Path Network / Mreža poti

Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 23 Zbirka / Series Uredniki zbirke / Editors of the series OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 23 Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Slavko Ciglenečki Zvezdana Modrijan Tina Milavec Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Settlement remains and interpretation Recenzenta / Reviewed by Urednica / Editor Prevod / Translation Jezikovni pregled / Language Editors Tehnična ureditev / Technical Editor Oblikovanje ovitka / Front cover design Fotograije / Photographs Računalniški prelom / DTP Priprava slikovnega gradiva / Preparation of illustrations Izdala in založila / Published by Zanju / Represented by Glavni urednik / Editor-in-Chief Tisk / Printed by Izid knjige sta podprla / Published with the support of Fotograija na ovitku / Front Cover photo Jana Horvat, Mitja Guštin Zvezdana Modrijan Sunčan Patrick Stone, Tina Milavec Sonja Likar, Alan McConnell-Duf Mateja Belak Tamara Korošec Slavko Ciglenečki Mateja Belak Drago Valoh, Lucija Lavrenčič, Mateja Belak, Tamara Korošec Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC Oto Luthar, Jana Horvat Aleš Pogačnik Collegium Graphicum d. o. o., Ljubljana Javna agencija za knjigo RS, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slavko Ciglenečki CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 904(497.4Tonovcov grad)“652” CIGLENEČKI, Slavko, 1949Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu : naselbinski ostanki in interpretacija = Late antique fortiied settlement Tonovcov grad near Kobarid : settlement remains and interpretation / Slavko Ciglenečki, Zvezdana Modrijan, Tina Milavec; sodelavci Benjamin Štular, Saša Čaval in Ivan Šprajc = with contributions of Benjamin Štular, Saša Čaval and Ivan Šprajc; [prevod Sunčan Patrick Stone, Tina Milavec ; fotograije Slavko Ciglenečki]. - Ljubljana : Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2011. - (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae ; 23, ISSN 1408-5208) ISBN 978-961-254-331-0 1. Modrijan, Zvezdana 2. Milavec, Tina, 1979258819584 © 2011, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Slavko Ciglenečki Zvezdana Modrijan Tina Milavec Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu Naselbinski ostanki in interpretacija Sodelavci: Benjamin Štular, Saša Čaval in Ivan Šprajc Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near kobarid Settlement remains and interpretation With contributions of Benjamin Štular, Saša Čaval and Ivan Šprajc LjUbLjANA 2011 VSEBINA Predgovor (Slavko CIGLENEČKI, Zvezdana MODRIJAN in Tina MILAVEC) ........................................................... 7 1. Uvod (Slavko CIGLENEČKI) ........................................................................................................................................... 9 1.1 Geografski oris ........................................................................................................................................................... 11 1.2 Ime in izročilo ............................................................................................................................................................ 15 1.3 Opis najdišča .............................................................................................................................................................. 17 1.4 Zgodovina raziskav ................................................................................................................................................... 25 1.5 Posočje v poznoantičnem času ................................................................................................................................ 33 1.6 Mreža poti (Benjamin ŠTULAR) ............................................................................................................................ 53 2. Terenski izvid (Zvezdana MODRIJAN, Slavko CIGLENEČKI in Tina MILAVEC) ............................................... 65 2.1 Metodologija dela ...................................................................................................................................................... 67 2.2 Kronologija in faze .................................................................................................................................................... 69 2.3 Stavba 1 z okolico ...................................................................................................................................................... 73 2.4 Stavbi 2 in 3 ................................................................................................................................................................ 97 2.5 Sklop cerkva ............................................................................................................................................................. 111 2.6 Cisterna (vodni zbiralnik) ...................................................................................................................................... 155 3. Stavbni razvoj in kronologija (Zvezdana MODRIJAN in Tina MILAVEC)............................................................ 163 3.1 Stavba 1 z okolico .................................................................................................................................................... 165 3.2 Stavbi 2 in 3 .............................................................................................................................................................. 193 3.3 Sklop cerkva ............................................................................................................................................................. 201 3.4 Cisterna (vodni zbiralnik) ....................................................................................................................................... 211 4. Primerjave (Slavko CIGLENEČKI) ............................................................................................................................. 215 4.1 Stavba 1 ..................................................................................................................................................................... 217 4.2 Interpretacija cerkvenega sklopa ........................................................................................................................... 225 4.3 Astronomska orientacija cerkva na Tonovcovem gradu (Saša ČAVAL in Ivan ŠPRAJC) ............................. 247 5. Vloga in pomen naselbine Tonovcov grad (Slavko CIGLENEČKI) ........................................................................ 257 5.1 Utrdba Tonovcov grad - pomemben člen poznorimske obrambe Italije ......................................................... 259 5.2 Tonovcov grad v poznoantični poselitveni sliki vzhodnoalpskega in zahodnobalkanskega prostora ......... 273 6. Sklep (Slavko CIGLENEČKI, Zvezdana MODRIJAN in Tina MILAVEC) ............................................................ 289 7. Literatura (Zvezdana MODRIJAN) .............................................................................................................................. 295 CONTENTS Foreword (Slavko CIGLENEČKI, Zvezdana MODRIJAN and Tina MILAVEC) ......................................................... 7 1. Introduction (Slavko CIGLENEČKI) .............................................................................................................................. 9 1.1 Geographic description ............................................................................................................................................ 11 1.2 Name and tradition ................................................................................................................................................... 15 1.3 Site description .......................................................................................................................................................... 17 1.4 Research history ........................................................................................................................................................ 25 1.5 he Posočje area during Late Antiquity ......................................................................................................................... 33 1.6 Path network (Benjamin ŠTULAR) ....................................................................................................................... 53 2. Field report (Zvezdana MODRIJAN, Slavko CIGLENEČKI and Tina MILAVEC) ............................................... 65 2.1 Methodology .............................................................................................................................................................. 67 2.2 Chronology and phases ............................................................................................................................................ 69 2.3 Building 1 and its surroundings .............................................................................................................................. 73 2.4 Buildings 2 and 3 ...................................................................................................................................................... 97 2.5 he ecclesiastical complex ...................................................................................................................................... 111 2.6 Water cistern (reservoir) ......................................................................................................................................... 155 3. Building development and chronology (Zvezdana MODRIJAN and Tina MILAVEC)........................................ 163 3.1 Building 1 and its surroundings ............................................................................................................................ 165 3.2 Buildings 2 and 3 ..................................................................................................................................................... 193 3.3 he ecclesiastical complex ...................................................................................................................................... 201 3.4 Water cistern (reservoir) ........................................................................................................................................ 211 4. Comparisons (Slavko CIGLENEČKI) ......................................................................................................................... 215 4.1 Building 1 ................................................................................................................................................................. 217 4.2 Interpretation of the ecclesiastical complex ........................................................................................................ 225 4.3 Astronomical orientation of churches at Tonovcov grad (Saša ČAVAL and Ivan ŠPRAJC) ........................ 247 5. he role and importance of the settlement Tonovcev grad (Slavko CIGLENEČKI) ............................................. 257 5.1 he fort at Tonovcov grad – an important part of the Late Roman defence system of Italy ......................... 259 5.2 Tonovcov grad in the broader Late Antique settlement pattern of the East Alpine and Western Balkans .............................................................................................................................................................. 273 6. Conclusion (Slavko CIGLENEČKI, Zvezdana MODRIJAN and Tina MILAVEC) .............................................. 289 7. Bibliography (Zvezdana MODRIJAN) ........................................................................................................................ 