Tehnecij

Tehnecij, ₄₃Tc
Tehnecij
Izgovarjava	IPA: [tehnécij]
Videz	bleščeča siva kovina
Masno število	[97]
Tehnecij v periodnem sistemu
	molibden ← tehnecij → rutenij
Vrstno število (Z)	43
Skupina	skupina 7
Perioda	perioda 5
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d5 5s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	2157 °C
Vrelišče	4265 °C
Gostota (blizu s.t.)	11 g/cm3
Talilna toplota	33,29 kJ/mol
Izparilna toplota	585,2 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,27 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7 (močno kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,9
Ionizacijske energije	1.: 702 kJ/mol ; 2.: 1470 kJ/mol ; 3.: 2850 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 136 pm
Kovalentni polmer	147±7 pm
	Spektralne črte tehnecija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	16,200 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	7,1 µm/(m⋅K) (at r.t.)
Toplotna prevodnost	50,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	200 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+270,0·10−6 cm3/mol (298 K)
Številka CAS	7440-26-8
Zgodovina
Prediction	Dmitri Mendeleev (1871)
Odkritje in prva izolacija	Emilio Segrè in Carlo Perrier (1937)
Najpomembnejši izotopi tehnecija
γ	–
IT	95Tc
γ	–
γ	–
γ	–
	Kategorija: Tehnecij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43. Ta srebrno siva radioaktivna, kristalinska prehodna kovina, ki jo zelo redko najdemo v naravi, se pojavlja kot eden od produktov fizije urana in se uporablja pri slikanju kosti in protikorozivni zaščiti. Kemijske lastnosti tehnecija so nekje vmes med lastnostmi renija in mangana.

Pomembne lastnosti

Tehnecij je srebrnkasto-siva kovina, ki na vlažnem zraku počasi potemni. Pod oksidacijskimi pogoji tehnecij (VII) obstaja kot pertehnetatni ion TcO₄^-. Kemija tehnecija je med renijevo in manganovo. Tehnecij se raztaplja v solitrni, dušikovi in koncentrirani žvepleni kislini, a ni topen v klorovodikovi kislini. Ta element je zelo dober inhibitor korozije za jeklo in izvrsten superprevodnik pri temperaturah 11 K.

Ta element je nenavaden, saj nima stabilnih izotopov in je torej na Zemlji izjemno redek. Pogosta oksidacijska stanja tehnecija vključujejo +2, +4, +5, +6 in +7.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 »Technetium: technetium(III) iodide compound data«. OpenMOPAC.net. Pridobljeno 10. decembra 2007.
↑ Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tehnecij

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[OpenMOPAC-1] 1,0 ^1,1 »Technetium: technetium(III) iodide compound data«. OpenMOPAC.net. Pridobljeno 10. decembra 2007.

[2] Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]