Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Kobalt, ₂₇Co

Kobalt
Izgovarjava	IPA: [ˈkoːbalt]
Videz	trda sijajna kovina modrikasto sive barve
Standardna atomska teža Ar, std(Co)	58,933194(3)[1]
Kobalt v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Co ↓ Rh železo ← kobalt → nikelj
Vrstno število (Z)	27
Skupina	skupina 9
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d7 4s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 15, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1495 °C
Vrelišče	2927 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,90 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,86 g/cm3
Talilna toplota	16,06 kJ/mol
Izparilna toplota	377 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,81 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.520 1.690 1.892 2.150 2.482 2.925
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5[2] (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,88
Ionizacijske energije	1.: 760,4 kJ/mol 2.: 1648 kJ/mol 3.: 3232 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 125 pm
Kovalentni polmer	Nizki spin: 126±3 pm Visoki spin: 150±7 pm
Spektralne črte kobalta
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	4720 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	13,0 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	100 W/(m⋅K)
Električna upornost	62,4 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	feromagnetik
Youngov modul	209 GPa
Strižni modul	75 GPa
Stisljivostni modul	180 GPa
Poissonovo razmerje	0,31
Mohsova trdota	5,0
Trdota po Vickersu	1043 MPa
Trdota po Brinellu	470–3000 MPa
Številka CAS	7440-48-4
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Georg Brandt (1735)
Najpomembnejši izotopi kobalta
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 56Co sint. 77,27 d ε 56Fe 57Co sint. 271,79 d ε 57Fe 58Co sint. 70,86 d ε 58Fe 59Co 100% stabilen 60Co sint. 5,2714 let β−, γ 60Ni
Kategorija: Kobalt prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Kobalt je trden feromagneten srebrnkasto-bel element. Njegova Curiejeva temperatura je 1388 K z 1,6~1,7 Bohrovih magnetonov na atom. Pogosto ga povezujejo z nikljem, oba sta tudi značilni sestavini meteorskega železa. Sesalci potrebujejo manjše količine kobaltovih soli. Kobalt-60, umetno pridobljen radioaktivni izotop kobalta, je pomemben radioaktivni slednik in agent za zdravljenje raka. Kobalt ima relativno permeabilnost enako dvem tretjinam železove. Kovinski kobalt je običajno zmes dveh kristalnih struktur - heksagonalnega gostega sklada in ploskovno centrirane kocke. Prehod iz prve kristalne strukture v drugo poteče pri temperaturi 722 K.

Običajni oksidacijski stanji kobalta sta +2 in +3, čeprav najdemo tudi +1.