SI22578A - Naprava za izdelavo lesenih gredi, značilnih po lepljenih rogljičastih spojih - Google Patents

Abstract

Naprava, ki je določena za izdelavo na čelni strani z rogljičastimi povezavami sestavljenih lesenih obdelovancev, sestoji iz dveh frezalnih postaj(9, 11), stisljive postaje za sestavljanje in stiskanje lesenih obdelovancev, in sredstev za potisklesenih obdelovancev (5, 25) do stiskalne postaje, pri čemer so navedena sredstva iz prvega vzdolžnega transporterja (4), nižje od njega ležečega, v potisni smeri (8) transportirajočega prečnega transporterja (7), ki služi prenosu lesenih obdelovancev v prvofrezalno postajo (9), drugega vzdolžnega transporterja (10), katerega transportna smer je nasprotna smeri prvega vzdolžnega transportnega sredstva (4) in transportira v smer na drugo frezalno postajo (11), in drugega prečnega transporterja (12), katerega potisna smer poteka ponovno pravokotno nasmer drugega vzdolžnega transporterja in ki je določena, da prenese lesene obdelovance, ki so obojestransko opremljeni z rogljičastim profilom, v stiskalno postajo. Hitrost transporta drugega vzdolžnegatransporterja (10) je spremenljiva in jo je mogoče še posebej neodvisno krmiliti od hitrosti prvega prečnega transporterja (7), tako da lahko prečna transporterja (7, 12) delujeta z različnimi hitrostmi in je istočasno mogoče delovanje v taktu frezalnih postaj (9, 11).

Description

NAPRAVA ZA IZDELAVO LESENIH GREDI, ZNAČILNIH PO LEPLJENIH ROGLJIČASTIH SPOJIH

Izum se nanaša na napravo, ki ustreza uvodnemu delu prvega patentnega zahtevka.

Take vrste naprava je po svoji principielni zgradbi poznana iz DE 102 25 329 Al. Ta sestoji v prvem delu iz prečnega transporterja, ki je tvoijen z nizom medsebojno vzporedno razširjajočih se, s sojemalnimi elementi opremljenimi verižnimi vlekami, s pomočjo katerega se na obeh čelnih straneh z rogljičastimi profili opremljeni les vodi prečno vzdolž prve in takoj nato druge, za obdelavo ene čelne strani, od prve odmaknjene, za obdelavo druge čelne strani določene frezalne postaje.

Vsaka frezalna postaja je dodatno opremljena z napravo za nanos lepila na izdelan rogljičast profil. Leseni obdelovanci imajo na v vstopni strani različne dolžine in se morajo glede na določena prijemna razmerja fiezalnih orodij razvrsti glede na te. V ta namen je med obema frezalnima postajama vzdolžni pomik lesenih obdelovancev, t. j. v njihovi vzdolžni smeri, predviden potisni premik, ki je dodan glavnemu pomiku navedenega prečnega transporterja.

Na izstopu druge frezalne postaje so torej leseni obdelovanci, ki na obeh čelnih koncih izkazujejo po en rogljičast profil, opremljen z lepilnim premazom. Nadaljnji pomik prečnega transporterja vodi v vstopno območje iztiskovalne stiskalnice, ki je značilno po prvi napenljivi tlačni nogi, ki preko integriranega valja, ki ga je mogoče gnati, izvaja istočasno potisno funkcijo, in drugem, gledano v smeri prehoda, podrejenem tudi napenljivi tlačni nogi, med katerimi se nahaja spoj dveh rogljičastih profilov medsebojno sosednjega lesenega obdelovanca. S pomočjo para transportnih valjev se ta sestavljena razporeditev potisne naprej v smeri na odsek stiskanja iztiskovalne stiskalnice, ki je opremljena tako, da se en ali tudi več kosov lesenih obdelovancev stisne med dvema napenjalnima napravama, od katerih je vsaj ena premično razporejena na ogrodju v smeri potiska in v nasprotni smeri stroja.

