Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Miami

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Miami
Mesto
City of Miami
Kolaž fotografij Miamija
Od vrha, iz leve proti desni: Panorama mestnegea središča, Freedom Tower, Villa Vizcaya, Miami Tower, Plaža Virginia Key, Center scenske umetnosti Adrienne Arsht, Dvorana AmericanAirlines Arena, PortMiami, Luna nad Miamijem
Zastava Miami
Zastava		Uradni pečat Miami
Pečat
Vzdevek: 
»Čarobno mesto«, »Okno v Ameriko«, »Prestolnica Latinske Amerike« [1]
Miami znotraj okrožja Miami-Dade in zvezne države Floride
Miami znotraj okrožja Miami-Dade in zvezne države Floride
Miami se nahaja v Združene Države Amerike
Miami
Miami
Miami, ZDA
Koordinati: 25°47′16″N 80°13′27″W / 25.78778°N 80.22417°W / 25.78778; -80.22417
DržavaZDA
Zvezna državaFlorida
OkrožjeMiami-Dade
Naseljeno1825
Priključeno28. julij 1896
Poimenovano poMayaimi
Upravljanje
 • VrstaŽupan z mestnim svetom
 • ŽupanTomás Regalado (R)
 • Mestni upravnikJohnny Martinez
Površina
 • Mesto143,1 km2
 • Kopno92,4 km2
 • Voda50,7 km2
 • Urbano
2.891 km2
 • Metropolitansko obm.
15.890 km2
Nadm. višina
2 m
Prebivalstvo
 (ocena za 2012)[2][3][4][5]
 • Mesto413.892 (42 v ZDA)
 • Gostota46.871 preb./km2
 • Urbano
5.502.379 (4, v ZDA)
 • Metropolitansko obm.
5,564,635 (8, v ZDA)
Časovni pasUTC−5 (EST)
 • PoletniUTC−4 (EDT)
Poštne številke
33010–33299
Omrežna skupina305, 786
Spletna stranmiamigov.com/home

Miami je velemesto ob severnem delu zaliva Biscayne Bay ob obali Atlantskega oceana na jugovzhodu Floride v Združenih državah Amerike. Njegovo metropolitansko območje je osmo največje po prebivalstvu in peto največje po površini v državi.

Miami je eno vodilnih svetovnih finančnih, trgovskih, kulturnih, medijskih, zabavnih, umetnostnih in mednarodnotrgovinskih središč. [6][7] Leta 2010 se je glede na pomen svojih gospodarskih, kulturnih in drugih sektorjev uvrstil na 7. mesto v ZDA in 33. na svetu. [8] Leta 2008 je revija Forbes Miami zaradi svoje kvalitete zraka, čiste pitne vode, obsežnih zelenih površin, urejenih ulic in programov recikliranja označila za »Najčistejše mesto Amerike«. [9] Glede na študijo 73 svetovnih mest družbe UBS iz leta 2009 je Miami najbogatejše mesto v ZDA in peto najbogatejše na svetu po kupni moči. [10] Miami nosi vzdevek »Prestolnica Latinske Amerike« [1] in je drugo največje mesto v ZDA po številu špansko govorečega prebivalstva (za El Pasom) ter središče skupnosti Kubanskih Američanov. [11]

Mestno središče Miamija in Južna Florida sta dom velikega števila mednarodnih bank ter drugih velikih narodnih in mednarodnih družb. [12][13] Civic Center (»Mestno središče«) je pomembno središče bolnišnic, raziskovalnih inštitutov, medicinskih centrov in biotehnoloških obratov. Že več kot dve desetletji mestno pristanišče Port of Miami (znano tudi kot »Svetovna prestolnica križarskih ladij«) slovi kot najpomembnejše pristanišče križark na svetu. Tukaj so zasidrane nekatere izmed največjih križark na svetu, prav tako pa je vodilno po številu potnikov in družb, ki se ukvarjajo z organizacijo križarjenj in imajo tu svoj sedež. [14]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Približno 400 mož je v stavbi na sliki levo glasovalo za Miamijevo priključitev.
Zgodovinsko okrožje mestnega središča Miamija je najstarejše v mestu. Najstarejše izmed zgradb segajo v leto 1896.

Na območju, na katerem danes stoji mesto Miami, so tisočletja prebivali ameriški staroselci. Okoli tisočletje pred prihodom Evropejcev so sem prišli pripadniki plemena Tequesta.

Leta 1566 je španski raziskovalec Pedro Menéndez de Avilés to območje razglasil za last španske krone. Leto kasneje so konkvistadorji končali z gradnjo misijona. Zatem sta si Španija in Velika Britanija dolga leta izmenjevali oblast nad Florido vse do leta 1821, ko so ga Španci prepustili Američanom. Z namenom utrditve svoje oblasti na območju in izgonom plemenske skupnosti Seminolov so slednji leta 1836 zgradili trdnjavo Fort Dallas. Tako so tudi v okolici Miamija potekali spopadi proti Seminolom.

