Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Psihe (mitologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Psihe
Boginja duše
Ugrabitev Psihe (1895), William-Adolphe Bouguereau
SimbolMetuljeva krila
Osebne informacije
StaršiNeimenovana kralj in krlajica[1]
Sorojencidve neimenovani sestri
PartnerEros / Kupid / Amor
OtrociHedon (Naslada)

Psihe (grško Ψυχή, latinizirano: Psuhḗ) je grška boginja duše. Rodila se je kot smrtnica z lepoto, ki je tekmovala z Afrodito . Psihe je znana iz zgodbe Metamorfoze ali Zlati osel, ki jo je napisal Lucius Apulej v 2. stoletju.

Najprej ljubica, pozneje žena boga Erosa. Psihina lepota v Veneri vzbudi zavist. Ta ukaže svojemu sinu Amorju naj jo kaznuje tako, da se bo zaljubila v neko odvratno bitje. A se mladi bog sam zaljubi vanjo, jo odpelje v palačo, kjer se z njo ljubi, a zahteva, da ga Psihe ne sme nikoli videti. Zavistne sestre Psihe prepričajo, da neke noči, ko ljubimec zaspi, prižge oljenko in si ga ogleda. Amor se prebudi zaradi kapljice vročega olja in jo besen zapusti. Psihe se odpravi za njim na dolgo in mukotrpno iskanje. Ko pride do Venerine palače, jo ta trpinči z raznimi nemogočimi nalogami. Psihe jih izpolni s pomočjo živali, rastlin in bogov. Ker jo Amor še vedno ljubi, od Jupitra izprosi zanjo nesmrtnost in dovoljenje da se poroči. Rodi se jima hči Hedon (v grščini ἡδονή, hēdonē - naslada, užitek) ali latinsko Voluptas (užitek).

Zgodba o Psihe je bila priljubljen motiv v helenistični umetnosti, pozneje so jo upodabljali Rafael, Antonio Canova, Bertel Thorvaldsen in drugi.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. The following summary is condensed from the translation of Kenney (Cambridge University Press, 1990), and the revised translation of W. Adlington by S. Gaseless for the Loeb Classical Library (Harvard University Press, 1915), with reference to the accompanying Latin text.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  • Lucius Apuleius, The Golden Ass, translated from original Latin by Thomas Taylor, London, 1822. Read online at Internet Archive
  • Vladeta Janković (2004). Kdo je kdo v antiki. Modrijan založba d.o.o., Ljubljana. COBISS 216470528. ISBN 961-241-004-6.