35697Sl.dOC/08

Obe frezalni postaji te znane naprave sta prirejeni za taktno delovanje, pri čemer sta na osnovi njune povezave preko navedenih prečnih transporteijev obe frezalni postaji nujno podvrženi istemu delovnemu taktu. To pomeni, da je za vzdolžno dostavno premikanje lesenih obdelovancev različnih dolžin, t. j. v njihovi vzdolžni smeri, potrebno zamudno krmiljenje, da se lahko v nasprotju z različnimi dolžinami in nespremenjenem pomiku prečnega transporterja omogoči taktno pravilna usmeritev lesenih obdelovancev v vstopnem območju druge frezalne postaje. To tudi pomeni, da je glede na okoliščine izkazana neizogibna izguba časa, da prečni transporter med frezalno obdelovalnim časom miruje in se lahko transporter ponovno vključi šele po zaključku frezalnega postopka.

Vstopno območje iztiskovalne stiskalnice je značilno po ločitvi postopka vstavljanja oz. sestavljanja dveh priležnih rogljičenih profilov, ki ju je treba zvezati, in njunem stiskanju med dvema stiskalnima napravama. To sledi iz obstoja trdno razporejene tlačne noge med navedenima, tlačno nogo, ki izvaja potisno funkcijo, in pravim tlačnim odsekom, ki je značilen po medsebojno razmaknjeni napenjalni napravi. Med postopkom vstavljanja tako ni nobene možnosti, da se celotna sestavljena greda stisne in celo na osnovi razmika med trdno razporejeno tlačno nogo in območjem delovanja stiskalnega odseka. Postopki stiskanja in vstavljanja rogljičenega profila so s tem časovno medsebojno ločeni.

Iz navedenega sledi, da je naloga izuma, zasnovati enostavnejšo napravo uvodoma omenjene vrste s poudarkom na povečanem pretoku. Ta naloga je rešena z napravo, ki je opredeljena z značilnostnim delom prvega patentnega zahtevka.

Navedeni cilj izuma je najprej dosežen s tem, da potisk lesenih obdelovancev poteka vzdolž obeh frezalnih postaj preko prečnega transportefia, med katerima se nahaja vzdolžni transporter, pri čemer je za oba prečna transporteija in vzdolžni transporter predviden medsebojno ločen pogon, tako daje mogoče te tri transportne komponente

35697Sl.dOC/08 medsebojno neodvisno krmiliti. Leseni obdelovanci, ki prihajajo k prvi frezalni postaji, imajo redno odstopajoče dolžine, ki so pogojevane s tem, da od prvotnih, k napravi dovedenih dolžin lesenih obdelovancev, manjkajoče območje nepredvidljivih dolžinskih odsekov ločijo in zavrnejo. Glede na to, da obe frezalni postaji nista medsebojno razmaknjeni le v smeri potiska ampak tudi prečno na smer potiska, se lahko z med frezalnima postajama obstoječim vzdolžnim transporteijem izvaja izravnalna funkcija, da je mogoče z njegovim krmiljenjem izravnati vzdolžna odstopanja med lesenimi obdelovanci. V odstopanjih od uvodoma navedenega stanja tehnike se s tem privzame prisilno povezan delovni takt obeh frezalnih postaj in razmik prečnega transporteij a, ki je s tema v delovni povezavi, tako da je na primer med frezalnim postopkom druge frezalne postaje podan vzdolžni potisk lesenih obdelovancev, ki jih je treba obdelati, v območju tako tvoijene izravnalne postaje in je kljub različnim dolžinam mogoče delovanje z enakomernim taktom druge frezalne postaje. Ta okoliščina ne prispeva k povečanju prehoda glede na omenjeno stanje tehnike, ker delovni takt druge frezalne postaje zaradi odstopajočih dolžin lesenih obdelovancev vsekakor ni oviran.

Bistvo izuma je nadalje določeno z značilnostnim delom drugega patentnega zahtevka, da je stiskalna postaja, ki je - gledano v smeri poteka lesenih obdelovancev razporejena za pripravljalno postajo na vstopni strani, značilna po napenjalnem valju, ki je razporejen v odmiku od enega od obeh napenjalnih stolpov v stiskalni postaji integrirane gredne stiskalnice, pri čemer je napenjalni valj za sestavljanje in napenjanje lesenih obdelovancev, ki jih je treba obdelati, poravnan in premakljivo razporejen na okviiju stroja v smeri potiska stiskalne postaje in v njeni nasprotni smeri. To pomeni, da se postopek vlaganja lesenih obdelovancev v območje napenjalnega valja in sledečega se sestavljanja zaradi neposredne bližine napenjalnega stolpa gredne stiskalnice lahko vsaj delno časovno prekriva s postopkom stiskanja. Delno istočasno sestavljanje in stiskanje gredi, ki sestoji iz medsebojno s čelne strani povezani lesenih obdelovancev s pomočjo rogljičaste povezave, se lahko prav tako uporabi v smislu povečanja pretoka. Pogoj je zgolj s postopkom stiskanja gredne stiskalnice

35697Sl.doc/08 koordinirano krmiljenje vpenjalnega valja vključno njegovo potisno premikanje v smeri gredne stiskalnice.