295 1.6 MREža poti 1.6 path network Benjamin ŠtUlar 1.6.1 Uvod 1.6.1 introdUCtion v arheologiji se vedno znova srečujemo z vprašanji, povezanimi z vlogo posameznega najdišča v prostoru. Med najpogostejšimi je vprašanje poti, ki so določeno najdišče povezovale s pomembnimi kraji v prostoru. pri tem se v arheologiji najpogosteje spopadamo s pomanjkanjem podatkov. v Sloveniji tako arheološko dokumentiranih poznorimskih ali poznoantičnih poti skorajda ne poznamo. poznamo le primera poti v naselbini (ajdovski gradec nad vranjem: petru, Ulbert 1975) oziroma na grobišču (Bled - pristava: pleterski 2008a, 75–95) in študijo o zgodnjesrednjeveških gospodarskih poteh v Blejskem kotu (Štular 2006a). na drugi strani poznamo za to obdobje regionalne ali nadregionalne študije, pri katerih sklepamo o trasah poti na podlagi bližine naselbin in najdb (Ciglenečki 1985; 2007). na tem mestu nas zanima vmesen, mikroregionalni pogled. natančneje, gre za poti, ki so naselbino na tonovcovem gradu povezovale z okolico, predvsem s sočasnimi centralnimi kraji (npr. kranj, Čedad). Študijsko območje smo izbrali tako, da smo zajeli vse tri verjetne dostope do tonovcovega gradu z juga in zahoda, torej dolino reke Soče južno od kobarida ter dva kraka doline nadiže od izvira do prehoda v Furlansko nižino. na severu smo območje zamejili s križiščem, na katerem se razcepijo poti na različne alpske prelaze (sl. 1.36). ker neposrednih arheoloških podatkov o poteh nimamo, se lahko opremo le na historično izpričane poti in na prostorske analize z daljinskim zaznavanjem ter geografskimi informacijskimi sistemi (GiS). in archaeology we constantly deal with issues that are linked to the role of a site in its surroundings. amongst the most common is the issue of paths that linked a certain site to the important places in its surroundings. however, while performing this archaeology (as a scientiic ield) usually does not have suicient data at its disposal. For instance, there are almost no documented late roman or late antique paths in Slovenia. he only excavated ones are the paths within the settlement (ajdovski Gradec above vranje: petru, Ulbert 1975) or the burial site (Bled - pristava: pleterski 2008a, 75-95). here is also the study on the early Medieval economic paths in Blejski kot (Štular 2006a). on the other hand certain regional and interregional studies assume that the paths and roads ran close to the settlements (Ciglenečki 1985; 2007). in this chapter we are interested in the intermediary, micro-regional aspect. to be more precise we are interested in the paths that linked the settlement at tonovcov grad with its surroundings, especially with the main settlements of the time (kranj, Cividale del Friuli). he study area was selected so that it included all three likely southern and western accesses to tonovcov grad, i.e. the valley of the river Soča to the south of kobarid and the two branches of the nadiža valley from the spring to the point where it lows into the Friuli plain. in the north the area is limited by the crossroads at which the various paths leading from the alpine passes meet (Fig. 1.36). as there are no archaeologically documented paths, the historically mentioned paths and the spatial analysis performed with remote sensing and the use of Geographical information Systems (GiS) were the only sources at the disposal for this study. 1.6.2 ZGodovinSki viri najstarejši relevanten podatek, izpričan v zgodovinskih virih, se nanaša na t. i. Bovško pot, ki je v srednjem veku povezovala Furlanijo in koroško. približen potek poti je znan: čez Čedad je pot vodila proti severu po dolini nadiže. pri kraju robič je zapustila nadižo in se usmerila proti vzhodu, pri kobaridu dosegla Sočo in ob njej potekala proti Bovcu ter dalje čez predel in 1.6.2 hiStoriC SoUrCeS he oldest relevant data mentioned in historic sources is linked to the so-called Bovec route, a medieval route 53 1.6 MREža poti 1.6 path network Sl. 1.36: tonovcov grad, študijsko območje. Fig. 1.36: tonovcov grad, the study area. trbiž. na to pot so se z južne strani skozi tolmin in po dolini reke Bače navezovale tudi poti proti osrednji kranjski, bodisi čez prelaz Sorica v Bohinj, bodisi po dolini Selške Sore proti Škoji loki (Gestrin 1987, 97; glej tam navedeno literaturo). Bovška pot je prvič omenjena v pisnem viru leta 1326. ohranil se je tudi zapis, da je med letoma 1399 in 1404 mesto Čedad začelo graditi cesto čez predel. na odseku trbiž–Bovec so po trasi predhodne tovorniške poti, primerne za ljudi in tovorne živali, zgradili cesto, po kateri so lahko potovali vozovi (Gestrin 1987, 97; rajšp 1994, 46–47; glej tam navedeno literaturo in vire). Za neposredno okolico tonovcovega gradu je ta podatek posredno lahko zanimiv. Gradnja ceste namesto tovorniške poti od Bovca dalje bi ne bila smiselna, če v tem času že ne bi bilo ceste mimo kobarida do Bovca. ta podatek torej posredno lahko uporabimo kot terminus ante quem za datacijo ceste, ki vodi od kobarida proti that connected Friuli plain and Carinthia. a rough outline of the route is known: it led from Cividale del Friuli towards the north following the valley of the nadiža river, through the settlements of Staro selo and kobarid into the valley of the river Soča to Bovec and further across the predel/predil pass and to treviso. his route was joined by routes that led towards central Carniola via tolmin and the valley of the river Bača, either across Sorica pass in Bohinj, or along the Selška Sora valley towards Škoja loka (Gestrin 1987, 97; see cited literature). he irst written record of the Bovec route dates back to 1326. also preserved is the record that states that between 1399 and 1404 the town of Cividale del Friuli started to build a road across predel. a road suitable for horse drawn carriages was built in the section between treviso and Bovec, that was previously used only as a track for people and transport animals (Gestrin 1987, 97; rajšp 1994, 46-47; see cited literature and sources). 54 1.6 MREža poti 1.6 path network Sl. 1.37: tonovcov grad, lidarski posnetek (© ZrC SaZU) prikazan s senčenjem. puščici kažeta mesti, kjer je bila srednjeveška obsoška pot vsekana v skalo. Fig. 1.37: tonovcov grad, the lidar data visualization (© ZrC SaZU) shown with hillshading. arrows are pointing towards the places where the Medieval road was cut into rock. severu neposredno ob Soči in je na dveh mestih vsekana v skalno pobočje (sl. 1.37). Zanimiv je tudi politični kontekst izgradnje t. i. obsoške ceste, ki so jo vzpostavili v 16. stoletju z namenom neposredne povezave med Gorico in trbižem. po več kot pol stoletja načrtovanj so po posredovanju nadvojvode karla zahtevno gradnjo končali leta 1587. regionalno je bila izgradnja ceste povezana s povečevanjem prometa čez Gorico na račun Čedada, predvsem pa je s tem habsburška monarhija želela povezati trst z notranjo avstrijo v celoti čez svoje ozemlje, saj je krajša in manj zahtevna Bovška pot deloma potekala po ozemlju Beneške republike (rajšp 1994, 46–48; glej tam navedeno literaturo in vire). kontekst dogodkov v 16. stoletju jasno kaže, da je bilo za izgradnjo obsoške ceste od Gorice do kobarida potrebno posredovanje močne centralne oblasti, ki so jo pri tem vodili strateški interesi. hkrati je bila neizogibna posledica izgradnje ceste slabitev gospodarskega položaja Čedada. ali, skozi poznoantično prizmo, Čedad kot močno središče negira obstoj pomembne regionalne povezave his information could be interesting for the case of tonovcov grad. he construction of the road instead of merely a track from Bovec onwards would not make any sense if the road from kobarid to Bovec would not have already existed. his data can thus be used as a terminus ante quem for dating the road that leads from kobarid towards the north along the river Soča and that cuts into the rocky slopes at two points (Fig. 1.37). also interesting is the political context behind the 16th century construction of the so-called Soča bypass road. his ran along the valley of the river Soča from Gorica to kobarid from where it continued along the previously described Bovec path across Bovec and predel all the way to treviso. Following more than half a century of planning and the intervention by archduke Charles, the demanding construction was completed in 1587. he road was a result of the desire of the habsburg monarchy to link trieste and inner austria across its own territory, for a part of the shorter and less demanding Bovec path ran across territories belonging to the venetian republic. as a result of this 55 1.6 MREža poti 1.6 path network na trasi Gorica–kobarid. nasprotno velja za povezavo kranj–Škoja loka–tolmin–kobarid, ki je bila nujna ob soobstoju kranja in Čedada kot centralnih krajev. road construction the traic through Gorica increased at the expense of Cividale del Friuli (rajšp 1994, 46-48; see cited literature and sources). he events in the 16th century clearly show that the construction of the Soča bypass road from Gorica to kobarid could only take place as a result of the mediation by a strong centralised power that was lead by strategic interests. at the same time the economic weakening of Cividale del Friuli was an unavoidable consequence of the road construction. or, to look at it through the prism of late antiquity, Cividale del Friuli could only exist as a strong centre if there was no important regional link between Gorica and kobarid. he contrary holds true for the connection kranj - Škoja loka - tolmin - kobarid, which was a necessity in order for kranj and Cividale del Friuli to coexist as powerful centres. 1.6.3 analiZa optiMalnih poti v arheologiji je iskanje idealnih poti z GiS-i uveljavljena metoda (za pregled glej npr. Connolly, lake 2006, 252–256). Za analizo morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji: dovolj kakovostne kartografske podlage (predvsem relief), znana izhodišče in cilj ter znano transportno sredstvo. prednost uporabe te metode v arheologiji je, da analizo na dovolj razgibanem reliefu lahko opravimo brez kakršnih koli arheoloških podatkov. Šibkost pa je v natančnosti. Za našo analizo to pomeni, da rezultat lahko razumemo kot nekaj deset metrov širok koridor in ne kot dejansko traso poti. kakovost kartografskih podlag je za analizo optimalnih poti ključen dejavnik (podobnikar 2009). v primeru pričujoče analize smo razpolagali s podatki nadpovprečne kakovosti. Za osrednji del izbranega študijskega območja smo imeli na voljo izjemno natančen digitalni model reliefa z osnovno celico 0,5 metra in absolutno višinsko in položajno natančnostjo med 0,1 in 0,2 metra (dalje dMr 0,5). ta je bil izdelan iz podatkov, zajetih z namenskim zračnim laserskim skeniranjem (ang. Light Detection And Ranging; lidar), z algoritmom rein (kobler et al. 2007; kokalj, oštir, Zakšek 2008). Za celotno študijsko območje smo uporabljali kakovosten digitalni model višin z osnovno celico 12,5 metra (dMv 12,5; podobnikar 2003). kot podlage smo uporabljali tudi historične zemljevide, Jožeinske vojaške zemljevide (rajšp 1997, sekcije 132, 133, 154) in zemljevide Franciscejskega katastra (katastrske občine kobarid, Staro selo, ladra, drežnica in trnovo). prvi so bili v merilu 1:28800 izdelani v letih 1763–1787, drugi pa večinoma v drugi četrtini 19. stoletja (arhivirani so dokumenti od 1811 do 1880) v merilu 1:2880. na podlagi podatkov v pisnem delu omenjenih vojaških zemljevidov iz druge polovice 18. stoletja smo pridobili pomembne podatke o premikanju po pokrajini pred modernimi infrastrukturnimi posegi. reka idrija in potoka Učja ter Boka (sl. 1.36) so opisani kot neprehodni, enako Soča na območju soteske med kobaridom in trnovim. območja prodnih plitvin reke Soče južno in severno od soteske so opisana kot prehodna, vendar niso primerna za potovanje vzdolž toka. ta pogoj smo v analizi simulirali tako, da smo ta območja označili za 20-krat težje prehodna kot kopno z enakim reliefom. drugače pa smo ravnali v primeru struge nadiže, po kateri je bilo “ob nizki vodi … moč iti večinoma po vodi iz kreda in robiča proti podbeli, po potoku nadiža pa tudi na Beneško” (transkripcija in prevod vira v rajšp 1997, 11). 