Francij

Francij, ₈₇Fr

Francij
Izgovarjava	IPA: [ˈfraːnt͡sij]
Masno število	[223]
Francij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Cs ↑ Fr ↓ (Uue) radon ← francij → radij
Vrstno število (Z)	87
Skupina	skupina 1: H in alkalijske kovine
Perioda	perioda 7
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Rn] 7s1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 8, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	solid
Tališče	27 °C
Vrelišče	677 °C
Gostota (blizu s.t.)	2,48 g/cm3 (ocenjeno)[1]
Parni tlak (ekstrapolirano) P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 131 181 246 335 465 673
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: >0,79
Ionizacijske energije	1.: 393 kJ/mol[2]
Kovalentni polmer	260 pm (ekstrapolirano)
Van der Waalsov polmer	348 pm (ekstrapolirano)
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck) (ekstrapolirano)
Toplotna prevodnost	15 W/(m⋅K) (ekstrapolirano)
Električna upornost	3 µΩ⋅m (izračunano)
Magnetna ureditev	Paramagnetic
Številka CAS	7440-73-5
Zgodovina
Poimenovanje	po Franciji, domovini odkriteljice
Odkritje in prva izolacija	Marguerite Perey (1939)
Najpomembnejši izotopi francija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 212Fr sint. 20,0 min β+ 212Rn α 208At 221Fr sled 4,8 min α 217At 222Fr sint. 14,2 min β− 222Ra 223Fr sled 22,00 min β− 223Ra α 219At
Kategorija: Francij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87. To je močno radioaktivna alkalijska kovina, ki jo najdemo v uranovih in torijevih rudah.

Ta element je leta 1939 odkrila Marguerite Perey na pariškem Curiejinem inštitutu in ga poimenovala po Franciji. Francij je najtežja alkalijska kovina in se pojavlja kot rezultat razpada alfa aktinija, lahko ga tudi umetno ustvarijo z obstreljevanjem torija s protoni.

Čeprav nastopa v naravnih uranovih mineralih, se ocenjuje, da je v zemeljski skorji v vsakem trenutku manj kot 30 g. Med prvimi 101 elementi je najbolj nestabilen in ima najvišjo ekvivalentno maso od vseh elementov.

Obstaja 33 znanih izotopov francija. Z 22 minutami razpolovnega časa je najdlje obstojen Fr-223, ki je hčerinski izotop Ac-227 in edini izotop francija, ki se pojavlja v naravi. Vsi znani izotopi francija so izjemno nestabilni, zato vedenje o lastnostih tega elementa izhaja le iz radiokemijskih postopkov.

Nobena raziskovalna ekipa še ni izdelala količino francija, ki bi jo bilo moč stehtati, niti ta element ni bil pripravljen ali izoliran, in verjetno nikoli ne bo. Kemijsko so lastnosti francija blizu lastnostim cezija.

Poglejte si besedo francij ali Francij v Wikislovarju, prostem slovarju.