Medsebojno pravokotne potisne smeri pripravljalne postaje po eni strani in stiskalna postaja po drugi strani podajajo praktično smotrnost v smislu tretjega patentnega zahtevka.

V skladu z značilnostmi četrtega in petega patentnega zahtevka je predvidena potisna naprava, ki se nahaja med napenjalnim valjem in iztiskovalno stiskalnico in je urejena za doseganje take, iz več lesenih obdelovancev sestavljene gredice oz. konca gredice, ki se razšiija izhajajoč iz iztiskovalne stiskalnice do območja napenjalnega valja. V tej zvezi je bistveno, je taka potisna naprava tako razporejena oz. tvoijena, da se z njo na posamezno rogljičasto povezavo izvaja le tlačna in ne vlečna sila. Zlasti mora biti potisna naprava razporejena med iztiskovalno stiskalnico in napenjalnim valjem, daje slednje upoštevano.

Zlasti prednostno se lahko tvori potisna naprava z gonljivo valjčno razporeditvijo. Pri tem se lahko na primer uporabijo valji, ki grabijo z zgornje ali spodnje strani gredi, in še bolj prednostno dvojna razporeditev, namreč pred in za zgolj sestavljeno vendar še ne stisnjeno rogljičasto povezavo. Zaradi neznatne razlike števila vrtljajev razporeditev valjev, ki se nahajajo pred in za rogljičasto povezavo, se lahko med potiskom izvede ohranitev tlačne zahteve tudi te povezave.

Ustrezno značilnostim patentnega zahtevka 7 sta predstavljena oba prečna transporteija naprave s paralelno razporeditvijo več verižnih vlekov, katerih verige so opremljene s sojemalnimi elementi, preko katerih je mogoče izvajati sojemalno funkcijo na lesenih obdelovancev, ki ležijo na rešetki. Prečni transporterji te vrste so enostavno izvedljivi v domala poljubno širokem razširitvi in tvorijo zanesljiv konstrukcijski element.

35697Sl.doc/08

Ustrezno značilnostim patentnega zahtevka 8 se blažilno funkcijo izvajajoč vzdolžni transporter tvori med dvema frezalnima postajama z valjčno progo, ki sestoji iz valjev, ki ji je mogoče gnati, in je dodatno opremljena s sredstvi za prečni pomik na teh nalegajočih lesenih obdelovancev v smeri v potisne smeri naslednjega prečnega transporterja. Valjčne proge tvorijo tudi skrajno robusten in zanesljiv konstrukcijski element. Za prikaz prečnega potiska, ki je izveden na lesenih obdelovancev, ki nalegajo na valjčnih progah, v smeri naslednjega prečnega transporteija so mogoče različne rešitve. Ta sredstva se morajo istočasno na tak način nalegati, da se na valjčni progi nelegajoči leseni obdelovanci natančno izravnajo v svoji vzdolžni smeri in se lahko na primer tvorijo v letvaste razporeditve, ki so krožno razporejene v ravninah pravokotno na transportno smer valjčnih prog. Bistveno je, da je zadnji navedeni prečni pomik prilagojen delovnemu taktu podrejenega prečnega transporteija.

Značilnosti patentnih zahtevkov 9 in 10 so izvedene v nadaljnjem izvedbenem primeru naprave, kot je v njenem vstopnem območju razporejena čelilna žaga, ki je podrejena na primer prav tako, kot valjčna proga oblikovanega vzdolžnega transporterja. Ta vzdolžni transporter je lahko tvoijen v osnovi na enak način kot za prikaz izravnalne funkcije nameščen vzdolžni transporter, t.j. opremljen z izenačevalnimi sredstvi za izvedbo prečnega pomika v smeri naslednjega prečnega transporteija.

