Realgar
| Realgar | |
|---|---|
 Kristali realgarja na kalcitu | |
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | As4S4 ali AsS |
| Strunzova klasifikacija | 02.FA.15a |
| Klasifikacija DANA | 02.08.22.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska 2/m, prostorska skupina P 21/n |
| Osnovna celica | a = 9,325(3) Å, b = 13.571(5) Å, c = 6.587(3) Å, β = 106,43°; Z=16 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 106,99 g/mol |
| Barva | Rdeča do rumeno oranžna, na poliranih površinah svetlo siva s pogostimi rumenimi do rdečimi oddsevi |
| Kristalni habit | Masiven, fino do grobo zrnat, prizmatičen |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Kontaktni dvojčki na {100} |
| Razkolnost | Dobra na {010} |
| Žilavost | Lahko se reže, rahlo krhek |
| Trdota | 1,5 - 2 |
| Sijaj | Smolast do masten |
| Barva črte | Rdeče oranžna do rdeča |
| Prozornost | Prozoren |
| Gostota | 3,56 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 2,538 nβ = 2,684 nγ = 2,704 |
| Dvolomnost | δ = 0,166 |
| Pleohroizem | Skoraj brezbarven do bledo zlato rumen |
| Kot 2V | 40° |
| Disperzija | Zelo močna, r > v |
| Drugo | Po dolgi izpostavljenosti svetlobi razpade v prah, sestavljen iz pararealgarja ali arzenolita in avripigmenta |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Alakranit | As8S9 |
| Pararealgar | AsS |
Realgar ali α-As4S4 je arzenov sulfidni mineral, poznan tudti kot rubinasto žveplo ali arzenov rubin. Realgar je oranžno rdeč mehak mineral, ki se lahko reže z nožem. Kristalizira v monoklinskih kristalih, lahko pa je tudi zrnat, kompakten ali prašnat. Pojavlja se skupaj s sorodnimi minerali, na primer z avripigmentom (As2S3). Tali se pri 320 °C. Gori z modrikastim plamenom in dimom, ki vsebuje arzen in žveplo. Njegova trdota je 1,5 – 2, gostota približno 3,5 g/cm3. Barva črte je oranžna. Realgar je trimosfen z alakranitom (As8S9) in pararealgarjem (AsS).
Nastanek imena
[uredi | uredi kodo]Ime realgar je nastalo iz arabskega izraza رهج الغار [rahj al-ġār], ki pomeni rudniški prah.[5] Druga razlaga nastanka imena trdi, da je nastalo iz arabskega izraza rahj al-fār, ki pomeni prašek za podgane in namiguje na njegovo rabo za zatiranje podgan. Druga razlaga je malo verjetna zaradi mnogo dokazov o izgovarjavi črke ġ.[6]
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]
Realgar je najbolj pogost v nizko temperaturnih hidrotermalnih žilah skupaj z drugimi arzenovimi in antimonovimi minerali. Pojavlja se tudi v vulkanskih sublimatih in depozitih vročih vrelcev skupaj z arzenolitom, avripigmentom, kalcitom in baritom.[1]
V madžarskih, čeških in saških rudnikih spremlja svinčeve, srebrove in zlatove rude. V ZDA se nahaja v rudnikih Mercur (Utah) in Manhattan (Nevada) ter v gejzirskih depozitih v Narodni park Yellowstone.[4]
V Sloveniji so najlepši znani primerki realgarja iz Savskih jam nad Jesenicami.[7]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Realgar, avripigment in arzenopirit so skoraj izključni vir arzena, ki se pridobiva s praženjem koncentratov arzenovih rud.
Realgar se je pred uprašenim aluminijem, magnezijem in titanom uporabljal v pirotehniki za ustvarjanje bele barve. V zmesi s kalijevim kloratom se še vedno uporablja za proizvodnjo kontaktnih (rdečih) eksplozivov za nekatere vrste torpedov in eksplozivna pirotehnična sredstva, na primer prasketajoče zvezdice.
V Rimskem cesarstvu in na Kitajskem se je poleg avripigmenta uporabljal kot rdeč pigment in v medicini. Kasneje se je uporabljal tudi za izdelavo streliva, tiskanje in barvanje bombažnih tkanin, odstranjevanje dlake s surovih kož in barvanje usnja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy
- ↑ Realgar at Mindat.org
- ↑ Realgar at Webmineral
- ↑ 4,0 4,1 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ Philip Babcock Grove, ur. (1993). Webster's Third New International Dictionary. Merriam-Webster, inc. ISBN 3-8290-5292-8.
- ↑ »realgar, n.«. Oxford English Dictionary Online. Oxford University Press. Marec 2009.
- ↑ R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 44–45.
Viri
[uredi | uredi kodo]- The Merck Index: An Encyclopedia of Chemicals, Drugs, and Biologicals. 11. izdaja, Susan Budavari. Merck & Co., Inc., N.J., U.S.A. 1989.
- William Mesny. Mesny’s Chinese Miscellany. A Text Book of Notes on China and the Chinese. Shanghai. Vol. III, (1899), str. 251; Vol. IV, (1905), str. 425–426.
- American Mineralogist, Vol 80 (1995), str. 400–403 [1]
- American Mineralogist, Vol 20 (1992), str. 1266–1274 [2]