1.6.3 analySiS oF optiMal roUteS in archaeology it is common practice to search for ideal routes with the aid of GiS (for an overview see e.g. Connolly, lake 2006, 252-256). at least three preconditions have to be fulilled before an analysis can be performed: the maps need to be of suicient quality (especially the digital terrain model), the starting point and the inal destination of the route have to be known as does the form of transport. he advantage of using this analysis is that it can be performed on a rough relief without any direct archaeological data. he weakness lies in its precision. in our analysis this means that the result can be understood as a corridor a few tens of metres wide rather than the actual route. he quality of the digital terrain model represents a key factor in the analysis of the optimal routes (podobnikar 2009, 25-29). we had above average quality data, an extremely precise digital terrain model with a basic cell of 0.5 metre and an absolute altitude and positional precision between 0.1 and 0.2 metre (henceforth dtMdtM 0.5) at our disposal. his was produced from the data obtained from a Light Detection And Ranging (lidar) system with an rein algorithm (kobler et al. 2007; kokalj, oštir, Zakšek 2008). For the entire study area we also used the digital terrain model with a basic cell of 12.5 metres (dtM 12.5; podobnikar 2003). historical maps – the irst military mapping also known as Joseph ii military maps (rajšp 1997, sections 132, 133, 154) and the maps of the Franciscan cadastre (cadastre municipalities of kobarid, Staro selo, ladra, drežnica and trnovo) provided an additional source of data. he irst were produced between 1763 and 1787 at a scale 1:28800, while the second were mainly produced in the second quarter of the 19th century (the documents were archived between 1811 and 1880) and were mapped at a scale 1:2880. 56 1.6 MREža poti 1.6 path network tok reke idrije in vseh njenih pritokov je bil v začetku 20. stoletja zaradi melioracije povsem spremenjen. prvotno strugo smo rekonstruirali na podlagi kartografskega dela Franciscejskega katastra in z vizualno analizo dMr 0,5. Z analizo dMr 0,5, v katerem smo iskali konkavna in konveksna območja, nam je uspelo določiti tudi poti “okrog Sužida (po katerih) je ob mokrem vremenu moč voziti le z lahkimi vozovi”, kot jih je opisal podporočnik liškega regimenta Bodoky, kartograf tega območja (transkripcija in prevod vira v rajšp 1997, 7). podatke smo analizirali z algoritmom, ki je bil razvit za iskanje optimalnih poti med arheološkimi najdišči ob predpostavki potovanja peš ali s tovornimi živalmi (podobnikar, tecco hvala, dular 2004). ta algoritem se je izkazal kot zelo uspešen pri uporabi z dMv 12,5 na podobno razgibanem terenu (Štular 2006b). poleg dMv 12,5 smo na t. i. karti trenja kot vhodni podatek upoštevali tudi zgoraj opisane dejavnike, ki so omejevali gibanje po pokrajini: neprehodne in prehodne vode, zelo strma skalna pobočja soteske Soče ter območje močvirnih tal. pri natančnem umeščanju izhodiščnih in končnih točk smo upoštevali načela dobre prakse (podobnikar 2009). točke smo umestili na rahlo konkavne mikrolokacije, saj v nasprotnem primeru lahko pride do velikih odstopanj v končnem rezultatu zaradi poteka na prvih 50 do 100 metrih. dodaten ukrep proti tovrstnim napakam in hkrati preverjanje kakovosti smo dosegli tako, da smo vsako pot izračunali v obe smeri. razhajanja poti “tja in nazaj” so zaradi anizotropnosti algoritma, ki razlikuje med vzponom in spustom, pričakovana (podobnikar 2009). vendar koherentnost našega rezultata dokazuje, da niti speciičnost algoritma niti izbira izhodiščnih točk nista odločilno vplivali na rezultat. rezultati se ujemajo s pričakovanji (sl. 1.38). vse poti po dolini nadiže potekajo po samem rečnem koritu, enako kot še v 18. stoletju. od struge nadiže do kobarida se pot še pred vasjo Staro selo utiri na stik med ravnino in pobočjem Starijskega vrha. v samem kobaridu se pot povzpne do zahodnega roba prazgodovinske in rimskodobne naselbine Gradič. od tam se po manjših dolinah in pobočjih nadaljuje mimo tonovcovega gradu in se spusti do Soče šele pri Srpenici. pot prečka Sočo na istem kraju, pri naselju žaga, kot v 18. stoletju. From the written data accompanying the aforementioned military maps we obtained important data as regards the movements through the landscape prior to the modern infrastructure interventions. he river idrija and the streams Učja and Boka (Fig. 1.36) were described as impassable, as was the river Soča in the gorge between kobarid and trnovo. he gravel shallow areas of the Soča river (to the south and north of the gorge) were described as passable but inappropriate for travelling. in our attempt to simulate this condition we marked these areas as 20 times harder to pass than land with the same relief. we applied a diferent approach in the case of the nadiža river, where it was ‘at low waters... possible to go mainly on water from kred and robič towards podbela, and along the stream all the way to the venetian lands’ (transcription and Slovenian translation of the source in rajšp 1997, 11). at the beginning of the 20th century the idrija river bed (as well as all its contributories) was completely changed due to melioration. he course of the original river-bed was reconstructed with the maps from the Franciscan cadastre and a visual dtM 0.5 analysis. with the dtM 0.5 analysis, in which we sought for concave and convex areas, we managed to define the roads ‘around Sužid (on which) it was possible to travel only with light wagons at wet weather ‘, as was described by Bodoky, the cartographer and second lieutenant of the lika regiment (transcription and Slovenian translation of the source in rajšp 1997, 7). we analysed the above described data with an algorithm that was developed especially for searching for optimal routes between archaeological sites, assuming that the travel was performed on foot or by transport animals (podobnikar, tecco hvala, dular 2004). his algorithm has proven itself extremely successful on a similarly diverse terrain when combined with the use of a dtM 12.5 (Štular 2006b). apart from dtM 12.5 we also took into account (on the so-called friction map) the previously described factors that restricted movement across the landscape: impassable and passable waters, very steep rocky slopes of the Soča gorge and wetlands. Following the precise positioning of the starting and arrival points we took into account the principles of good practice (podobnikar 2009, 27). he points were placed into slightly concave micro-locations, for otherwise great diferences in the inal result would occur due to the irst 50 or 100 metres of the route. an additional measure performed in order to avoid mistakes (as well as a way to validate the results) was achieved by calculating every route in both directions. due to the anisotropity of the algorithm, which takes into account the diference between an incline and a decline, the diferences in the routes ‘there and back’ are to be expected (podobnikar 2009, 27-19). however, the coherence of our result proves that neither the speciics of the algorithm, nor the selection of the starting points had a decisive inluence upon the result. 1.6.4 Mrežna analiZa Za razliko od analize optimalnih poti so mrežne analize (ang. network analysis) poti v arheologiji redke (npr. Štular 2008; za metodo glej Conolly, lake 2006, 234–252). razlog je zelo preprost. Mrežne analize so zasnovane za reševanje problemov, kjer iščemo rešitev med mnogimi možnimi rešitvami. Mrežna analiza, kakršno smo uporabili, med znanimi potmi išče najkrajšo povezavo med izbranim izhodiščem in ciljem ter more57 1.6 MREža poti 1.6 path network Sl. 1.38: tonovcov grad, rezultati analize optimalnih poti. Fig. 1.38: tonovcov grad, optimal pathway analysis. bitnimi postanki. v arheoloških raziskavah pa, vsaj kar se tiče gibanja v prostoru, največkrat nimamo nobene vnaprej znane rešitve. prednost mrežne analize v arheološki raziskavi je natančnost rezultata, saj kot rezultat dobimo natančno traso poti. Slabost pa je, da v analizi ne moremo upoštevati morebitnih neprepoznanih poti. vendar v primeru tako kvalitetnega vira, kot je dMr 0,5, pričakujemo, da so potencialno neprepoznane le poti, ki so bile trasirane brez posega ali le z minimalnim posegom v relief. potencialne tovorniške poti pa si na tako razgibanem terenu ne moremo predstavljati brez določenih posegov in vplivov na relief, predvsem pri prečenju pobočij. v primeru okolice tonovcovega gradu smo z analizo omenjenega dMr 0,5 prepoznali več kot sto različnih poti v skupni dolžini 305 kilometrov (sl. 1.39). podatek je bil torej kot nalašč za t. i. mrežno analizo. v mrežo poti smo vstavili izhodišča in cilje, tako da smo točkam, he results proved to be in line with expectations (Fig. 1.38). all routes along the nadiža valley run along the river bed, which remained the case as late as the 18th century. Between the nadiža river bed and kobarid the route sticks to the border between the plain and the slope of Starijski vrh. in kobarid the route climbs to the western edge of the prehistoric and roman settlement of Gradič. From there it continues along small valleys and slopes past tonovcov grad and descends to the Soča river at Srpenica. it crosses the Soča river at the same point, near žaga, as it did in the 18th century. 1.6.4 network analySiS in opposition to the analysis of optimal routes, the network analysis of routes is rare in archaeology (e.g. Štular 2008; for the method see Conolly, lake 2006, 58 1.6 MREža poti 1.6 path network Sl. 1.39: poti, ki so prepoznavne na lidarskem posnetku. Fig. 1.39: paths recognised on the lidar data visualization. uporabljenim v zgornji analizi, poiskali najbližjo točko na mreži poti. načrtovali smo večstopenjsko analizo. v prvem koraku smo želeli izvesti enostavno mrežno analizo brez kakršnih koli omejitev. v drugem koraku smo nameravali izločiti poti, ki so bile zaradi strmin neprimerne za tovorništvo (za kriterije glej Štular 2006a, 205), in v tretjem koraku še ceste (glej nadaljevanje). v zadnjem koraku smo želeli dodati še postanek pri tonovcovem gradu. že po izvedenem prvem koraku analize je pot z izhodiščem ob Soči vodila po podobni trasi kot zgoraj opisana optimalna pot. po drugem koraku, ko smo izločili za tovorništvo neprimerno pot čez Stol, so vse poti vodile po trasah, skoraj identičnih optimalni poti. to pomeni, da je rezultat tudi po tretjem in četrtem koraku ostal nespremenjen, saj rešitev mrežne analize v nobenem koraku ni vodila po cestah, hkrati pa je že vodila mimo tonovcovega gradu. Slednje pomeni, da se pot ni prilagajala lokaciji tonovcovega gradu, temveč obratno. Če bi se trasa poti prilagajala lokaciji tonovcovega gradu, bi idealna pot vodila vstran in bi se približala lokaciji šele v četrtem koraku, ko smo upoštevali obvezen postanek pri naselbini. 