Galij

Galij, ₃₁Ga
Galij
Izgovarjava	IPA: [ˈgaːli]
Videz	srebrno moder
Standardna atomska teža Ar, std(Ga)	69,723(1)
Galij v periodnem sistemu
	cink ← galij → germanij
Vrstno število (Z)	31
Skupina	skupina 13 (borova skupina)
Perioda	perioda 4
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d10 4s2 4p1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	29,7646 °C
Vrelišče	2400 °C
Gostota (blizu s.t.)	5,91 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,095 g/cm3
Talilna toplota	5,59 kJ/mol
Izparilna toplota	256 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,86 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−5, −4, −3, −2, −1, +1, +2, +3 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,81
Ionizacijske energije	1.: 578,8 kJ/mol ; 2.: 1979,3 kJ/mol ; 3.: 2963 kJ/mol ; (več) ;
Atomski polmer	empirično: 135 pm
Kovalentni polmer	122±3 pm
Van der Waalsov polmer	187 pm
	Spektralne črte galija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	ortorombska
Hitrost zvoka tanka palica	2740 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	18 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	40,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	270 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−21,6·10−6 cm3/mol (at 290 K)
Youngov modul	9,8 GPa
Poissonovo razmerje	0,47
Mohsova trdota	1,5
Trdota po Brinellu	56,8–68,7 MPa
Številka CAS	7440-55-3
Zgodovina
Poimenovanje	po Gallia (latinsko za: Francija), domovina odkritelja
Prediction	Dimitrij Ivanovič Mendelejev (1871)
Odkritje in prva izolacija	Lecoq de Boisbaudran (1875)
Najpomembnejši izotopi galija
ε	70Zn
	Kategorija: Galij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Galij je redka, mehka srebrnkasto kovinska šibka kovina, krhka pri nižjih temperaturah, vendar tekoča nad sobno temperaturo in se lahko tudi stali v roki. V sledovih nastopa v boksitu in cinkovih rudah. Galijev arzenid se uporablja kot polprevodnik, najpomembneje v LED-diodah.

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ ^2,0 ^2,1 Zhang Y; Evans JRG; Zhang S (2011). »Corrected Values for Boiling Points and Enthalpies of Vaporization of Elements in Handbooks«. J. Chem. Eng. Data. 56 (2): 328–337. doi:10.1021/je1011086.
↑ Ga(−3) has been observed in LaGa, see Dürr, Ines; Bauer, Britta; Röhr, Caroline (2011). »Lanthan-Triel/Tetrel-ide La(Al,Ga)_x(Si,Ge)_1-x. Experimentelle und theoretische Studien zur Stabilität intermetallischer 1:1-Phasen« (PDF). Z. Naturforsch. (v nemščini). 66b: 1107–1121.
↑ Hofmann, Patrick (1997). Colture. Ein Programm zur interaktiven Visualisierung von Festkörperstrukturen sowie Synthese, Struktur und Eigenschaften von binären und ternären Alkali- und Erdalkalimetallgalliden (PDF) (diplomska naloga) (v nemščini). PhD Thesis, ETH Zurich. str. 72. doi:10.3929/ethz-a-001859893. hdl:20.500.11850/143357. ISBN 978-3728125972.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo galij ali Galij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[Zhang-2] 2,0 ^2,1 Zhang Y; Evans JRG; Zhang S (2011). »Corrected Values for Boiling Points and Enthalpies of Vaporization of Elements in Handbooks«. J. Chem. Eng. Data. 56 (2): 328–337. doi:10.1021/je1011086.

[3] Ga(−3) has been observed in LaGa, see Dürr, Ines; Bauer, Britta; Röhr, Caroline (2011). »Lanthan-Triel/Tetrel-ide La(Al,Ga)_x(Si,Ge)_1-x. Experimentelle und theoretische Studien zur Stabilität intermetallischer 1:1-Phasen« (PDF). Z. Naturforsch. (v nemščini). 66b: 1107–1121.

[4] Hofmann, Patrick (1997). Colture. Ein Programm zur interaktiven Visualisierung von Festkörperstrukturen sowie Synthese, Struktur und Eigenschaften von binären und ternären Alkali- und Erdalkalimetallgalliden (PDF) (diplomska naloga) (v nemščini). PhD Thesis, ETH Zurich. str. 72. doi:10.3929/ethz-a-001859893. hdl:20.500.11850/143357. ISBN 978-3728125972.

[5] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]