Izum bo v nadaljevanju pobližje razložen s sklicevanjem na izvedbeni primer, ki je podan v skicah. Te kažejo:

Sl. 1 napravo v perspektivi v njeni celoti;

Sl. 2 delni pogled v perspektivi iztiskovalne stiskalnice kot dela naprave po izumu po sliki 1;

35697Sl.doc/08

Sl. 3 povečan delni pogled v perspektivi izravnalne postaje kot del naprave po izumu po sliki 1.

Sklicujoč se na prikaz na sl. 1, ki kaže napravo v njeni celoti, pri kateri se leseni obdelovanci, ki jih je treba obdelati, najprej dovedejo na mesto 1 v smeri puščice 2 čelilne žage 3, ki na izstopni strani sledi vzdolžnemu transporterju 4, ki je tvoijen kot valjčna proga. Na tem vzdolžnem transporteiju 4 se leseni obdelovanci 5 transportirajo v svoji vzdolžni smeri, torej vzporedno puščici 6.

S 7 je označen prečni transporter, katerega smer transportiranja je orientirana v smeri potisne smeri 8, torej pravokotno k puščici 6.

Vzdolžni transporter 4 je opremljen s sredstvi, ki so namenjena temu, da poravnajo na le-teh nalegajoče lesene obdelovance 5 prečno na potisno smer 8 in prenesejo v smeri na prvi prečni transporter 7. Ta sredstva se tvorijo z letvami 4', ki so na primer razporejena v vzdolžni smeri z medsebojnim odmikom, vzporednim s puščico 6 in v tej linijsko držani razporeditvi v pomični smeri 8 je sojmalni učinek na lesene obdelovance 5, ki nalegajo na vzdolžni transporter 4, izveden premakljivo. Ta premičnost letev 4' se lahko konstruktivno izvede na tak način, da so letve 5 razporejene na verigah, ki so v ravninah pravokotno na puščico 6, krožno potekajoče vodene okoli skupin posameznih valjev vzdolžnega transporteija 4.

Leseni obdelovanci 5 prihajajo nalegajoč na prečni transporter 7 v prvo frezalno postajo 9, v kateri se po poravnavi in vpetju izvede prvi čelni rogljičasti profil v postopku frezanja.

Prečni transporter 7 je nameščen tako, da razvija nadaljnje učinkovanje transporta v potisni smeri 8 do območja delovanja drugega vzdolžnega transporteija 10, kije tudi tvoijen kot valjčna proga, katerega transportna smer je poravnana vzporedno, vendar v nasprotni smeri s puščico 6 v smeri druge frezalne postaje 11. Bistveno je, da je

35697Sl.doc/08 mogoče transportno hitrost teh dveh vzdolžnih transporterjev 10 spremeniti in jo zlasti neodvisno od transportne hitrosti prečnega transporteija 7 krmiliti.

V frezalni postaji 11, ki ima frezalni postaji 9 podobno izgradnjo, se k njej obrnjeni konci lesenih obdelovancev po vpetju na čelni strani s frezanjem opremijo s takim rogljičastim profilom, ki je nasproti posamezni frezalni postaji 9 stransko zamaknjen, da - gledano iz smeri gledanja slike 1 - je vsakokratni desnostranski rogljičasti profil lesenega obdelovanca sestavljiv v levostranski rogljičasti profil sosednjega lesenega obdelovanca zaradi tvorjenja prehodne nezamaknjene gredi, sestoječe iz več lesenih obdelovancev.

Z 12 je označen drugi prečni transporter, s katerim se leseni obdelovanci, ki so zapustili vzdolžni transporter 10 in se nahajajo v skladno s sklicevalno oznako 1 levostranski poravnani poziciji, vstavi v frezalno postajo 11. V levostranski poziciji naprave na prečnem transporterju 12 nahajajoči se leseni obdelovanci se v poteku nadaljnjega potiska po zapustitvi ffezalne postaje 11 vodijo mimo na prednostno brezdotično delujočo postajo 13 za nanos lepila, ki je tako urejena, da se rogljičasti profil opremi z nanosom lepila.

Celoten sistem, ki sestoji iz čelilne žage 3, frezalnih postaj 9, 11 in med temi nahajajočih se transportnih naprav, tvori urejevalno postajo.