234-252). he reason behind this is extremely simple. network analysis is used to ind the shortest connection between the starting and ending point (and the possible stops in between) amongst the known routes. in archaeological research – at least when dealing with movement in space – no solutions are given in advance. in archaeological research the advantage of network analysis lies in the precision of its result, for the result is relected in an exact route. he disadvantage lies in the fact that we cannot take into account the possible previously unrecognised routes. however, when we have such a high quality source at our disposal as a dtM 0.5, we expect that merely routes that were created without any intervention into the relief could be potentially unrecognised. on such a rough terrain as the one analysed any potential transport route could not be imagined without certain interventions into the relief, especially when crossing the slopes. he analysis of the aforementioned dtM 0.5 in the surroundings of tonovcov grad has shown over one hundred possible routes in a total length of 305 kilometres (Fig. 1.39). his data is thus perfect for a network analysis. we entered the starting and ending points of 59 1.6 MREža poti 1.6 path network 1.6.5 hiStoriČna analiZa the routes into the network by pinpointing the points used in the previous optimal path analysis. we planned a multilevel analysis. in the irst step a simple network analysis without any restrictions was performed. in the second step the routes that were inappropriate for animal transport due to the steep slopes (for criteria see Štular 2006a, 205) were excluded and in the third step the roads were excluded (see below). in the inal step the stop at tonovcov grad was added. Following the irst step the route starting alongside the Soča led along a similar route as the previously described optimal path. ater the second step (in which we eliminated the route across Stol as it was inappropriate for transport) all routes led along routes that were almost identical to the optimal path. his means that the result remained unchanged also ater the third and fourth step, for the solution provided by the network analysis did not lead along the road at any stage, and it already lead past tonovcov grad. in other words, steps three and four were not necessary. he interpretation of the latter leads us to the conclusion that the path did not adjust to the location of tonovcov grad, but the other way round. if the route were adjusted to pass tonovcov grad, the ideal route would lead to the side and would come close to the location only in stage four, when we took into account the obligatory stop at the settlement. as the results show, the location of tonovcov grad has been chosen in the proximity to the optimal route. Zgoraj opisano mrežo vseh poti smo analizirali tudi s stališča konteksta. poglavje smo sicer naslovili historična analiza, saj smo najpomembnejše podatke pridobili na podlagi pisnih virov in historičnih zemljevidov. vendar smo večino poti interpretirali na podlagi konteksta. postopek najlaže opišemo kar na konkretnih primerih (sl. 1.40). najlaže je bilo izločiti poti, nastale v 1. svetovni vojni, saj vodijo neposredno do položajev, kjer se tudi končajo. podobno smo na podlagi različnih kriterijev interpretirali tudi večino preostalih poti: Pohodniške poti – imajo izhodišče in/ali cilj na modernih cestah (stratigrafski odnos mlajše od) – sekajo in/ali delno izkoriščajo poti iz 1. svetovne vojne (stratigrafski odnos mlajše od) – pogosto gre za najožje izmed dokumentiranih poti, poseg v pobočje pri prečenju je zanemarljiv – pogost cilj je vrh ali razgledna točka – pogoste so krožne poti – pogoste so številne variante na kratkih odsekih. Gospodarske (vaške) poti – povezujejo naselbine s pripadajočimi gospodarskimi objekti, torej vasi s polji, senožetmi in planinami – gostota mreže teh poti je sorazmerna z intenzivnostjo gospodarskega objekta, tj. najgostejša mreža na poljih, najredkejša v strmih pobočjih s senožetmi – praviloma so vrisane v Franciscejski kataster. 1.6.5 hiStoriCal analySiS he above described network of all routes was also analysed from the contextual aspect. his chapter was entitled Historical analysis, for the most important data was obtained from written sources and the contextual interpretation of historical maps. he context in question has been obtained from dtM 0.5. he procedure can be best described as a regression analysis and is best explained on actual examples (Fig. 1.40). he easiest step was to remove all routes that were created during World War I, for they led to military trenches at which they ended abruptly. Ceste – velik poseg v okolje in posledično velik vložek dela (useki v skalna pobočja, poti s številnimi mostovi) – (lahko prepoznavnih modernih cest v analizo nismo vključili). Stare poti – smo poimenovali poti, ki ne sodijo v nobeno izmed zgornjih kategorij. Sklepamo namreč, da smo z zgoraj opisano erudicijo vira izluščili vse poti razen najstarejših na srednje ali dolge razdalje. vendar je ta korak v določeni meri tudi subjektiven. najpogosteje so problem gospodarske poti, ki se povezujejo v poti na dolge razdalje. tak primer so na primer gospodarske poti kobarida in idrskega. na odseku poti severno od tonovcovega gradu smo v analizo skušali pritegniti tudi topografski podatek o rimski cesti oziroma ledinsko ime Pod staro potjo južno od naselja trnovo ob Soči (sl. 1.40). edina pot v bližini je moderna cesta, ki na tem delu poteka po ne- Most of the remaining routes were similarly interpreted on the basis of various criteria: Hiking paths – have a starting and/or ending point on modern roads (stratigraphic relationship younger than); – hey cross or partially make use of the world war i routes (stratigraphic relationship younger than); – oten they are the narrowest of the documented routes, and they create a minimum impact when crossing a slope; 60 1.6 MREža poti 1.6 path network Sl. 1.40: poti, retrogradna analiza. Fig. 1.40: paths, retrograde analysis. spremenjeni (vsaj) poznosrednjeveški trasi. pridevnik “stara” oziroma v varianti “rimska” se torej nanaša na predhodnico te poti. poleg omenjene ceste so na tem območju le poti, ki jih je podporočnik Bodoky (transkripcija in prevod vira v rajšp 1997, 7) opisal kot “strme ozke poti, ki vodijo v senožeti”. Slednje imajo tudi priključek na pobočno pot. opisan položaj lahko razložimo le na dva načina. verjetneje je, da podatek kaže na lokalni priključek na staro pot, saj gre za povsem nelogičen ovinek. druga možna je razlaga, da predpona pod označuje odnos ledine pod staro potjo. – he path oten ends on top of a peak or at a vista point; – Circular paths are common; – numerous options can be found on the steep sections. 1.6.6 vrednotenJe Roads – Show great interventions into the environment, are the product of large investment of labour (cuts into the rocky slopes, routes with numerous bridges); – (the easily recognisable modern roads were not included in the analysis). Economic (settlement) paths – link settlements with the economic objects belonging to it, i.e. villages with ields, meadows and pastures; – he network density of these paths is in accordance to the intensity of the economic object, i.e. it is the densest in the ields and the least dense in the steep slopes with meadows and pastures. – he majority of them have been mapped for the Franciscan cadastre. rezultati analiz so si zelo podobni. ko jih prikažemo na istem zemljevidu (sl. 1.41), vidimo, da v neposredni bližini tonovcovega gradu prikazujejo isti koridor. S kombinirano uporabo analize optimalnih poti in mrežne analize smo dosegli združevanje prednosti in izničenje slabosti obeh metod. 61 1.6 MREža poti 1.6 path network Sl. 1.41: tonovcov grad, rezultat analize optimalnih poti, mrežne analize in vidljivosti. Fig. 1.41: tonovcov grad, the results of optimal pathway analysis, network analysis and visibility. podobno lahko ugotovimo za celoten odsek razgibanega reliefa z minimalnimi modernimi infrastrukturnimi posegi od kobarida mimo tonovcovega gradu do Srpenice. prikaz rezultata analize optimalne poti na podlagi dMr 0,5 namreč jasno pokaže, da so odstopanja posledica nenatančnosti dMv 12,5. tovorniška pot je torej vodila po trasi, ki jo kaže rezultat mrežne analize. natančnost zagotavlja mrežna analiza, optimalnost trase ne glede na danes ohranjene poti pa analiza optimalnih poti. Samo dejstvo, da smo do istega rezultata prišli s tremi neodvisnimi metodami in dvema neodvisnima viroma, potrjuje pravilnost rezultata. predvsem možnost, da bi bilo ujemanje prve analize z drugima dvema naključno, je zaradi uporabe različnih virov (dMr 0,5 in dMv 12,5) skorajda nična. natančneje, možnost naključnosti je 0,2 %1. nenaključnost rezultata sama po sebi seveda ne priča o starosti poti, temveč zgolj o primernosti te poti Old routes – he routes that did not belong into any of the above categories were considered old routes. we concluded that with the above described erudition of the source we eliminated all routes except for the oldest middle and long distance ones. however, to a certain extent this step is subjective. he most common problem is represented by the economic routes that partially overlap with the long distance routes. Such an example is for instance represented by the economic routes in the vicinity of kobarid and idrsko. on the section of the route north of tonovcov grad we tried to include the data stemming from archaeological topography on the place name Roman road or the old Slav name Pod staro potjo (Under the old path), south of the settlement of trnovo ob Soči (Fig. 1.40). he only existing route in the vicinity of this two place name path is the modern road that has in this section not changed since the late Medieval times. he adjective ‘old’ or in one variant ‘roman’ thus denominates a predecessor to this route. apart from the aforementioned road only tracks described by second lieutenant Bodoky as ‘steep narrow paths that lead to meadows’ (transcription and Slovenian 1 verjetnost naključnega ujemanja dveh binarnih rastrov v eni celici je 50 % (kombinacije so 0 0, 0 1, 1 0, 1 1). verjetnost naključnega ujemanja 9 celic je torej ½9, kar je približno 0,2 %. 62 1.6 MREža poti 1.6 path network translation of the source in rajšp 1997, 7) can be found in this part. hese paths lead to the ridge-path that has been identiied as the optimal path in the previous analyses. he described situation can be interpreted in two ways. it is more likely that the place names describe the local path leading to the old route. he actual digression of the old route from the ridge path seems rather unlikely. he other possible interpretation is that the preix ‘under’ denotes the relation of the place name location as lying directly under the old path. his would be a good description of the actual topographic position if the place name location is situated in the valley under the ridge path that has been identiied as the optimal path within the previous analyses. 1.6.6 evalUation Sl. 1.42: prerez poti med kobaridom in Srpenico, primerjava stare poti (zgoraj) in v srednjem veku zgrajene ceste (spodaj). Fig. 1.42: proile of the path between kobarid and Srpenica; comparison of the old track (above) with the road built in the Middle ages (bellow). he various analyses yield very similar results. when depicted on the same map (Fig. 1.41) we can see that they run along the same corridor in the direct vicinity of tonovcov grad. with a combined use of the analysis of optimal routes and the network analysis we merged the advantages and annulled the disadvantages of the two methods. Similar can be ascertained for the entire section from kobarid past tonovcov grad to Srpenica, which has a diverse relief and shows minimal modern infrastructural interventions. he depiction of the result obtained by the analysis of the optimum route on the basis of dtM 0.5 clearly shows that the deviations of the optimal path calculated on the basis of dtM 12.5 are indeed a consequence of the dtM 12.5 inaccuracies. he track used by transport animals (but not wagons) thus ran along the route as shown in the network analysis result. he precision of the result is ensured by the network analysis, while the validity irrespective of the modern preservation is ensured by the optimal routes analysis. he result is veriied by the fact that we achieved the same result with the use of three independent methods and two independent sources. it is almost impossible for the irst analysis to yield the same results as the second. to be precise the possibility for this being a coincidence is 0.2 %1. of course, the non-randomness of the result does not indicate the age of the route, but merely indicates the appropriateness of this route for the needs of transport. it is merely a statistical conirmation that there are only a few possible solutions in areas with such a diversiied za potrebe tovorniškega prometa. Gre le za statistično potrditev, da na območjih s tako razgibanim reliefom možnih rešitev ni veliko. Zato tudi pravilno ovrednotene srednjeveške vire lahko uporabljamo kot analogijo za starejša obdobja. o starosti poti pa lahko sklepamo na podlagi dejstva, da te poti povezujejo železnodobne naselbine tolmin, kobarid in Bovec s sočasnima naselbinama ob nadiži – (verjetno) Sveti volar nad robičem in Špeter (sl. 1.36; prim. Mlinar 2004; Mlinar, pettarin 2007). pri tem velja poudariti, da lokacije slednjih pri analizah nismo upoštevali in gre torej za še en neodvisen podatek, ki potrjuje pravilnost trase. S stališča najdišča tonovcov grad je najpomembnejši rezultat te analize določitev trase poti med kobaridom in Srpenico pred izgradnjo ceste, ki je mestoma vklesana v skalna pobočja soteske Soče. Stara pot je na tem odseku krajša za 1,39 kilometra oziroma 15 %, vendar premaga 390 metrov višinske razlike namesto 180 (sl. 1.42). Slednje jasno kaže na prednosti trase ceste. po vsem sodeč je bil torej nastanek naselbine na tonovcovem gradu povezan tudi s traso tovorniške poti, ki je povezovala Čedad čez nadižo, Bovec in alpske prelaze s koroško. Je pa ta naselbina v primerjavi s starejšo lokacijo Gradič nad kobaridom umaknjena od poti, ki je povezovala kranj s Čedadom čez Bačo, tolmin, kobarid in nadižo. kljub temu so imeli prebivalci tonovcovega gradu pregled vsaj nad ključnim delom te poti, prehodom čez Sočo. prehod zgornje analize sicer postavljajo nekoliko južneje od kobarida, a glede na rezultate avtorjevih terenskih ogledov se zdi lokacija ob samem vznožju današnjega kobarida najverjetnejša. 