Holmij

Holmij, ₆₇Ho
Holmij
Izgovarjava	IPA: [hólmij]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ho)	164,930328(7)
Holmij v periodnem sistemu
	disprozij ← holmij → erbij
Vrstno število (Z)	67
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f11 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 29, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1461 °C
Vrelišče	2600 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,79 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,34 g/cm3
Talilna toplota	17,0 kJ/mol
Izparilna toplota	251 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,15 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +3 (bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,23
Ionizacijske energije	1.: 581,0 kJ/mol ; 2.: 1140 kJ/mol ; 3.: 2204 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 176 pm
Kovalentni polmer	192±7 pm
	Spektralne črte holmija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2760 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	poly: 11,2 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	16,2 W/(m⋅K)
Električna upornost	poly: 814 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Youngov modul	64,8 GPa
Strižni modul	26,3 GPa
Stisljivostni modul	40,2 GPa
Poissonovo razmerje	0,231
Trdota po Vickersu	410–600 MPa
Trdota po Brinellu	500–1250 MPa
Številka CAS	7440-60-0
Zgodovina
Odkritje	Jacques-Louis Soret in Marc Delafontaine (1878)
Najpomembnejši izotopi holmija
	Kategorija: Holmij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67. Ta element iz skupine lantanidov je relativno mehka in kovna kovina, ki je pri sobni temperaturi in suhem zraku stabilna. Redkozemeljsko kovino holmij najdemo v mineralih monazitu in gadolinitu.

Pomembne lastnosti

Holmij, ta trivalentni kovinski redkozemeljski element, ima od vseh elementov iz narave največji magnetni moment (10,6 µB) in ima tudi druge nenavadne magnetne lastnosti. V kombinaciji z itrijem tvori visoko magnetne spojine.

Holmij je relativno mehak in koven element, ki je precej odporen proti koroziji in na suhem zraku pri standardni temperaturi in pritisku stabilen. Na vlažnem zraku in pri višji temperaturi hitro oksidira, ter pri tem tvori rumenkast oksid. V čisti obliki se holmij leskeče kovinsko svetlo-srebrno.

Uporaba

Holmij so zaradi njegovih magnetnih lastnosti uporabili za izdelavo najmočnejših umetno ustvarjenih magnetnih polj, ko so ga umestili v magnete visoke moči kot del magnetnega pola (imenovan tudi koncentrator magnetnega pretoka). Ker lahko absorbira nevtrone, nastale pri jedrskem razpadu, se ta element uporablja tudi v palicah za nadzor jedrskega procesa. Druge komercialne rabe tega elementa vključujejo:

njegov izjemno velik magnetni moment je primeren za rabo v laserjih vrste itrij-železo-granat (YIG) in itrij-lantan-fluor (YLF), v mikrovalovni opremi pri številnih zdravstvenih in zobozdravstvenih napravah.
holmijev oksid se uporablja za barvanje stekla v rumeno barvo.

Za ta element je bilo odkritih še nekaj drugih uporab.

Sklici

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

Zunanje povezave

Poglejte si besedo holmij ali Holmij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[Cloke1993-2] Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

[1]

[2]