Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Program Apollo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Znak Programa Apollo
Apollo CSM v Lunini tirnici.
Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni

Program Apollo (angleško Apollo program – Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo. Po prvem uspešnem pristanku jih je do leta 1972 sledilo še 5, nakar so človeške polete zunaj nizkega Zemljinega tira prekinili. Prekinitev še vedno velja. Apollo je dobil ime po grškem bogu Apolonu.

Veliko podporo ljudstva je program dobil po Kennedyjevem govoru leta 1961, ki je govoril o tem, da bodo do konca desetletja pristali na Luni. Program sam je bil namenjen tudi kot protiudarec Sovjetski zvezi v hladni vojni, ko sta državi merili svoje moči v vesoljski tekmi, Sovjetska zveza pa je dotlej zmagovala in dobro napredovala. Tudi Sovjetska zveza je načrtovala in dejansko naredila svoj lunarni program, ki pa je žal padel v vodo, predvsem zaradi štirih povsem neuspešnih izstrelitev predimenzionirane rakete nosilke N-1.

Let Izstrelitev Opombe
AS-201 26. februar 1966 Prvi polet rakete Saturn IB, preskus komandnega modula Apollo
brez človeške posadke
AS-203 5. julij 1966 Prvi orbitalni polet rakete Saturn IB brez modula Apollo
brez človeške posadke
AS-202 25. avgust 1966 Preskus komandnega modula Apollo
brez človeške posadke
Apollo 1 (27. januar 1967) - brez izstrelitve Nesreča pri zemeljski vaji, smrt posadke
Virgil Grissom, Edward White, Roger Chaffee
Apollo 4 9. november 1967 Prvi polet rakete Saturn V, poskusni polet komandnega modula Apollo
brez človeške posadke
Apollo 5 22. januar 1968 Poskusni polet lunarni modul
brez človeške posadke
Apollo 6 4. april 1968 Drugi poskusni polet rakete Saturn V
brez človeške posadke
Apollo 7 11. oktober 1968 Prvi polet rakete Saturn IB s posadko; poskusi v Zemljini tirnici
Walter M. Schirra, Donn Eisele, Walter Cunningham
Apollo 8 21. december 1968 Prvi polet rakete Saturn V s posadko; obkroženje Lune
Frank Borman, James Lovell, William Anders
Apollo 9 3. marec 1969 Preskusi lunarnega modula v Zemljini tirnici
James McDivitt, David R. Scott, Russell L. Schweickart
Apollo 10 18. maj 1969 Preskusi lunarnega modula v Lunini tirnici; približanje Luni na 15,6 km
Thomas Patten Stafford, John Watts Young,
Apollo 11 16. julij 1969 Prvi človeški pristanek na Luni
Neil Armstrong, Edwin Aldrin, Michael Collins
Mesto pristanka: Mare Tranquillitatis
Apollo 12 14. november 1969 Pristanek v bližini sonde Surveyor 3, ki je pristala leta 1967
Charles Conrad, Richard F. Gordon, Alan L. Bean
Mesto pristanka: Oceanus Procellarum
Apollo 13 11. april 1970 Eksplozija na plovilu Apollo, vrnitev brez pristanka na Luni
James A. Lovell, John L. Swigert, Fred Haise
Apollo 14 31. januar 1971 Shepard na Luni igra golf
Alan Shepard, Stuart A. Roosa, Edgar D. Mitchell
Mesto pristanka: Fra Mauro
Apollo 15 26. julij 1971 Prva odprava z vozilom Lunar Rover
David R. Scott, James B. Irwin, Alfred M. Worden
Mesto pristanka: Hadley Rinne
Apollo 16 16. april 1972 Prvo raziskovanje Luninih višavij, uporaba ultravijolične kamere, Lunar Rover
John W. Young, Thomas K. Mattingly, Charles M. Duke
Mesto pristanka: Descartes
Apollo 17 7. december 1972 Zadnji pristanek na Luni, Lunar Rover
Eugene Andrew Cernan, Ronald E. Evans, Harrison H. Schmitt
Mesto pristanka: Taurus-Littrow

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]