Platina

Platina, ₇₈Pt
Platina
Izgovarjava	IPA: [ˈplaːtina]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Pt)	195,084(9)
Platina v periodnem sistemu
	iridij ← platina → zlato
Vrstno število (Z)	78
Skupina	skupina 10
Perioda	perioda 6
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d9 6s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 17, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1768,3 °C
Vrelišče	3825 °C
Gostota (blizu s.t.)	21,45 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	19,77 g/cm3
Talilna toplota	22,17 kJ/mol
Izparilna toplota	510 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,86 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,28
Ionizacijske energije	1.: 870 kJ/mol ; 2.: 1791 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 139 pm
Kovalentni polmer	136±5 pm
Van der Waalsov polmer	175 pm
	Spektralne črte platine
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	2800 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek	8,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	71,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	105 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+201,9·10−6 cm3/mol (290 K)
Natezna trdnost	125–240 MPa
Youngov modul	168 GPa
Strižni modul	61 GPa
Stisljivostni modul	230 GPa
Poissonovo razmerje	0,38
Mohsova trdota	3,5
Trdota po Vickersu	400–550 MPa
Trdota po Brinellu	300–500 MPa
Številka CAS	7440-06-4
Zgodovina
Odkritje	Antonio de Ulloa (1735)
Najpomembnejši izotopi platine
	Kategorija: Platina; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Plátina (latinsko platinum) je kemični element. Kot vse druge plemenite kovine je tudi ta odporna proti koroziji. V naravi jo najdemo samorodno, vsebujejo pa jo tudi nekatere nikljeve in bakrove rude. Uporablja se v čisti obliki in v zlitinah s paladijem (do 25 %), rodijem (do 40 %), rutenijem, volframom (do 8 %) in nikljem (do 10 %). Za vse te zlitine je značilna popolna odpornost proti sulfidizaciji in okisdaciji pa tudi velika trdnost in obrabna obstojnost pri visoki temperaturi. Za trajne magnete je najprimernejša zlitina platine s 25 do 50 % kobalta. Uporablja se za nakit, v tehniki pa v katalizatorjih za čiščenje avtomobilskih izpušnih plinov, v vodikovih gorilnih celicah, za laboratorijsko opremo itd. Platina lahko kljub svoji dobri obstojnosti korodira zaradi cianidov, halogenov, žvepla in zažigalnih alkalov. Odporna je proti kislinam, tudi proti klorovodikovi in dušikovi, izjema pa je raztopina aqua regia, v kateri tvori klorplatinasto kislino. Pogosta oksidacijska stanja platine vključujejo +2, +3 in +4.

Poglejte si besedo platina ali Platina v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Platina

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[2] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]