Transport s pomočjo prečnega transporterja 12 se takoj nadaljuje in sicer do naslona 14 vstopnega območja stiskalne postaje, ki je v nadaljevanju opisana sklicujoč se zlasti na sliko 2 in obsega iztiskovalno stiskalnico 15.

Pogoni, ki so dodeljeni prečnima transporterjema 7, 12, so prirejeni taktnemu pogonu, tako da se pomik po doseženem vpetju lesenih obdelovancev zaradi izvajanja frezalnega postopka zadrži. Bistvo v tej zvezi je, da sta pogona prečnih transporterjev 7, 12 neodvisna drug od drugega in sta še zlasti lahko gnana z različnimi hitrostmi.

35697Sl.dOC/08

Iz čelilne žage 3 izstopajoči leseni obdelovanci imajo praviloma različne dolžine in se preko vzdolžnega transporteija 4 v smeri puščice 6 vodijo najprej do končnega omejevala. Različne dolžine lesenih obdelovancev so pogojene s tem, da se napake, kot npr. grča, ki v sledečem delovnem procesu niso uporabljive, s čelilno žago 3 iz prvotnih dolžin lesenih obdelovancev ločijo in zavržejo.

Z dolžinam prilagojenim izkrmiljenjem transportne hitrosti vzdolžnega transporteija 10 se lahko doseže, da se kljub spreminjajočim dolžinam vzdržuje delovanje z enakomernim taktom frezalne postaje 11, zlasti enakomerni taktni pogon prečnega transporteija 12.

Pogon vzdolžnega transporteija 4, 10 in pogon prečnih transporteijev 7, 12 se preko na risbah neprikazanega krmiljenja tako koordinira, da je mogoče najbolj obsežno enakomerno taktno delovanje obeh frezalnih postaj 9, 11, pri čemer je mogoče različne dolžine lesa izravnati z vzdolžnim transporteijem 10, ki s tem izpolnjuje izravnalno funkcijo.

Stiskalna postaja, ki med drugim obsega iztiskovalno stiskalnico 15, je na vstopni strani značilna po prečnem transporteiju 16, ki prevzame posamezne lesene obdelovance od prečnega transporteija 12, ki je gledano v potisni smeri 18 navzgomje razporejen, in ga vodi do naprave na naslonu 14.

S 17 je označen v vstopnem območju stisljive postaje nahajajoč se napenjalni valj, ki je določen za vpenjanje lesenih obdelovancev, ki se nahajajo v naležni poziciji na naslonu 14 in ki so razporejeni v potisni smeri 18 stisljive postaje in v njegovi nasprotni smeri premakljiv na njegovem ogrodju 19 stroja.

Z 20, 21 sta označena napenjalna stolpa, ki sta določena za vpenjanje lesenih obdelovancev, ki so z njima dosegljivi, pri čemer je mogoče na vstopni strani

35697Sl.doc/08 napenjalni stolp 20 premakljivo razporediti ponovno v potisno smer 18 oz. v njegovo nasprotno smer, medtem ko je napenjalni stolp 21 na izstopni strani trdno razporejen. Ločevalna naprava 22, kot npr. žaga tvori zaključek na izhodni stani stiskalne postaje

15.

Razmik obeh napenjalnih stolpov 20, 21 je določen tako, da se med njima - podprto s tirnico 23 na zgornji strani - lahko stisne več čelno profiliranih in z nanosom lepila prekritih lesenih obdelovancev in sicer z gibanjem napenjalnega stolpa 20 v smeri trdno razporejenega napenjalnega stolpa 21.

Med postopkom stiskanja štrli, iz smeri gledanja v skladu s Sl. 2, desnostranski konec 24 gredi, ki sestoji iz več lesenih obdelovancev, ven iz zaprtega napenjalnega stolpa 20, tako da v tej delovni fazi, namreč postopku stiskanja lesenih obdelovancev med napenjalnima stolpoma 20, 21, se lahko dovede nadaljnji leseni obdelovanec 25 v napravo na naslon 14 s pomočjo prečnega transporterja 16, tako da je mogoče po zaprtju napenjalnega valja 17 s pomočjo njegovega potiska v smeri napenjalnega stolpa 20 izvesti sestavljanje k čelni strani obrnjenega rogljičastega profila konca 24 in novo vstavljenega lesenega obdelovanca 25, približno istočasno s postopkom stiskanja gredi med napenjalnima stolpoma 20,21.

