Prozimeter
Prozímeter (prosimetrum, mn. prosimetra) je pesniška skladba, ki uporablja kombinacijo proze (prosa) in verza (metrum);[1] zlasti gre za besedilo, sestavljeno iz izmeničnih odsekov proze in verza.[2] Pogosto se pojavlja v zahodni in vzhodni književnosti.[2] Medtem ko lahko pripovedni prozimeter na eni strani zajema zgodbo v prozi z občasnim prepletom verzov, na drugi pa verz z občasnimi razlagami v prozi, sta v pravem prozimetru obe obliki zastopani bolj enakovredno.[3] Včasih se razlikuje med besedili,[4] v katerih prevladuje verz, in tistimi, v katerih prevladuje proza; tam se uporabljata izraza prozimeter in verziproza.
Uporaba izraza
[uredi | uredi kodo]Izraz prozimeter je prvič omenjen v Rationes dictandi Huga Bolonjskega v začetku 12. stoletja. Viri se razlikujejo glede datuma: eden meni, da okoli leta 1119,[5] drugi pa, da okoli leta 1130.[6] Hugo je metrično skladbo razdelil na tri vrste: kvantitativni verz (carmina), verz, ki temelji na številu zlogov in asonanci (rithmi), in »mešano obliko ... ko je del izražen v verzu, del pa v prozi« (prosimetrum).[5] Izpeljani pridevnik prozimetričen (prosimetrical) se v angleščini pojavi že v Glossographii Thomasa Blounta (1656), kjer je opredeljen kot »sestavljen deloma iz proze, deloma iz metere ali verza«.[7]
Dela, kot so zgodovinske kronike in letopisi, ki citirajo poezijo, ki so jo prej napisali drugi avtorji, na splošno ne veljajo za »prave« prozimetre.[8] V staronorveško-islandski tradiciji pa so ljudske zgodovine in družinske sage, ki citirajo verze drugih avtorjev, splošno sprejete kot prozimetre.[9] Citirani ali »vstavljeni« verzi so znana značilnost daljših zgodovinskih besedil tudi v staroirski in srednjeirski tradiciji.[10] Vloga takih citatov verzov v prozni pripovedi je različna; lahko so uporabljeni kot zgodovinski vir, navedeni kot dejanska potrditev dogodka ali pa jih recitira lik kot dialog.[10][11]
Primeri
[uredi | uredi kodo]- Satirikon (ok. 1. stoletje), Petronij[2]
- Mahabharata (ok. 4. stoletje?)[2]
- Maqamat Badi' az-Zaman al-Hamadhani (4. stoletje)[12]
- O utehi filozofije (ok. 524), Boetij[2]
- One Thousand and One Nights (ok. 8. stoletje?)[13]
- De rectoribus christianis (9. stoletje), Sedulij Skot
- The Ring of the Dove (ok. 1022), Ibn Hazm
- Cosmographia (ok. 1147), Bernard Silvester[2]
- Acallam na Senórach (ok. 12. stoletje)[14]
- Buile Shuibhne (ok. 12. stoletje)[15]
- Pantheon (1188), Godfrej Viterbski
- Gesta Danorum (ok. 1208), Saxo Grammaticus
- Aucassin et Nicolette (ok. 13. stoletje)[2]
- The Secret History of the Mongols (ok. 13. stoletje)[16]
- Novo življenje (ok. 1295), Dante Alighieri[2]
- Eyrbyggja saga (ok. 13. stoletje)[17]
- Grettis saga (ok. 14. stoletje)[18]
- Arcadia (1504), Jacopo Sannazaro
- Diana (1559), Jorge de Montemayor
- The Countess of Pembroke's Arcadia (1590), Philip Sidney
- The Lover's Watch (1686), Aphra Behn (prevod La Montre d'amour [1666], Balthazar de Bonnecorse)
- Oku no Hosomichi (1694), Macuo Bašō[19]
- Spring and All (1923), William Carlos Williams
- In Parenthesis (1937), David Jones[20]
- Pale Fire (1962), Vladimir Nabokov[21]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Braund, Susanna. "Prosimetrum". In Cancil, Hubert, and Helmuth Schneider, eds. Brill's New Pauly. Brill Online, 2012. Retrieved 2 October 2015.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Brogan, T.V.F. "Prosimetrum". In Green et al., pp. 1115–1116.
- ↑ Harris & Reichl, p. 11.
- ↑ Hanson, Kristin, and Paul Kiparsky. "The Nature of Verse and Its Consequences for the Mixed Form". In Harris & Reichl, p. 36.
- ↑ 5,0 5,1 Dronke, p. 2.
- ↑ Ricklin, Thomas. "Femmes-philosophie et hommes-animaux: essai d'une lecture satirique de la Consolatio philosophiae de Boèce". In Boèce ou la chaîne des savoirs: actes du Colloque international de la Fondation Singer-Polignac, Paris, 8–12 juin 1999. Louvain: Peeters, 2003. p. 131. ISBN 90-429-1250-2
- ↑ Ziolkowski, Jan. "The Prosimetrum in the Classical Tradition," in Harris & Reichl, p. 48.
- ↑ Ziolkowski, pp. 55–56.
- ↑ Ross, pp. 80–81.
- ↑ 10,0 10,1 Mac Cana, Proinsias. "Prosimetrum in Insular Celtic Literature." In Harris & Reichl, pp. 110–111.
- ↑ O’Donoghue, pp 11–12.
- ↑ Qian, Ailin (2012). The Maqāmah as Prosimetrum: A Comparative Investigation of Its Origin, Form and Function (PhD). University of Pennsylvania. CiteSeerX 10.1.1.475.6202.
- ↑ Heinrichs, Wolfhart. "Prosimetrical Genres in Classical Arabic Literature". In Harris & Reichl, p. 249.
- ↑ Jones, Jones, and Knight, p. 87.
- ↑ Mac Cana, p. 115.
- ↑ Heissig, Walther (1996). »The Present State of the Mongolian Epic and Some Topics for Future Research« (PDF). Oral Tradition. 11 (1): 89.
- ↑ O’Donoghue p. 101.
- ↑ O’Donoghue, pp. 181–182.
- ↑ Green et al., p. 1510.
- ↑ Harris & Reichl, p. 14.
- ↑ Alexis, André. Beauty and Sadness. Toronto: House of Anansi, 2010. p. 157. ISBN 978-0-88784-750-9
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Dronke, Peter. Verse with Prose from Petronius to Dante. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1994. ISBN 0-674-93475-X
- Green, Roland, et al., ed. The Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics. Princeton: Princeton University Press, 2012. ISBN 978-0-691-15491-6
- Harris, Joseph, and Karl Reichl, ed. Prosimetrum: Cross-Cultural Perspectives on Narrative in Prose and Verse. Cambridge, Eng.: D. S. Brewer, 1997. ISBN 0-85991-475-5
- Jones, Samuel, Aled Jones, and Jennifer Dukes Knight, ed. Proceedings of the Harvard Celtic Colloquium, 24/25, 2004 and 2005. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2009. ISBN 978-0-674-03528-7
- O’Donoghue, Heather. Skaldic Verse and the Poetics of Saga Narrative. Oxford: Oxford University Press, 2005. ISBN 978-0-19-926732-3
- Ross, Margaret Clunies. A History of Old Norse Poetry and Poetics. Cambridge: D.S. Brewer, 2005. ISBN 978-1843842798
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