1 he possibility of a coincidental match of two binary rasters in a single cell is 50 % (combinations are 0 0, 0 1, 1 0, 1 1). he results of the optimal path analysis and network analysis match in 9 cells. he possibility of a coincidental match of nine cells would therefore be ½9, which is roughly 0.2 %. 63 1.6 MREža poti 1.6 path network analiza vidnosti potrjuje pregled nad prehodom reke in hkrati razkriva, da s tonovcovega gradu ni možno opazovati poti kobarid–nadiža v smeri iz Čedada ali proti njemu (sl. 1.41). relief. hus, the correctly evaluated medieval sources can be used as an analogy for the older periods. we can ascertain the age of the path on the basis of the fact that these paths connected the iron age settlements of tolmin, kobarid and Bovec with the settlements alongside the river natisone, i.e. (probably) Sveti volar nad robičem and San pietro al natisone [Slovenian Špeter] (Fig. 1.36 ; cf. Mlinar 2004; Mlinar, pettarin 2007). at this it should be emphasised that the locations of the iron age hillforts were not taken into account in the analysis and that this therefore represents additional independent veriication for the validity of the route. From the aspect of the site at tonovcov grad the most important result of the analysis lay in the deinition of the route between kobarid and Srpenica prior to the road (in some places carved into the rocky slopes of the Soča gorge) construction. in this section the path that predated the medieval road was shorter by 1.39 kilometres (15 %), however it has to overcome 390 altitude metres instead of the 180 covered by the road (Fig. 1.42). he latter clearly shows the advantages of the road, i.e. it is passable by wagons. taking everything into account the origin of the settlement at tonovcov grad was obviously also linked to its position adjacent to the transport route that linked Cividale del Friuli with Carinthia (across the nadiža, Bovec and the alpine passes). when compared to the older settlement location Gradič nad kobaridom, tonovcov grad was removed from the route that linked kranj with Cividale del Friuli (across Bača, tolmin, kobarid and the nadiža). regardless of this the inhabitants of tonovcov grad had a clear view of one of the key sections of the route, i.e. the crossing of the Soča river at kobarid. he above analyses are showing the river crossing somewhat south of the present day kobarid, but the author’s ground truthing suggests the location just beneath the kobarid. his is revealed by the visibility analysis (Fig. 1.41), which also revealed that it was impossible to see the route kobarid - the nadiža (in the direction to or from Cividale del Friuli) from tonovcov grad. 64 7. LITERATURA 7. BIBLIOGRAPHy OKRAJŠAVE / ABBREVIATIONS BasLer, Ð. 1972, Arhitektura kasnoantičkog doba u Bosni i Hercegovini. – sarajevo. BasLer, Đ. 1993, Spätantike und Frühchristliche Architektur in Bosnien und der Herzegowina. – schriten der Balkankommission, antiquarische abteilung 19. BausovaC, M. 2003, poznoantični kovinski predmeti z gradca pri prapretnem. – Arheološki vestnik 54, 315–324. BeChteL, F. 1910, itineraria. – v / in: he Catholic Encyclopedia, new york (http://www.newadvent.org/ cathen/08254a.htm [zadnji dostop / last checked 8. 10. 2011]). BeLMonte aviLÉs, j. a. in / and M. hoskin 2002, Relejo del cosmos: Atlas de arqueoastronomía en el Mediterráneo antiguo. – Madrid. Benson, h. 1956, Church orientations and patronal festivals. – he Antiquaries Journal 36 (3–4), 205–213, London. BierBrauer, v. 1987, Invillino-Ibligo in Friaul 1, Die römische Siedlung und das spätantik-frühmittelalterliche Castrum. – Münchner Beiträge zur vor- und Frühgeschichte 33. BierBrauer, v. 1988, Invillino-Ibligo in Friaul 2, Die spätantiken und frühmittelalterlichen Kirchen. – Münchner Beiträge zur vor- und Frühgeschichte 34. BierBrauer, v. 1998, arianische kirchen in noricum mediterraneum und raetia ii? – Bayerische Vorgeschichtsblätter 63, 205–226. BoLta, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče. – katalogi in monograije 19. BÓna, i. 1970–1971, Langobarden in ungarn. – Arheološki vestnik 21–22, 45–74. Bonetto, j. in / and L. viLLa 2003, nuove considerazioni sulle cinte fortiicate di Forum iulii alla luce dello scavo di casa Canussio. – Forum Iulii 27, 15–67. Bosio, L. 1957, Due tratti di strada romana scoperti nella X regio. – Aquileia Nostra 26–28, 29–38. Bosio, L. 1970, Itinerari e strade della Venetia romana. – padova. Bosio, L. 1991, Le strade romane della Venetia e dell' Histria. – padova. Tonovcov grad. Najdbe / Tonovcov grad. Finds = MoDrijan, Z. in /and t. MiLaveC 2011, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortiied settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds. – opera instituti archaeologici sloveniae 24. ZrC saZu: Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti / scientiic research Centre of the slovenian academy of sciences and arts ZvnkD: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine slovenije/ institute for the protection of natural and Cultural heritage of slovenia aBrahaMsen, n. 1992, evidence for church orientation by magnetic compass in twelth-century Denmark. – Archaeometry 34, 293–303. aLZinger, W. 1977, Das Municipium Claudium aguntum. vom keltischen oppidum zum frühchristlichen Bischofssitz. – v / in: Aufstieg und Niedergang der römischen Welt ii/6, 380-413. anDjeLiĆ, t. 1978, kasnoantičke bazilike u Cimu i Žitomislićih kot Mostara. – Arheološki vestnik 29, 629–640. ansl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. atLas sLovenije 1986. – Ljubljana. aveni, a. F. 1981, archaeoastronomy. – v / in: M. B. schifer (ur./ ed.) Advances in archaeological method and theory 4, 1–77, new york. aveni, a. F. 2001, Skywatchers: A revised and updated version of Skywatchers of ancient Mexico. – austin. aveni, a. F. 2003, archaeoastronomy in the ancient americas. – Journal of Archaeological Research 11 (2), 149–191. BarLai, k. 1989, some archaeoastronomical problems in east-Central europe. – v / in: a. F. aveni (ur. / ed.), World archaeoastronomy, 436–440, Cambridge. 295 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy BOŽIČ, D. in / and S. CIGLENEČKI 1995, Zenonov tremis in poznoantična utrdba gradec pri veliki strmici. – Arheološki vestnik 46, 247–277. BoŽiČ, Z. 1993, novi kobariški čudež. – Primorske novice, 26. 3.1993, priloga 7. val. Brank, r. 1979, sledovi nasipov poznoantičnih obrambnih zapor pri novi oselici. – Loški razgledi 26, 18–23. Bratina, p. 1999, golo Brdo. – Varstvo spomenikov 38 – poročila (izšlo 2001), 28–30. BratoŽ, r. 1991, krščanstvo v antiki. – v / in: M. Benedik (ur./ ed.), Zgodovina Cerkve na Slovenskem, 11–27, Celje. BratoŽ, r. 1994, Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeveških avtorjev. – Zbirka Zgodovinskega časopisa 12, 5–45, Ljubljana. BratoŽ, r. 1996, Doppelkirchen auf dem östlichen einlußgebiet der aquileiensischen kirche und die Frage des einlusses aquileias. – Antiquité tardive 4, 133–141. BratoŽ, r. 2001, soča in prehodi čez reko v antiki. – Goriški letik 27 (2000), 27–50. BratoŽ, r. 2003, aquileia tra teodosio e i Longobardi (397–568). – v / in: Aquileia dalle origini alla costituzione del ducato Longobardo (atti della XXXiii settimana di studi aquileiesi, 25-27 aprile 2002). societa antichità altoadriatiche 54, 477–521. BrogioLo g. p. 2001, gli scavi a Monte Barro 1990–97. – v / in: g. p. Brogiolo, L. Castelletti. (ur. / eds.), Archeologia a Monte Barro. II - gli scavi 1990–97 e le ricerche al s. Martino di Lecco, 21–102. BrogioLo, g. p., uBoLDi, M. in / and g. BernarDi 2001, Lo scavo dell'insediamento rupestre del Monte s. Martino di Lecco. – v / in: g. p. Brogiolo, L. Castelletti (ur. / eds.), Archeologia a Monte Barro. II gli scavi 1990–97 e le ricerche al s. Martino di Lecco, 287–307. Buser, s., raMovš, a., Drovenik, M. in / and M. pLeniČar 1995, geološki razvoj slovenije. – v / in: Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, 195–203, Ljubljana. Cagnana, a. 2000, gli scavi nel complesso cultuale di san Martino di ovaro (Carnia). notizia preliminare. – Forum Iulii 24, 23–28. Cagnana, a. 2008, testimonianze della cristianizzazione in Carnia. – v / in: s. piussi (ur. / ed.), Cromazio di Aquileia 388-408: al crocevia di genti e religioni, 440–447, Milano. CaMBi, n. 2005, srima i dvojne bazilike u Dalmaciji. – v / in: Z. gunjača et al., Srima – Prižba. Starokrščanske dvojne cerkve, 57–70, šibenik. Cantino Wataghin, g. 1996, Le “basiliche doppie” paleocristiane nell’italia settentrionale: la documentazione archeologica. – v / in: Antiquité tardive 4, 115–123. Cave, C. j. p. 1950, he orientation of churches. – he Antiquaries Journal 30 (1–2), 47–51. CeDiLnik, a. 2004, Ilirik med Konstantinom Velikim in Teodozijem Velikim. – hesaurus memoriae. Dissertationes 3. ChevaLier, p. 1995, Salona II. Ecclesiae Dalmatiae. – Collection de l'ecole française de rome 1994, vol. 1, 2, roma, split. Christie, n. 1991, he alps as a frontier (a. D. 168–774). – Journal of Roman Archaeology 4, 410–430. Christie, n. 1995, he Lombards. he Ancient Longobards. – oxford/Cambridge. CigLeneČki, s 1975, kasnoantično utrjeno naselje gradec pri prapretnem. – Arheološki vestnik 26, 259–267. CigLeneČki, s. 1979, kastel, utrjeno naselje ali refugij? – Arheološki vestnik 30, 459–472. CigLeneČki, s. 1981, rezultati prvih raziskovanj na gradcu pri prapretnem. – Arheološki vesnik 32, 417–453. CigLeneČki, s. 1985, potek alternativne ceste siscija-akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in notranjske v času 4. do 6. stoletja. preliminarno poročilo o raziskovanjih korinjskega hriba in rekognosciranjih zahodne Dolenjske. – Arheološki vestnik 36, 255–284. CigLeneČki, s. 1986, Zgodnjekrščansko središče na kučarju pri Beli krajini. – Izdanja Hrvatskog areološkog društva 10, 137–150. CigLeneČki, s. 1987a, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. – Dela 1. razreda saZu 31. CigLeneČki, s. 1987b, Das Weiterleben der spätantike bis zum autauchen der slawen in slowenien. – v / in: Die Völker Südosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, südosteuropa – jahrbuch 17, 265–286. CigLeneČki, s. 1990, k problemu datacije nastanka rimskodobnih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru. – Arheološki vesnik 41, 147–176. CigLeneČki, s. 1992a, tracce di un insediamento tardo (vi-iX sec.) nei siti della tarda antichità in slovenija. – Il territorio tra tardoantico e altomedioevo. Metodi di indagine e risultati, 53–59, Firenze. CigLeneČki, s. 1992b, Pólis Norikón, Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. – podsreda. CigLeneČki, s. 1993, še o novem “čudežu” v kobaridu. tonovcov grad sodi med najimenitnejša slovenska poznoantična najdišča. – Dom, leto XXviii, št. 10, 31. maja 1993. CigLeneČki, s. 1994a, höhenbefestigungen als siedlungsgrundeinheit der spätantike in slowenien. – Arheološki vestnik 45, 239–266. CigLeneČki, s. 1994b, poznoantična naselbina tonovcov grad pri kobaridu. – Kronika 42, 1–14. CigLeneČki, s. 1994c, scavi nell’abitato tardoantico di tonovcov grad presso Caporetto (kobarid) slovenia. rapporto preliminare. – Aquileia Nostra 65, 185–208. 