Vivian Silver

Vivian Silver
Rojstvo	2. februar 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) Winnipeg[d]
Smrt	7. oktober 2023({{padleft:2023|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (74 let) Be'eri[d]
Vzrok smrti	Pomor v Be'eri
Državljanstvo	Izrael
Poklic	mirovna aktivistka
Delodajalec	Negevski institut za strategije miru in razvoj (1998–2014)
Organizacija	Ženske si upajo mir
Poznan po	aktivizem za mir
Otroci	2

Vivian Silver (hebrejsko ויויאן סילבר), kanadsko-izraelska aktivistka, * 2. februar 1949, Winnipeg, † 7. oktober 2023, Be'eri

Bila je kanadsko-izraelska aktivistka za mir in pravice žensk.^[2] Ubili so jo v pomoru v Be'eri med vpadom Hamasa v Izrael 2023.^[3]

Silverjeva se je rodila in odraščala v Winnipegu v Manitobi v Kanadi.^[4]

Silverjeva je Izrael prvič obiskala leta 1968, med prvim letnikom kolidža.^[5] Študirala je v tujini na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer je študirala psihologijo in angleško književnost.^[5] Bila je tudi zelo aktivna v Severnoameriški judovski študentski mreži, kjer je skrbela za judovsko študentsko tiskovno službo.^[6] V tej vlogi je začela objavljati članke o izraelsko-palestinskih odnosih.^[6] V zadnjem letniku fakultete je v svojem kampusu soustanovila študentsko sionistično zavezništvo in bila tistega leta povabljena na nacionalno konferenco študentskega sionističnega zavezništva v Montrealu.^[5]

Leta 1973 je s Šifro Bronzick organizirali prvo nacionalno konferenco Judinj.^[6]

Silverjeva se je leta 1974 priselila v Izrael in se pridružila kibucu Gezer v okviru gibanja Habonim Dror.^[6][4][7] V Gezerju je postala tajnica kibuca, ena redkih žensk, ki je to storila;^[7] kasneje je postala predsednica skupnosti.^[8] Njen zgodnji aktivizem se je osredotočal na pravice žensk in razlike med spoloma v izraelski družbi.^[7] V ta namen je leta 1981 ustanovila Oddelek v organizaciji Združenih kibucev za spodbujanje enakosti spolov.^[5][7][8] Delala je tudi v knesetu v pododboru za napredek žensk pri delu in gospodarstvu,^[7] za sklad Novi Izrael in v usmerjevalnem odboru Šatila.^[5]

Leta 1990 se je skupaj z možem in sinovoma preselila v Be'eri, kibuc blizu meje z Gazo.^[6][4] V tem času se je bolje seznanila z lokalno beduinsko skupnostjo in prebivalci Gaze. Od leta 1998 je bila izvršna direktorica Inštituta Negev za strategije miru in razvoja (NISPED)^[4][9] V kibucu je organizirala programe za pomoč prebivalcem Gaze, kot je usposabljanje za delo, in skrbela za to, da so zidarje iz Gaze v kibucu plačevali pošteno.^[4]

Leta 1999 sta Silverjeva in Amal Elsana Alh'jooj ustanovili arabsko-judovski center za enakopravnost, podporo in sodelovanje, podružnico NISPED.^[6] Silverjeva je bila pred drugo intifado direktorica centra.^[10][11][9] Center je organiziral projekte v Izraelu, Gazi in na Zahodnem bregu.^[10][11] Leta 2010 je z Alh'jooj prejeli nagrado Victor J. Goldberga za mir na Bližnjem vzhodu, ki jo enkrat letno podeljuje Inštitut za mednarodno izobraževanje parom arabskih in izraelskih aktivistov, ki si prizadevajo za mir.^[7]

Preden so leta 2007 mejo z Gazo zaprli, je Silverjeva sodelovala s prebivalci Gaze v medkulturnih projektih.^[6][12] Ena od skupin, ki jih je ustanovila, Ustvarjamo mir, se je osredotočila na spodbujanje poslovnih povezav med palestinskimi in izraelskimi obrtniki.^[6]

Silverjeva je bila v preteklosti članica upravnega odbora B'Tselema, organizacije za človekove pravice s sedežem v Jeruzalemu.^[9] Sodelovala je tudi pri Zavezništvu za mir na Bližnjem vzhodu in številnih njihovih članicah.^[13] Kot del tega dela je pomagala organizirati in voditi izlete po izraelski strani meje med Izraelom in Gazo, kot način, kako približati reve in težave prebivalcev Gaze.^[13]

Silverjeva se je uradno upokojila leta 2014.^[6] Po upokojitvi in vojni v Gazi leta 2014 je Silverjeva soustanovila medversko osnovno organizacijo Ženske si upajo mir.^[10][11] Silverjeva je prav tako začel prostovoljno delati pri projektih Cesta do zdravja in Projekt Rozana, ki sta prevažala paciente iz Gaze na zdravljenje v Jeruzalem.^[6][4][12]

4. oktobra 2023 je Silverjeva pomagala organizirati mirovni shod v Jeruzalemu, ki je pritegnil 1500 Izraelk in Palestink.^[14]

7. oktobra 2023 se je Twitterju pojavilo sporočilo, da so Silverjevo med napadi Hamasa ob začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023, ugrabili iz njenega doma v Be'eri.^[9][11][15] Njena sestra je povedala, da je Silverjeva, ko je 7. oktobra po telefonu govorila o tem, da zunaj svojega doma sliši napadalce Hamasa.^[4] Silverjeva se je s podobnim sporočilom obrnila tudi na prijatelje na WhatsApp.^[14] Ko so prispeli izraelski reševalci, so našli njen dom požgan in izropan,^[16] vendar nobenega trupla ali znakov boja, tako da so domnevali, da so jo ugrabili.^[17] Njeno smrt so dva tedna kasneje na osnovi raziskave pogorišča in sledi v njem potrdili forensiki.^[18]

Družina in prijatelji Silverjeve so ustvarili stran na Facebooku »Pogrešamo Vivian Silver«, z namenom, zbrati čim več informacij o tem, kje bi bila^[6], Rdeči križ in kanadsko vlado pa so prosili za pomoč pri iskanju in korakih za njeno svobodo.^[6]

Silverjevo so jih našli v Be'eriju in identificirali pet tednov po napadu, njeno smrt pa potrdili 13. novembra 2023.^[17][19]

Po objavi njene smrti so se ji poklonili B'Tselem, Judovska federacija Winnipega in Ženske si upajo mir.^[20][21] Nekrolog Silverjevi so objavili tudi kanadski politik in odvetnik za človekove pravice Irwin Cotler, kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly, kanadska veleposlanica v Izraelu Lisa Stadelbauer in izraelska političarka Tzipi Livni.^[21][22] 14. novembra je kanadski premier Justin Trudeau prav tako v javnosti omenil njeno smrt in dejal, da jo bodo "močno pogrešali".^[23]

Silverjevo so 16. novembra pokopali v kibucu Gezer, kjer je živela od leta 1974 do 1990.^[8][24] Njenega pogreba se je udeležilo približno 1500 ljudi.^[8][24][25]

Leta 2011 je Haaretz imenoval Silverjevo za eno izmed "10 najvplivnejših angleških priseljencev" v Izraelu.^[26]

Silverjeva je bila Judinja.^[15] Imela je dva sinova in štiri vnuke.^[6][4][5]