Po izvedenem postopku stiskanja se napenjalna stolpa 20, 21 in napenjalni valj 17 odprejo, tako da je mogoče s potiskom gredi s pomočjo njegove valjčne razporeditve 26, ki zgrabi njegovo zgornjo in spodnjo stran, potisniti stisnjeno gred v potisni smeri

18. V tej zvezi je pomembno, da je valjčna razporeditev nameščena tako, da ta zgrabi tako stisnjeno gred kot tudi leseni obdelovanec, ki se s pomočjo napenjalnega stolpa 17 neposredno z vstavljanjem poveže z obrnjenim koncem 24 gredi. To pomeni, da tudi ta še ne stisnjena, mehansko nestabilna povezava z lesenim obdelovancem 25 med tem potiskom ne izkazuje nobene natezne obremenitve.

35697Sl.doc/08

Sl. 3 prikazuje med drugim podrobnosti ffezalne postaje 11, ki je na enak način kot frezalna postaja 9 opremljena z razporeditvijo 27 napenjalnega stolpa, s pomočjo katere je vpetje lesenega obdelovanca 28, ki je v svoji delovni poziciji poravnan z izravnalno ploščo 29, izvedeno neposredno v območju delovanja frezalnega orodja, ki na slikah ni prikazano.

Prečni transporter 12 in na enak način prečni transporter 7 sta tvoijena z razporeditvijo verižnih vlekov 31, ki so medsebojno vzporedno vodeni preko verižnikov 30, 30', pri čemer so verižni vleki 31 opremljeni s kavljastimi, na slikah neprikazanimi sojemalnimi elementi, ki so opremljeni za naleganje na posameznih lesenih obdelovancih in s tem za izvedbo na teh izvajajoče transportne funkcije.

Prečni transporter 7 je nadalje tako opremljen, da se od tega do robnega območja vzdolžnega transporterja 10 izvaja transportna funkcija, medtem ko se območje sledečega prečnega transporteija 12 namesti na nasprotnem robnem območju vzdolžnega transporterja 10.

Z 32 so označene letve, ki so v vrsti medsebojno razmaknjene, se razšiijajo v vzdolžni smeri vzdolžnega transporteija 10, tvorijo linije, štrlijo iz transporteijeve zgornje ravnine, so medsebojno razmaknjene, funkcija in razporeditev letev ustreza funkciji in razporeditvi letev 4' vzdolžnega transporteija 4.

Leseni obdelovanci, ki nalegajo na to letvasto razporeditev, imajo poravnavo v transportni smeri vzdolžnega transporteija 10, pri čemer je z letvami 32 dodatno izvedljiva transportna funkcija v smeri puščice 8 tako, da je mogoče leseni obdelovanec prenesti prečno na vzdolžni transporter v območje delovanja sledečega prečnega transporteija 12.

Preko letev 32 izvedljiv potisk v smeri puščice 8 je prilagojen taktnemu delovanju prečnega transporteija 12 in frezalne postaje 11.

35697Sl.doc/08

S 33 je označen naslon, na katerem nalegajo leseni obdelovanci na koncu svoje transportne poti na vzdolžnem transporterju 10 in se nato v smeri puščice 8 prenesejo s pomočjo prečnega transporteija 12 v območje razporeditve 27 napenjalnega valja stiskalne postaje.

S pomočjo predstavljenih izvedbenih primerov, ki so v skladu z izumom, lahko ugotovimo, da opisana naprava, ki določa izdelavo lesenih gred, ki so značilne po lepljenih rogljičastih povezavah, zaradi vzdolžnega transporteija 10, ki izvaja izravnalno funkcijo, in uvajalnega območja, ki je naravnano na hkratno vstavljanje in stiskanje, nižje nameščene stiskalne postaje omogoča večje pretočne stopnje v primeijavi z na začetku predstavljenim stanjem tehnike.