Miami je znan kot »edino ameriško velemesto, ki ga je spočela ženska«, natančneje Julia Tuttle. [15] Tuttlova je bila premožna pridelovalka agrumov po rodu iz Clevelanda. V zgodnjem obdobju svojega razvoja je bilo območje Miamija znano kot »Biscayne Bay Country« (Dežela okoli zaliva Biscayne). Koncem 19. stoletja so ga opisovali kot »obetajočo divjino« [16] in »eno najprimernejših mest za gradnjo v vsej Floridi«. [17] Rekordno mrzla zima med letoma 1894-1895 je pospešila razvoj mesta, saj so se širom cele Floride ohranili le pridelki kmetov iz teh krajev. Tuttlova je tudi zaradi tega prepričala Henryja Flaglerja, železniškega mogotca, da je svojo železnico Florida East Coast Railway podaljšal vse do Miamija, zaradi česar si je tudi prislužila naziv »mati Miamija«. [18] Miami je uradno postal mestna skupnost 28. julija 1896, ko je imel nekaj več kot 300 prebivalcev. [19] Poimenovan je bil po bližnji reki Miami, ki je svoje ime dobila po staroselskem plemenu Mayaimi, ki je prebivalo okoli jezera Okeechobee. [navedi vir]

Med 20. stoletjem je mesto bilo priljubljena destinacija za prebivalce severa države, kar je med 20. leti 20. stoletja za mesto pomenilo večanje prebivalstva in izboljšanje infrastrukture. Upad nepremičninskega trga, Miamijski orkan leta 1926 in Velika gospodarska kriza 30. let so razvoj mesta upočasnili. Ob začetku 2. svetovne vojne je Miami zaradi svoje strateške lege postal vojaško oporišče mornarice ZDA, specializirano za boj proti nemškim podmornicam. Mesto je ponovno postalo zanimivo za priseljence, leta 1940 je štelo natanko 172, 172 prebivalcev.

Po prihodu Fidela Castra na oblast v Kubi leta 1959 je veliko premožnih Kubancev zapustilo državo. Mnogi izmed njih so se ustalili v Miamiju in postali pomemben del mestne skupnosti. V mesto so prihajali novi obrtniki, rasle so kulturne znamenitosti. Med 80. in 90. leti 20. stoletja je Južna Florida postala socialno žarišče zaradi vojne proti drogam, priseljevanja iz Haitija in Latinske Amerike in uničenja, ki ga je za sabo pustil orkan Andrew. Pogosto je prihajalo tudi do rasnih in kulturnih spopadov, a se je navkljub temu v 2. polovici 2. stoletja Miami razvil v veliko mednarodno gospodarsko in kulturno središče. [11]

V le 110 letih se je prebivalstvo Miamija in njegovega metropolitanskega območja povečalo iz dobrih tisoč na skoraj pet milijonov in pol prebivalcev. Miami je prav zaradi omenjenega hitrega razvoja znan kot »Čarobno mesto«. [20]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Ustrje reke Miami pri Brickell Keyu

Miami in njegova predmestja se nahajajo na prostrani planoti med močvirjem Everglades na zahodu in zalivu Biscayne na vzhodu, ki se razteza od Floridskega zaliva do severa vse do jezera Okeechobee. Nadmorska višina območja nikjer ne presega 14 m, [21] povprečno pa se v večini sosesk giblje okoli 2 m, [22] še posebno tistih v bližini obale. Do najvišjih valov pride v bližini obalnega grebena Miami Rock Ridge, katerega substrat leži pod pretežnim delom vzhodnega metropolitanskega območja Miamija. Glavni del velemesta se nahaja ob bregovih zaliva Biscayne, znotraj katerega najdemo na stotine naravnih in umetno narejenih pregradnih otokov. Na največjem se nahajata plaži Miami Beach in South Beach. Topel oceanski Zalivski tok teče vsega slabih 10 km severno, kar pomeni, da ima mesto celo leto toplo podnebje, zime pa mile.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]
Tipična poletna popoldanska nevihta, ki nad Miami pride iz Evergladesa

Miami ima tropsko monsunsko podnebje [23] z vročimi in vlažnimi poletji ter kratkimi in milimi zimami z daljšim obdobjem z manjšo količino padavin. Na njegovo podnebje vplivajo nizka nadmorska višina, lega ob oceanu, lega skorajda tik ob rakovem povratniku in bližina Zalivskega toka. Zaradi sorazmerno visokih povprečnih januarskih temperatur (19,6 °C) se hladen zrak tukaj ustali po odhodu hladne fronte, kar zakrivi nizke količine padavin. Temperature se občasno spustijo pod 10 °C, zelo redko pa pod 2 °C. Najvišje zimske temperature dosežejo 21-25 °C. Sezona dežja se začne v maju in konča v sredini oktobra. Med tem obdobjem se temperature gibljejo med 29-35 °C, prisotna pa je tudi visoka vlaga. Sicer se pogosto pojavljajo popoldanske nevihte in morski vetrc, ki temperature nekoliko znižajo, a navkljub temu razmere ostanejo precej soparne. Večina padavin zapade na to obdobje.