296 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy CIGLENEČKI, S. 1995, Izvrednotenje / Auswertung. – V / In: J. Dular, S. Ciglenečki, a. Dular 1995, 134–190. CigLeneČki, s. 1997a, Die wichtigsten völkerwanderungszeitlichen einfallstrassen von osten nach italien im Licht der neuesten Forschungen. – v / in: Peregrinatio Gothica, Jantarová stezka, supplementum ad acta Musei Moraviae, scientiae sociales 82, 179–191. CigLeneČki, s. 1997b, poznoantični in slovanski sledovi na kobariškem. – v / in: Kobarid, 17–28, kobarid. CigLeneČki, s. 1997c, strukturiranost poznorimske poselitve slovenije. – Arheološki vestnik 48, 191–202. CigLeneČki, s. 1997d, Tonovcov grad pri Kobaridu. Arheološko najdišče. Vodnik. – Ljubljana – kobarid. CigLeneČki, s. 1999, results and problems in the archaeology of the Late antiquity in slovenia / izsledki in problemi poznoantične arheologije v sloveniji. – Arheološki vestnik 50, 287–309. CigLeneČki, s. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung. – opera instituti archaeologici sloveniae 4. CigLeneČki, s. 2001, romani e Longobardi in slovenia nel vi secolo. – v / in: Paolo Diacono e il Friuli altomedievale (secc. VI-X), 179–200, spoleto. CigLeneČki, s. 2003, Frühchristliche kirchen in slowenien und die elemente ihrer innenausstattung. – Hortus artium medievalium 9, 11–20. CigLeneČki, s. 2005, Langobardische präsenz im südostalpen im Lichte neuer Forschungen. – v / in: W. pohl, p. erhart (ur. / eds.), Die Langobarden: Herrschat und Identität. Forschungen zur geschichte des Mittelalters, Bd. 9, 265–280. CigLeneČki, s. 2006, Zur Chronologie frühchristlicher gebäude in slowenien. – v / in: r. harreither et al. (ur. / eds.), Frühes Christentum zwischen Rom und Konstantinopel. acta congressus internationalis Xiv archaeologiae christianae, vindobonae 19.-26. 9. 1999, 293 –300. CigLeneČki, s. 2007, Zum problem spätrömischer militärischer Befestigungen im südlichen teil von noricum Mediterraneum. – v / in: Schild von Steier 20, 317–328. CigLeneČki, s. 2008, Castra und höhensiedlungen vom 3. bis 6. jahrhundert in slowenien. – v / in: h. steuer, v Bierbrauer, M. hoeper (ur. / eds.), Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, 481–532, Berlin, new york. CigLeneČki, s. in /and t. MiLaveC 2009, he defence of north-eastern italy in the irst decennia of the 5th century. – Forum Iulii 33, 175–187. CipoLLone, v. 2006, ricerche archeologiche degli anni ’80 presso nimis (uD). – Archeologia Medievale 33, 131–142. ConoLLy, j. in /and M. Lake 2006, Geographical Information Systems in Archaeology. – Cambridge. Curk, i. 1994/1995, Za razvoj delovnih metod – arheološka dediščina. – Varstvo spomenikov 35/93, 76–77. CusCito, g. 2001, “In Castra gradensi ac plebe sua”: Lo sviluppo del castrum di grado dalla tarda antichità all'alto medioevo. – v / in: Paolo Diacono e il Friuli altomedievale (secc. VI-X), 387– 406, spoleto. CvitkoviČ, j. 1999, Arheološka topografija srednje in zgornje soške doline. – Diplomska naloga / Diploma. oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana. ČavaL, s. s.a., Astronomska usmerjenost romanskih cerkva v Sloveniji. – neobjavljena doktorska disertacija / unpublished Doctoral Dissertation. oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana. Čuk, s. 1999, Svetnik za vsak dan. Januar – junij. – koper. De CouLanges, n. D. F. 1873 (2001), he Ancient City. A Study on the Religion, Laws, and Institutions of Greece and Rome, Baltimore. DeManDt, a. 1989, Die Spätantike. Römische geschichte von Diocletian bis Justinian. – handbuch der altertumswissenschat iii.6., München. DoLenC, j. 1992, Zlati Bogatin. Tolminske povedke. – Ljubljana. DakskoBLer, i. 1995, posočje. – v / in: Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, 167, Ljubljana. DuLar, j., kriŽ, B., svoLjšak, D. in / and s. teCCo hvaLa 1991, utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in temeniški dolini. – Arheološki vestnik 42, 65–198. DuLar j., CigLeneČki, s. in / and a. DuLar 1995, Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlj / Kučar. Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. – opera instituti archaeologici sloveniae 1. DuLar, j., kriŽ, B., pavLin, p., svoLjšak, D. in / and s. teCCo hvaLa 2000, prazgodovinska višinska naselja v dolini krke. – Arheološki vestnik 51, 119–170. egger, r. 1916, Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Noricum. – sonderschriten. des österreichischen archäologischen institutes in Wien 9. egger, r. 1950, Der ulrichsberg. ein heiliger Berg kärntens. – Carinthia i, 140, 29–78. FeLgenhauer-sChMieDt, s. 1993, Das Kappele (“die Kåpile”) ob Jadersdorf. Eine spätantikfrühmittelalterliche Höhensiedlung in Oberkärnten. – aus Forschung und kunst 27. Firneis, M. g. in / and C. kÖBerL 1989, Further studies on the astronomical orientation of Medieval 297 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy churches in Austria. – V / In: A. F. Aveni (ur. / ed.), World archaeoastronomy, 430–435, Cambridge. FRASER M. 1994, Egeria and the fourth century liturgy of Jerusalem. English translation and commentary. (http://users.ox.ac.uk/~mikef/durham/egetra.html [zadnji dostop / last checked 17. 10. 2008]). FURLANI, U. 1969, Una stazione militare romana sul Castellazzo di Doberdo del Lago. – Aquileia Nostra 40, 57–70. GABROVEC, S. 1974, Halštatske nekropole v Bohinju. – Arheološki vestnik 25 (1976), 287–318. GABROVEC, S. 1975, Ajdovski gradec. – V / In: ANSl, 164. GATTIN, N. in / and M. PEJAKOVIĆ 1982, Starohrvatska sakralna arhitektura. – Zagreb. gestrin, F. 1987, karta obsoške poti iz 17. stoletja / eine karte der isonzo- straße aus dem 17. jahrhundert. – Zgodovinski časopis 41/1, 97–101. ginZeL, F. k., 1914, Handbuch der mathematischen und technischen Chronologie das Zeitrechnungswesen der Völker, iii. Band. – Leipzig. gLaser, F. 1985, Das spätantike gräberfeld auf dem hemmaberg. – Carinthia i, 175, 85–89. gLaser, F. 1991, Das frühchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg. – aus Forschung und kunst 26. gLaser, F. 1993, eine weitere Doppelkirchenanlage auf dem hemmaberg und die Frage ihrer interpretation. – Carinthia i, 183, 165–186. gLaser, F. 1996a, Églises doubles ou famille d'églises: les cinq églises du hemmaberg (Mont saintehemma). – v / in: Antiquité tardive 4, 142–148. gLaser, F. 1996b, Frühchristliche Denkmäler in Kärnten. ein Führer. – klagenfurt. gLaser, F. 1997, Frühes Christentum im Alpenraum: Eine archäologische Entdeckungsreise. – graz, Wien, köln. gLaser, F. 2003, Der frühchristliche kirchenbau in der nordöstlichen region (kärnten/osttirol). – v / in: r. sennhauser 2003a, 413–437. green, W. M. 1931, he Lupercalia in the ith century. – Classical Philology 26/1, 60–69, Chicago. guÉranger, D. p. 1904, he liturgical year. – London. gunjaČa, Z. 2005, ostaci arhitekture i analiza građevinskih faza. – v / in: Z. gunjača et al., Srima – Prižba. Starokrščanske dvojne cerkve, 9–54, šibenik. guZsik, t. 1978, Sol aequinoctialis - zur Frage der äquinoktialen ostung im Mittelalter. – Periodica Polytechnica: Architecture 22/3–4, 191–213. harej, Z . 1989, kozmac pri gojačah - prazgodovinsko in poznorimsko gradišče. – Goriški letnik. Zbornik goriškega muzeja 15/16, 3–16. haWkins, g. s. 1965, Stonehenge decoded. – garden City. haWkins, g. s. 1968, astro-archaeology. – Vistas in Astronomy 10, 45–88. hoLWeCk, F. 1908, Candlemas. – v / in: he Catholic Encyclopedia, new york. (http://www.newadvent.org/cathen/03245b.html [zadnji dostop / last checked 8. 10. 2011]). hoLZ, e. 1994, Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. – Ljubljana. horvat, j. 1999, roman provincial archaeology in slovenia Following the year 1965: settlement and small Finds. /rimska provincialna arheologija v sloveniji po letu 1965: poselitvena slika in drobna materialna kultura. – Arheološki vestnik 50, 215–257. iLiĆ, o. 2006, early Christian Baptistries in northern illyricum. – Starinar 56, 223–244. inCerti, M. 2001, solar geometry in italian Cistercian architecture. – Archaeoastronomy. he Journal of Astronomy in Culture 16, 3–23. iWanisZeWski, s. 1989, exploring some anthropological theoretical foundations for archaeoastronomy. – v / in : a. F. aveni (ur. / ed.), World archaeoastronomy, 27–37, Cambridge. iWanisZeWski, s. 1998, he development of a regional archaeoastronomy: the case of Central-eastern europe. – v / in: Archeoastronomia, credenze e religioni nel mondo antico (atti dei Convegni Lincei 141), 177–201, roma. iWanisZeWski, s. 1999, archaeoastronomy in traditional areas of eurasia. a review paper. – Archaeoastronomy. he Journal of Astronomy in Culture 14/2, 87–127. kanekar, a. k. 1992, Celebration of place. Processional rituals and urban form. – neobjavljena doktorska disertacija / unpublished Doctoral Dissertation, Massachusetts institute of technology, Cambridge (usa). katiĆ, M. 2003, nova razmatranja o kasnoantičkom gradu na jadranu. – Opuscula archaeologica 27, 523–528. kLasinC, r. 2001, odlomki ločnih ibul. – v / in: p. Bitenc, t. kniic (ur. /eds.), Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, 67–68, št. / no. 209. kLoDiČ – saBLaDoski, a. 1912, Livško jezero. – novo mesto. kniFiC, t. 1979, vranje pri sevnici. Drobne najdbe z ajdovskega gradca (leto 1974). – Arheološki vestnik 30, 732–385. kniFiC, t. 1983, Bled v zgodnjem srednjem veku. – neobjavljena doktorska disertacija / unpublished Doctoral Dissertation, oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana. kniFiC, t. 1986, ajdovski gradec pri sevnici: poznoantična naselbina. – Arheološki pregled 27, 105–107. kniFiC, t. 1994, vranje near sevnica. a Late roman settlement in the Light of Certain pottery Finds. – Arheološki vestnik 45, 211–237. kniFiC, t. 1999, gradišče nad Bašljem. – v / in: Zakladi tisočletij, 398–401, Ljubljana. 298 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy KNIFIC, T. 2004, Na stičišču treh svetov. arheološki podatki o goriški v zgodnjem srednjem veku. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 29, 5–30. kniFiC, t. 2007, Zgodnjesrednjeveški pozlačeni predmeti z gradišča nad Bašljem (slovenija) / early Mediaeval gilded artefacts from gradišče nad Bašljem (slovenia). – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 24, 317–326. kniFiC, t. 2010, poznoantični romani z Ljubinja pri tolminu. – Tolminski zbornik 2010, 241–249. kniFiC, t. in / and D. svoLjšak 1984, grobovi langobardskih vojščakov iz solkana (nove gorice). – Arheološki vestnik 35, 277–292. koBLer a, pFeiFer, n., ogrinC, p., toDorovski, L., oštir, k. in / and s. DiZeroski 2007, repetitive interpolation: a robust algorithm for DtM generation from aerial Laser scanner Data in forested terrain. – Remote sensing of environment 108/1, 9–23. kokaLj, Ž., oštir, k. in /and k. Zakšek 2008, uporaba laserskega skeniranja za opazovanje preteklih pokrajin – primer okolice kobarida. – v / in: D. perko et al. (ur. /eds.), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008, 321–329. kokaLj, Ž., Zakšek , k. in / and k. oštir 2011, application of sky-view factor for the visualisation of historic landscape features in lidar-derived relief models. – Antiquity 85, 263–273. kos, M. 1955, Zgodovina Slovencev. Od naselitve do petnajstega stoletja. – Ljubljana. kos, p. 1986, he monetary circulation in the southeastern Alpine Region ca. 300 B.C.