Sedanjik

Sedánjik ali sedánji čàs je glagolski čas za izražanje navadno dejanj v trenutku govorjenja (t. i. prave sedanjosti), lahko tudi v preteklosti, prihodnosti oziroma brezčasnosti. Navadno je sedanjik tvorna in nezložena oblika (delam, obljubim, kupim), lahko pa je tudi trpna (spoštovan sem, tiska se), pogojna zložena (delal bi), tudi velelniška (delaj).^[1]

Povedni tvorni sedanjik (tipa delam) lahko izraža:^[2]

• pravo sedanjost (glede na čas dejanja, ki se dogodi v trenutku govorjenja); pravo sedanjost izražamo navadno le z nedovršnimi glagoli (slišiš, sami smo), z dovršni glagol|dovršnimi glagoli pa le tedaj, če glagol izraža táko dejanje ali potek, ki se izvrši hkrati z izrekanjem (Obljubim, da bom vnaprej bolj priden.);
• brezčasnost (ne glede na trenutek govorjenja), t. i. brezčasni sedanjik: Zemlja se vrti okrog svoje osi. – Če pritisneš na gumb, pozvoni.);
• prihodnost (za trenutkom govorjenja), t. i. prihodnji sedanjik: Pridem, kakor hitro bom mogel. – Jutri gremo na izlet. S sedanjikom izražamo prihodnost le tedaj, ko je iz sobesedila jasno, da ne gre morda za naklonska dejanja;
• preteklost (pred trenutkom govorjenja), t. i. zgodovinski sedanjik: Včeraj vam sedim pred hišo, ko je na vrt prišla srna.;
• naklonska, torej zaželena in možna, dejanja: Gremo domov, fantje! – Kdo nam odvali kamen s poti? [v pomenu bi nam mogel odvaliti].

V odvisnikih npr. za glagoli rekanja, lahko sedanjik izraža:^[2][1]

• istodobnost glede na dejanje nadrednega stavka – če gre za nedovršni sedanjik v odvisniku: Janez pravi/je rekel/bo trdil, da ima dobro službo);
• zadobnost glede na dejanje nadrednega stavka – če gre za dovršni sedanjik v odvisniku: Pravijo/so pravili, bodo pravili, da najhujše šele pride.

Sedanji pogojnik je sedanjiška glagolska oblika iz tvornega opisnega deležnika in pomožnika bi (bi delal). Sedanji pogojnik izraža uresničljiva oziroma možna umišljena dejanja oziroma stanja.^[1]