Claims (10)

1. Patentni zahtevki

   1. Naprava za izdelavo iz lesa sestoječih, paličastih ali ploščatih, na čelni strani z rogljičastimi povezavami sestavljenih gradbenih elementov, z obdelovalno postajo, ki sestoji iz dveh, v potisni smeri (8) medsebojno razmaknjenih, za izdelavo čelnega rogljičastega profila na obeh koncih lesenih obdelovancev (5, 25, 28), ki jih je treba zvezati, opremljenih frezalnih postaj (9, 11), stiskalno postajo, ki določa za čelno sestavljanje in stiskanje s čelne strani z rogljičastimi profili opremljene lesene obdelovance (5, 25, 28), in s sredstvi za potisk lesenih obdelovancev (5, 25, 28), ki ji je treba obdelati, izhajajoč iz vstopne strani preko obdelovalne postaje do stiskalne postaje, značilna po tem, da sredstva za potisk lesenih obdelovancev (5, 25, 28), ki jih je treba obdelati, sestojijo iz prvega prečnega transporterja (7), ki prenese lesene obdelovance k prvi frezalni postaji (9) v potisni smeri (8), nižje ležečega vzdolžnega transporteija, ki premika lesene obdelovance pravokotno na potisno smer (8), in drugega prečnega transporteija (12), ki je nižje od vzdolžnega transporteija in prenaša lesene obdelovance v potisni smeri (8) k drugi frezalni postaji (11) in je nnižje od stiskalne postaje, in da je mogoče vzdolžni transporter in oba prečna transporteija (7, 12) medsebojno neodvisno gnati in krmiliti.
2. 2. Naprava po zahtevku 1, značilna po tem, da stiskalna postaja sestoji iz dveh napenjalnih stolpov (20, 21), v potisni smeri (18) medsebojno razmaknjenih, ki določata za obojestransko vpenjanje in stiskanje gredastega gradbenega elementa, ki sestoji iz vsaj dveh, na čelni strani z rogljičastimi profili opremljenih in lepljenih lesenih obdelovancev (5, 25, 28), od katerih je eden na ogrodju (19) stroja trdno razporejen in je drugi v navedeni potisni smeri in v njegovi nasprotni smeri premakljivo razporejen, in da je vstopno območje stiskalne postaje tvoijeno z napenjalnim valjem (17), ki je opremljen za sestavljanje in napenjanje lesenega obdelovanca (25), ki ga je treba poravnati, in je prav tako na navedenem okviiju

   35697Sl.doc/08 (19) stroja premakljivo razporejen v navedeni potisni smeri in v njegovi nasprotni smeri.
3. 3. Naprava po zahtevku 2, značilna po tem, da se potisna smer (18) razteza pravokotno na potisno smer (8).
4. 4. Naprava po zahtevku 2 ali 3, značilna po opremi, kije določena za izvedbo potisne funkcije na leseni obdelovanec (28), ki se prenese v vstopno območje stiskalne postaje.
5. 5. Naprava po zahtevku 3 ali 4, značilna po tem, da je mogoče opremo za izvedbo potisne funkcije krmiliti tako, da končno območje gredi, ki se nahaja med napenjalnim stolpoma (20, 21), štrli v območje med napenjalnim stolpom (20) na vstopni strani in napenjalnim valjem (17).
6. 6. Naprava po zahtevku 4 ali 5, značilna po tem, da je oprema za izvedbo potisne funkcije tvoijena z valjčno razporeditvijo (26), ki jo je mogoče gnati.
7. 7. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 6, značilna po tem, da sta oba prečna transporteija (7, 12) predstavljena z razporeditvijo verižnih vlekov, katerih verige so opremljene s sojemalnimi elementi, preko katerih je mogoče izvajati transportno funkcijo na lesenih obdelovancih (5, 25, 28).
8. 8. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 7, značilna po tem, da je vzdolžni transporter (10) prikazan z valjčno progo, ki je dodatno opremljena s sredstvi za prečni potisk na le to prihajajoče lesene obdelovance v smeri na prečni transporter (12).
9. 9. Naprava po enem od zahtevkov od 1 do 8, značilna po tem, daje vstopno območje naprave tvoijeno s čelilno žago (3), ki je nižje nameščena od vzdolžnega

   35697Sl.doc/08 transporterja (4), ki je na izhodni strani v aktivni povezavi s prečnim transporterjem (7).
10. 10. Naprava po zahtevku 9, značilna po tem, daje vzdolžni transporter (4) predstavljen z valjčno progo, ki je dodatno opremljena s sredstvi za prečni potisk na le to prihajajoče lesene obdelovance v smeri na prečni transporter (7).