– A.D. 1000. – situla 24. kos, p. 1988, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I, II. – Berlin. kunaver, j. 1998, julijske alpe. v / in: D. perko, M. orožen adamič 1998, 54–70. kuret, n. 1972, obredni obhodi pri slovencih. – Traditiones 1, 93–112 kuret, n. 1989, Praznično leto Slovencev. – Ljubljana. LaDstÄtter, s. 2000, Die Materielle Kultur der Spätantike in den Ostalpen. – Mitteilungen der prähistorischen kommission 35. LeBen, F. in / and j. šašeL 1971, hrušica - Ad Pirum. – v / in: j. šašel, p. petru 1971, Claustra Alpium Iuliarum I, Fontes. katalogi in monograije 5, 93–96. LeBen, F. in / and a. vaLiČ 1978, ajdna. – Arheološki vestnik 29, 532–545. LeBen F. in / and Z. šuBiC 1990, poznoantični kastel vrh Brsta pri Martinj hribu na Logaški planoti. – Arheološki vestnik 41, 313–354. LoCkyear, n. 1894, he Dawn of Astronomy. – London. LuX, j. 2006, poznoantična višinska naselbina Zidani gaber nad Mihovim. geografska in arheološka predstavitev najdišč Zidani gaber in gradec nad Mihovim. – Rast, leto 12, št. 1, 31–41. Maggi, p. in / and B. ŽBona trkMan 2007, tra natisone e isonzo: il territorio in eta romana. – v / in: M. Chiabà, p. Maggi, C. Magrini (ur. / eds), Le Valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico. atti del Convegno – san pietro al natisone (uD) 15-16 settembre 2006, 59–77. Magnani, s. 2007, Le vie di comunicazione in epoca romana / Cestne komunikacije v rimskem obdobju. – v / in: s. Magnani, a. pesina (ur./ eds.), Terre d’incontro. Contati e scambi lungo le Valli di Natisone e dell’Isonzo dall’antichitá al medioevo. / Kraji srečanj. Stiki in izmenjave vzdolž Nadiških in Soške doline od antike do srednjega veka, 129–151, Cividale del Friuli. MarCone, a. 2004, L'illirico e la frontiera nordorientale dell'italia nel iv secolo d.C. – v / in: “Dall'Adriatico al Danubio. L'Illirico nell'età greca e romana”, atti del Convegno di Cividale del Friuli, 25-27 settembre 2003, 343–359. MartinDaLe, C. C. 1909, epiphany. – v / in: The Catholic Encyclopedia, new york. (http://www. newadvent.org/cathen/05504c.htm [zadnji dostop / last checked 8. 10. 2011]). MaseLLi sCotti, F. 1992, Due fortiicazioni tardoantiche ad oriente di aquileia. – v / in: Felix temporis reparatio. atti del Convegno archaeologico internazionale “Milano capitale dell'impero romano” Milano, 8–11 marzo 1990, 369–373. Mason, ph. 1998, Late roman Črnomelj and Bela krajina. – Arheološki vestnik 49, 285–313. Mason, ph. 2006, Late roman Bela krajina. – v / in: D. Davison, v. gafney, e. Marin (ur. / eds.) Dalmatia. Research in the Roman Province 1970-2001, Bar int. ser. 1576, 115–131. McCLuskey, s. C. 1993, astronomies and ritual at the dawn of the Middle ages. – v / in: C. L. n. ruggles, n. j. saunders (ur. / eds.), Astronomies and cultures, 100–123, niwot, Colorado. McCLuskey, s. C. 2007, Calendrical cycles, the eighth day of the world, and the orientation of english churches. – v / in: C. ruggles in g. urton (ur. / eds.), Skywatching in the ancient world. New perspectives in cultural astronomy. Studies in honor of Anthony F. Aveni, 331–353, Boulder. Meier, M. 2002, kaiserherrschat und “volksfrömmigkeit” im konstantinopel des 6. jahrhunderts n. Chr. Die verlegung der hypapante durch justinian im jahr 542. – Zeitschrit für Alte Geschichte 51/1, 89–111. Menghin, W. 1985, Die Langobarden. Archäologie und Geschichte. – stuttgart. MetForD, j. C. j. 1991, he Christian year. – new york. MiCheLL, j. 1989, A little history of astro-archaeology. Stages in the transformation of a heresy. – new york. MikuLČiĆ, i. 2002, Spätantike und frühbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. Städte – Vici 299 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy – Refugien – Kastelle. – Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 54. MILAVEC, T. in / and Z. MODRIJAN 2007, L’insediamento tardoantico di Tonovcov grad alla luce dei reperti ceramici e metallici / Poznoantična naselbina tonovcov grad v luči kovinskih in keramičnih najdb. – v / in: s. Magnani, a. pesina (ur./ eds.), Terre d’incontro. Contati e scambi lungo le Valli di Natisone e dell’Isonzo dall’antichitá al medioevo. / Kraji srečanj. Stiki in izmenjave vzdolž Nadiških in Soške doline od antike do srednjega veka, 106–127, Cividale del Friuli. MiLinkoviĆ, M. 2001, Die Byzantinische höhenanlage auf der jelica in serbien – ein Beispiel aus dem nördlichen illyricum des 6. jh. – Starinar 51, 71–133. MiLinkoviĆ, M. 2010, Gradina na Jelici. Ranovizantijski grad i srednjovekovno naselje. – Beograd. MiLtner, F. 1953, Die Ausgrabungen auf dem Kirchbichl von Lavant/Osttirol. – jahreshete des Österreichischen archäologischen institutes in Wien 40, Beiblatt 5, 15–92. Ministr, Z. 1997, Christian rotundas in Bohemia with pagan orientation to the sun. – v / in: C. jaschek in / and F. atrio Barandela (ur. / eds.), Actas del IV. Congreso de la SEAC “Astronomia en la Cultura”, 277–280, salamanca. Mirnik-preZeLj, i. 1984, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici. Arheološka izkopavanja 1980–1982. – Diplomska naloga / Diploma. oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana. MLinar, M. 2002, Nove zanke svetolucijske uganke: arheološke raziskave Most na Soči 2000–2001. katalog razstave. – tolmin. MLinar, M. 2004, srpenica, novoodkrito najdišče svetolucijske skupine. – v / in: Bovški zbornik, 129–142, tolmin. MLinar, M. in / and M. knavs 2004, selce, il nuovo sito archeologico scoperto nel tolminotto. – Quaderni Friulani di Archeologia 14, 73–79. MLinar, M. in/ and s. pettarin 2007, L'età del ferro nelle valli dell' isonzo e del natisone. – v / in: M. Chiabà, p. Maggi, C. Magrini (ur. / eds.), Le Valli del Natisone e dell' Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico. studi e richerche sulla gallia Cisalpina 20, 43–52. MoDrijan, Z. 2005, oskrba z vodo v poznoantični utrjeni naselbini tonovcov grad pri kobaridu / Water supply to the late antique fortiied settlement of tonovcov grad near kobarid – v / in: a. Mihevc (ur. / ed.), Kras: voda in življenje v kamniti pokrajini / Water and life in a rocky landscape, 249–264, Ljubljana. MoDrijan, Z. 2007, he Late antique settlement tonovcov grad near kobarid: excavations 2002-2005. – v / in: M. Chiabà, p. Maggi, C. Magrini (ur. / eds), Le Valli del Natisone e dell’Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico. studi e richerche sulla gallia Cisalpina 20, 175–180. MoDrijan, Z. 2011, Continuity in Late antiquity slovenian fortiied hilltop settlements. – v / in: o. heinrich-tamáska (ur. / ed.), Keszthely-Fenékpuszta im Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen Noricum und Moesia, 157–171, Budapest, Leipzig, keszthely, rahden (Westf.). MoDrijan, Z. in /and t. MiLaveC 2011, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortiied settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds. – opera instituti archaeologici sloveniae 24. Morrison, L. v. 1980, on the analysis of megalithic lunar sightlines in scotland. –Archaeoastronomy 2. Journal for the Historiy of Astronomy, suppl. to vol. 11, s65–s77. MuriaLDo, g. 1992, il castrum tardo-antico di s. antonino nell’ambito dell’incastellmento del Finale: stato attuale delle ricerche. – v / in: g. Murialdo et al., Il “castrum” tardo antico di S. Antonino di Perti di Finale Ligure (Savona). Terze notizie preliminari sulle campagne di scavo 1982-1991. Archeologia Medievale XiX, 279–368. MušiČ, B. 1999, geophysical prospecting in slovenia: an overview from the year 1990 with some observatons related to the natural environment / geoizikalna prospekcija v sloveniji: pregled raziskav od leta 1990 z nekaterimi ugotovitvami glede naravnega okolja. – Arheološki vestnik 50, 349–405. nothDurFter, h. 2003, Frühchristliche und frühmittelalterliche kirchenbauten in südtirol. – v/in: r. sennhauser 2003a, 273–355. oDar, B. 2006, he archer from Carnium / Lokostrelec iz karnija. – Arheološki vestnik 57, 243–275. ogrin, M. 2006, arheološke raziskave v julijskih alpah. Bohinj in Blejski kot. – v / in: t. Cevc (ur. / ed.), Človek v Alpah, 96–110. oraŽeM, F. 1989, Leto Kristusove skrivnosti. – Zbirka Božje okolje 17, Ljubljana. osMuk, n. 1978, nove najdbe iz časov preseljevanja narodov v spodnji vipavski dolini. – Arheološki vestnik 29, 464–476. osMuk, n. 1981, Bukovica. – Varstvo spomenikov 23, 232–233 osMuk, n. 1985a, Dolenja trebuša, tolmin – prvejk. – Varstvo spomenikov 27, 292. osMuk, n. 1985b, Drežnica, tolmin. – gradec. – Varstvo spomenikov 27, 292. osMuk, n. 1985c, kobarid, tolmin. – stari grad (tonovcov). – Varstvo spomenikov 27, 293. osMuk, n. 1985d, Logje, tolmin. – gradec. – Varstvo spomenikov 27, 294–295. osMuk, n. 1985e, robič. – Molida. – Varstvo spomenikov 27, 295–296. osMuk, n. 1985f, sela nad podmelcem. – Varstvo spomenikov 27, 297 osMuk, n. 1987a, Die Bronzeplastik aus kobarid. – Archaeologia Iugoslavica 24, 57–79. osMuk, n. 1987b, rimskodobna arhitektura na Ledinah v novi gorici. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 12–14, 79–104. 300 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy OSMUK, N. 1997a, Kobarid od prazgodovine do antike. – V / In: Kobarid, 9–16, Kobarid. OSMUK, N. 1997b, Kekec (Sv. Katarina), Nova Gorica. – Varstvo spomenikov 36, 176. OSMUK, N. 1999, Logje. – Varstvo spomenikov 38/99, 64–66. OSMUK, N. 2001, Fibula. – V / In: P. Bitenc in / and T. Kniic (ur. / eds.), Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, 47, št. / no. 131, Ljubljana. ovseC, D. 1992, Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu. – Ljubljana. pahiČ, s. 1960, Brinjeva gora. Začasen oris njene preteklosti za ljubitelje domače zgodovine. poročilo. – Maribor. pahiČ, s. in / and v. koprivnik 2002, Sledovi davne preteklosti. Brinjeva gora z okolico. – Muzejski listi 28, Maribor. panCiera, s. 1976, strade e commerci tra aquileia e le regioni alpine. – Antichità Altoadriatiche 9, 153–172. pavLin, p. in / and j. DuLar 2007, prazgodovinska višinska naselja v posavskem hribovju. – Arheološki vestnik 58, 65–120. perko, D., j. nareD, M. Čeh, D. hLaDnik, M. krevs, t. poDoBnikar in / and r. šuMraDa (ur. / eds.) 2006, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006. – gis v sloveniji 8. perko, D. in / and M. oroŽen aDaMiČ (ur./ eds.) 1998, Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Ljubljana. perko, D., M. Zorn, n. raZpotnik,M. Čeh, D. hLaDnik, M. krevs, t. poDoBnikar, B. repe in / and r. šuMraDa (ur. / eds.) 2008, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008. – gis v sloveniji 9. petrikovits, h. v. 1985, Duel. – v / in: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 6, 226–238. petru, p. 1971, Zarakovec. – v / in: j. šašel, p. petru 1971, 82–83. petru, p. 1972, novejše arheološke raziskave Claustra Alpium Iuliarum in kasnoantičnih utrdb v sloveniji. – Arheološki vestnik 23, 343–366. petru, p. 1978, Claustra Alpium Iuliarum und die spätrömische verteidigung in slowenien. – Arheološki vestnik 29, 359–367. petru, p. 1979, stavba a (episkopij?) na ajdovskem gradcu nad vranjem pri sevnici. – Arheološki vestnik 30, 726–731. petru, p. 1980–1981, eine bisher unbekannte römerstrasse und die sperrmauer auf der hrušica (Ad Pirum). teil des systems Claustra Alpium Iuliarum. – Archaeologia Iugoslavica 20–21, 132–135. petru, p. 1982, arheološki oris poznoantične poselitve slovenije. – Zgodovinski časopis 36, 295–310. petru, p. in / and t. uLBert 1975, Vranje pri Sevnici: starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu / Vranje bei Sevnica: frühchristliche Kirchenanlagen auf dem Ajdovski gradec). – katalogi in monograije 12. pFLauM, v. 2001, jermenski zaključek. – v / in: p. Bitenc, t. kniic (ur. / eds.), Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, 24, št. / no. 53, Ljubljana. pFLauM, v. 2002, spätrömische kerbschnittverzierte gürtelbeschläge im gebiet des heutigen slowenien. – Antichità Altoadriatiche 51, 259–287. pFLauM, v. 2004, Poznorimski obrambni in vojaški sledovi 5. stoletja na ozemlju sedanje Slovenije. – neobjavljena doktorska disertacija / unpublished Doctoral Dissertation. oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana. pFLauM, v. 2007, the supposed Late roman hoard of tools and a steelyard from vodice near kalce / Domnevna poznorimska zakladna najdba orodja in hitre tehtnice z vodic pri kalcah. – Arheološki vestnik 58, 285–332. piCCottini, g. 1976, Das spätantike Gräberfeld von Teurnia St. Peter in Holz. – archiv für vaterländische geschichte und topographie 66. pirkMajer, D. 1994, Rifnik. Arheološko najdišče. Vodnik. – Celje. pLeterski, a. 2008a, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde. – opera instituti archaeologici sloveniae 14. pLeterski, a. 2008b, kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku / Küchenkultur im frühen Mittelalter. – Ljubljana. poDoBnikar, t. 2003, kronologija izdelave digitalnega modela reliefa slovenije. – Geodetski vestnik 47, 47–54. poDoBnikar, t. 2009, Consequences of data and information uncertainties for spatial modelling of the cultural environment. – Arheo 26. poDoBnikar, t., DuLar, j. in / and s. teCCo hvaLa 2004, iteractive approach to ancient paths Modelling in the iron age study of the Dolenjska region (slovenia). – v /in: Enter the Past. he E–way into the Four Dimensions of Cultural Heritage, Caa 2003, Bar International Series 1227, 254–257. rajšp, v. 1994, obsoška cesta v prometni politiki avstrijske države do konca 18. stoletja. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 42, 46–51. rajšp, v. (ur. / ed.) 1997, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), 3. zvezek / Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 (1804) für das Gebiet der Republik Slowenien, 3. Band. – Ljubljana. ruggLes, C. 1999, Astronomy in prehistoric Britain and Ireland. – new haven, London. rupeL, L. 1997, rinvenimenti di supericie di materiale archeologico nel comune di raveo. – Forum Iulii 20 (1996), 35–41. rupeL, L. 2005, Contributi alla carta archeologica dell valli del natisone, ii. – Forum Iulii 29, 37–116. rupnik, F. 1993, novi kobariški čudež. – Dom, leto XXviii, št. 7, 15. 4. 1993. 301 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy RUTAR, S. 1882, Zgodovina Tolminskega. – Gorica. RUTAR, S. 1890, Prazgodovinska in rimska razkopavanja po Sloveniji leta 1889. – Letopis Matice slovenske 129, 179–209. SAGADIN, M. 1987, Ajdna nad Potoki. Poznoantično naselje. – Arheološki pregled (1989), 123–124. sagaDin, M. 1989, ajdna. – Varstvo spomenikov 31, 248–250. sagaDin, M. 1993, rateče. – Varstvo spomenikov 35 (izšlo 1995), 140. sagaDin, M. 1995, poselitvena slika rimskega podeželja na gorenjskem. – v / in: Kranjski zbornik, 13–22. sagaDin, M. 1997, Ajdna nad Potoki. – kulturni in naravni spomeniki slovenije. Zbirka vodnikov 190. sagaDin, M. 2000–2004, potoki pri Žirovnici. – Varstvo spomenikov 39–41. poročila (izšlo 2006), 155–156. sagaDin, M. 2008, Od Karnija do Kranja. – neobjavljena doktorska disertacija / unpublished Doctoral Dissertation. oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana. santoro BianChi, s. 1992, i risultati dello scavo. – v / in: Castelraimondo. Scavi 1988–1990, I. Lo scavo. Castaloghi e monograie dei Civici musei di udine 2, 125–228. saria, B. 1939, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi. – Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20, 115–151. sennhauser , r. (ur. / ed) 2003a, Fruhe Kirchen im ostlichen Alpengebiet. Von der Spätantike bis in ottonische Zeit. – Bayerischen akademie der Wissenschaten, abhandlungen n. F., het 123, Bd. 1, 2, München. sennhauser, r. 2003b, Frühchristliche und frühmittelalterliche kirchliche Bauten in der Diözese Chur und in den nördlich und südlich angrenzenden Landschaten. – v / in: r. sennhauser 2003a, 9–42. sennhauser, r. 2003c, typen, Formen und tendenzen im frühen kirchenbauten des östlichen alpengebietes: versuch einer Übersicht. – v / in: r. sennhauser 2003a, 919–980. sLaBe, M. 1975, Dravlje. Grobišče iz časov preseljevanja ljudstev. – situla 16. sLaBe, M. 1982–1983, versuch einer Darstellung der Besiedlung des talkessels von Ljubljana. – Archaeologia Iugoslavica 22–23, 63–69. sLaBe, M. 2009, arheološke raziskave na polhograjski gori. – v / in: Gospod z rožo. Zbornik simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi, 255–274, Ljubljana. sLapšak, B. 1997, starejša zgodovina rodika. – v / in: Rodik med Brkini in Krasom: zbornik ob 350 letnici cerkve, 19–64, koper. soDini, j.-p. 1984, Églises Doubles. – v / in: j.-p. sodini, k. kolokotsas (ur. / eds.), Aliki 2, La basilique double. Études hasiennes 10, 255–326. stare, v. 1980, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. – katalogi in monograije 18. strMČnik-guLiČ, M. in / and s. CigLeneČki 2003, Ančnikovo gradišče pri Jurišni vasi. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina na Pohorju / Late antique and early medieval settlement on Pohorje. – slovenska Bistrica. suiĆ, M. 1976, Antički grad na istočnom Jadranu. – Zagreb. svoLjšak, D. 1970–1971, posočje v zgodnjem srednjem veku. – Arheološki vestnik 21–22, 153–162. svoLjšak, D. 1975, novejša arheološka raziskovanja na tolminskem. – Tolminski zbornik 209–219. svoLjšak, D. 1981, Most na soči - sto let arheoloških raziskovanj. – v / in: Most na Soči 1880 - 1980 - sto let arheoloških raziskovanj (razstavni katalog), 4–15. svoLjšak, D. 1985, sv. pavel nad vrtovinom. rezultati sondiranj leta 1966. – Arheološki vestnik 36, 195–236. svoLjšak, D. 1987, staroselski grobovi na Ledinah v novi gorici. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 12–14, 105–121. svoLjšak, D. 1990, sv. katarina nad novo gorico. arheološka podoba. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 17, 33–55. svoLjšak, D. in / and t. kniFiC 1976, Vipavska dolina. – situla 17. šašeL, j. 1956, severovzhodne italske zapore v antiki. – Kronika 4, 86–93. šašeL, j. 1971, antični viri. – v / in: j. šašel, p. petru 1971, 17–45. šašeL, j. 1972, problem naseljevanja vzhodnoalpskih slovanov. – Kronika 20, 3–6. šašeL, j. 1975, rimske ceste v sloveniji (viae publicae). – v / in: ansl, 74–104. šašeL, j. 1980, Zur historischen ethnographie des mittleren Donauraums. – v / in: Die Völker an der mittleren und unteren Donau im fünten und sechsten Jh., 13–17, Wien. šašeL, j. in / and p. petru 1971, Claustra Alpium Iuliarum I, Fontes. – katalogi in monograije 5. šeMrov, a. 2004, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien V. – Mainz am rhein. škerLj, B. 1952, orientacija grobov v nekaterih srednjeveških nekropolah slovenije. – Arheološki vestnik 3/1, 108–136. šprajC, i. 1991, Arheoastronomija. – arheo: posebna številka, Ljubljana. šprajC, i. 1999, study of astronomical alignments in archaeological sites of central Mexico: some methodological considerations. – Anthropological Notebooks 5/1, 9–29. šprajC, i. 2001, arheoastronomija in arheologija: razmišljanja ob knjigi Clivea rugglesa, Astronomy in prehistoric Britain and Ireland. – Arheološki vestnik 52, 385–392. 302 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy ŠRIBAR, V. 1967, Zgodnjesrednjeveško grobišče in naselbina v podmelcu – Baška grapa. – Arheološki vestnik 18, 377–388. štih, p. 1999, o vzhodni meji italije in o razmerah ter razmerjih ob njej v zgodnjem srednjem veku. – Gestrinov zbornik, 103–123, Ljubljana. štukL, j. 2004, poznoantični depo s puštala nad trnjem / a hoard dating to late antiquity from puštal above trnje. – Arheološki vestnik 55, 415–427. štuLar, B. 2006a, analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajin (site catchment analysis in landscape archaeology). – v / in: D. perko et al. (ur. / eds.) 2006, 199–210. štuLar, B. 2006b, prostor blejskih planin v srednjem veku / raum der Bleder almen im Mittelalter. – v/ in: t. Cevc et al., Človek v Alpah, 230–241, Ljubljana. štuLar, B. 2008, vloga kulturne dediščine pri trajnostnem razvoju varovanih območij na primeru arheološke dediščine v kamniško-savinjskih alpah (he role of cultural heritage in the long-term development of protected areas: the example of archaeological heritage in the kamnik–savinja alps). – v / in: D. perko et al. 2008, 341–353. šuMraDa, j. 1987, o popravilu bovške ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje. – Zgodovinski časopis 41/2, 313–319. tavano, s. 1995, notizen zur Bibliographie Mitteleuropas. – Kadmos, Der mitteleuropäische Anzeiger 8/b, 5–16. tavano, s. 2000, slavko Ciglenečki, il sito archeologico di tonovcov grad presso kobarid. guida, saZu-kobariški muzej, Ljubljana 1997, pp. 32 con ill. nel testo. – v / in: recensioni e segnalazioni. Memorie Storiche Forogiuliesi 80, 253. thoM, a. 1971, Megalithic lunar observatories. – oxford. truhLar, F. 1976, problem refugijev v sloveniji za preseljevanja. – Arheološki vestnik 27, 290–293. tsChurtsChentaLer, M. 2003, Lavant (osttirol), st. ulrich. – v / in: r. sennhauser 2003a, 771–773. uenZe, s. 1992, Die spätantiken Befestigungen von Sadovec (Bulgarien): Ergebnisse der deutsch - bulgarisch österreichischen Ausgrabungen 1934 - 1937. – Münchner Beiträge zur vor- und Frühgeschichte 43. uLBert, t. 1975, Der kirchliche Baukomplex auf dem hügel von vranje. – v / in: p. petru, h. ulbert, Vranje pri Sevnici. Starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu. katalogi in monograije 12, 21–77. uLBert, t. 1979a, vranje bei sevnica. siedlungsgeschichtliche untersuchungen. – Arheološki vestnik 30, 695–725. uLBert, t. 1979b, Zur siedlungskontinuität im südöstlichen alpenraum (vom 2. bis 6. jahrhundert n. Chr.) Dargestellt am Beispiel von vranje (ehem. untersteiermark). – Vorträge und Forschungen 25, 141–157. uLBert, t. 1981, Das spätrömische Kastell AD PIRVM – Hrušica. – v / in: Ad Pirum (Hrušica). – Münchner Beiträge zur vor- und Frühgeschichte 31. uLBert, t. 1988, Zur liturgisch-funktionellen ausstattung spätantiker kirchen des alpenraums. – v / in: Die Bajuwaren. Von Severin bis Tassilo 488 - 788. gemeinsame Landesausstellung des Freistaates Bayern und des Landes salzburg, 287–292. ušeniČnik, F. 1945, Katoliška liturgika. – Ljubljana. vaLiČ, a. 1968, gradišče nad pivko pri naklem. – Arheološki vestnik 19, 485–508. vaLiČ, a. 1981, ajdna nad potoki. – Varstvo spomenikov 23, 266–269. vaLiČ, a. 1985, ajdovska luknja pri soteski v Bohinju, radovljica. – Varstvo spomenikov 27, 272–274. vaLiČ, a. 1997, arheološki drobci vojaških prvin pozne rimske dobe na gorenjskem. – Arheološki vestnik 48, 261–268. viČiČ, B. 1983, Die geräte von ajdovski gradec oberhalb vranje bei sevnica. – Balcanoslavica 10, 71–77. viDrih perko, v. in / and M. ŽupanČiČ 2003, il popolamento della slovenia sudoccidentale e dell'istria settentrionale nel periodo tarodomano e nell'alto medio evo alla luce delle ceramiche di importazione. – v / in: Histria Antiqua 11, 457–476. viDrih perko, v. in/ and M. sagaDin 2004, gorenjska v antiki. – Kamniški zbornik 17, 207–224, kamnik. viLLa, L. 2001, nuovi dati archeologici sui centri fortiicati tardoantichi – altomedievali del Friuli. – v / in: Paolo Diacono e il Friuli altomedievale (secc. VI-X). Centro italiano di studi sull'alto medioevo spoleto, 825–861. viLLa, L. 2006, un insediamento fortiicato goto sul colle di san giorgio ad attimis. – Forum Iulii 30, 219–221. vitri, s., viLLa, L. in / and a. BorZaCConi 2006, trasformazioni urbane a Cividale dal tardoantico al medioevo: spunti di rilessione. – Hortus artium medievalium 12, 101–122. vinski, Z. 1980, ovrednotenje grobnih pridatkov. – v / in: v. stare, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. katalogi in monograije 18, 17–32. voLariČ, t. 2008, pustovanje: ločnice in prehodi. – Traditiones 37 (1), 47–78. vuga, D. 1970, kozlov rob nad tolminom. – Varstvo spomenikov 15, 172. vuga, D. 1979, podmelec. – Varstvo spomenikov 22, 291. WeBer, F. p. 2004, Zu den problemen der kirchlichen terminologie in einigen romanischen sprachen. – Zeitschrit für Romanische Philologie 120, 231–265. Werner, j. 1962, Die Langobarden in Pannonien. Beiträge zur Kenntnis der langobardischen Bodenfunde vor 568. – abhandlungen der Bayerischen akademie 303 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy 7. LITERATURA / BIBLIOGRAPHy der Wissenschaten, philosophisch - historische klasse, neue Folge 55. Werner, j. 1992, golemanovo kale und sadovsko kale. kritische Zusammenfassung der grabungsergebnisse. – v / in: s. uenze 1992, 391–417. WiseMan, t. p. 1995, he god of the Lupercal. – he Journal of Roman Studies 85, 1. WoLFF, h. 2000, Die Frage der Besiedlung des heutigen slowenien im Lichte des anonymus von ravenna. – v / in: r. Bratož (ur. / ed), Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo: začetki slovenske etnogeneze / Slowenien ind die Nachbarländer zwischen Antike und karolingische epoche: Anfänge der slowenischen Ethnogenese. situla 39, (razprave 18), 97–106. Zavrtanik, j. 1982, nova gorica. – Varstvo spomenikov 24, 187. Zavrtanik, j., 1984, poznoantično grobišče pri kosovelih. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 11, 85–94. ZupanČiČ, M. in /and t. WraBer 1989, Fitocenologija. – v / in: Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, 118–120, Ljubljana. ŽBona-trkMan, B. 1981, kanal. – Varstvo spomenikov 23, 272. ŽBona-trkMan, B. 1987, Memento. ajdovščina-Castra-Fluvio Frigido. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 12–14 (1985-1987), 315–319. ŽupanČiČ, M. 1991, poznorimsko najdišče Molida pri robiču. – Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 18, 166–169. 304