Kobalt

Kobalt, ₂₇Co
Kobalt
Izgovarjava	IPA: [ˈkoːbalt]
Videz	trda sijajna kovina modrikasto sive barve
Standardna atomska teža Ar, std(Co)	58,933194(3)
Kobalt v periodnem sistemu
	železo ← kobalt → nikelj
Vrstno število (Z)	27
Skupina	skupina 9
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d7 4s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 15, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1495 °C
Vrelišče	2927 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,90 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,86 g/cm3
Talilna toplota	16,06 kJ/mol
Izparilna toplota	377 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,81 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,88
Ionizacijske energije	1.: 760,4 kJ/mol ; 2.: 1648 kJ/mol ; 3.: 3232 kJ/mol ; (več) ;
Atomski polmer	empirično: 125 pm
Kovalentni polmer	Nizki spin: 126±3 pm; Visoki spin: 150±7 pm
	Spektralne črte kobalta
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	4720 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	13,0 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	100 W/(m⋅K)
Električna upornost	62,4 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	feromagnetik
Youngov modul	209 GPa
Strižni modul	75 GPa
Stisljivostni modul	180 GPa
Poissonovo razmerje	0,31
Mohsova trdota	5,0
Trdota po Vickersu	1043 MPa
Trdota po Brinellu	470–3000 MPa
Številka CAS	7440-48-4
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Georg Brandt (1735)
Najpomembnejši izotopi kobalta
	Kategorija: Kobalt; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Kobalt je trden feromagneten srebrnkasto-bel element. Njegova Curiejeva temperatura je 1388 K z 1,6~1,7 Bohrovih magnetonov na atom. Pogosto ga povezujejo z nikljem, oba sta tudi značilni sestavini meteorskega železa. Sesalci potrebujejo manjše količine kobaltovih soli. Kobalt-60, umetno pridobljen radioaktivni izotop kobalta, je pomemben radioaktivni slednik in agent za zdravljenje raka. Kobalt ima relativno permeabilnost enako dvem tretjinam železove. Kovinski kobalt je običajno zmes dveh kristalnih struktur - heksagonalnega gostega sklada in ploskovno centrirane kocke. Prehod iz prve kristalne strukture v drugo poteče pri temperaturi 722 K.

Običajni oksidacijski stanji kobalta sta +2 in +3, čeprav najdemo tudi +1.

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 1117–1119. ISBN 978-0-08-037941-8.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo kobalt ali Kobalt v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[greenwood-2] Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 1117–1119. ISBN 978-0-08-037941-8.

[1]

[2]