Ekstremne temperature segajo od -2,8 °C (3. februarja 1917) do 38 °C (21. julija 1940). [24] V Miamiju nikoli niso zapadle večje količine snega, le enkrat pa so zabeležili snežne vrtince, in sicer 19. januarja 1977. [25]

Sezona orkanov uradno traja od 1. junija do 30. novembra, navkljub temu pa se orkani lahko pojavijo tudi zunaj tega obdobja. Največja nevarnost za Miami obstaja med vrhuncem sezone zelenortskih orkanov, ki traja med sredino avgusta do konca septembra. [26] Tornadi so v Miamiju izjemno redki, a ne nemogoči: eden je mesto zadel leta 1925, drugi pa leta 1997.

Mesec januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december letno
Povprečne višje temperature (°C) 24 25 26 28 30 31 31 32 31 29 26 25 28
Povprečne nižje temperature (°C) 15 16 17 20 22 23 24 24 24 22 18 16 20
Padavine v cm 5 5 6 7 14 22 15 19 21 17 7 4 148
Vir: Weatherbase

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Zgodovinska naseljenost
Leto Preb.   ±%  
1900 2.739 —    
1910 5.471 +99.7%
1920 29.549 +440.1%
1930 110.637 +274.4%
1940 172.172 +55.6%
1950 249.276 +44.8%
1960 291.688 +17.0%
1970 334.859 +14.8%
1980 346.865 +3.6%
1990 358.548 +3.4%
2000 362.470 +1.1%
2010 399.457 +10.2%
2012 413.892 +3.6%
vir:[27]

V strogem centru mesta prebiva slaba trinajstina prebivalcev Južne Floride. Ob tem 52% prebivalcev okrožja Miami-Dade ne živi znotraj priključene mestne skupnosti. Po številu prebivalstva je Miami 42. največje mesto v ZDA. Znotraj njegovega metropolitanskega območja, ki je največje na jugovzhodu države in po številu prebivalstva sedmo največje v ZDA ter vključuje okrožja Miami-Dade, Broward in Palm Beach, skupno prebiva približno 5,5 milijona ljudi. [28] Leta 2008 je Organizacija združenih narodov ocenila, da je Miami 44. največje mesto na svetu. [29]

Leta 2000 se je glede na narodno/etnično poreklo 34,1 % prebivalstva opredelilo za Kubance, [30] 5,6% za Nikaragvance, [31] 5.5% za Haitijce,[32] 3.3% za Hondurance,[33] 1.7% za Dominikance,[34] in 1,6% za Kolumbijce. [35] Leta 2004 je Razvojni program Združenih narodov Miami uvrstil na prvo mesto glede na odstotek prebivalcev, rojenih zunaj države, v kateri se mesto politično nahaja (59%). Drugi na lestvici je bil Toronto s 50%.

Leta 2010 je v mestu bilo 183,994 gospodinjstev, od katerih je 14% bilo praznih. [36] Leta 2000 je v 26,3% gospodinjstev živela skupnost skupaj z mladoletnimi otroki, v 36,6% poročeni pari. 18,7% gospodinjstev je imelo žensko vodjo gospodinjstva brez prisotnega moža, v 37,9% pa niso živele družinske skupnosti. V 30,4% gospodinjstvih so prebivali posamezniki, v 12,5% pa so ti posamezniki bili starejši od 65 let. V povprečnem gospodinjstvu je živelo 2,61 člana, povprečno družinsko skupnost pa je sestavljalo 3,25 člana. Glede na starost je 21,7% prebivalcev bilo mlajših od 18 let, 8,8% starih med 18 in 24 let, 30,3% starih med 25 in 44 let, 22,1% starih med 45 in 64 let ter 17% starih nad 65 let. Povprečna starost je bila 38 let, na vsakih 100 žensk pa je bilo 98,9 moških. Na vsakih 100 žensk starejših od 18 let je bilo 97,3 moških.

Leta 2009 je povprečni dohodek na gospodinjstvo v mestu znašal 29,812 $, na družino pa 33,814 $. Dohodek na osebo je za mesto znašal 19,846 $. Okrog 21,7% družin in 26,3% prebivalstva je živelo pod mejo revščine.

Demografija Miamija[36]
Popis prebivalstva ZDA iz leta 2010 Miami Okrožje Miami-Dade Florida
Skupno prebivalstvo 399,457 2,496,435 18,801,310
Rast prebivalstva v odstotkih (2000-2010) +10.2% +10.8% +17.6%
Gostota prebivalstva 28.841,8/km2 3.407,1/km2 908/km2
Belci 72.6% 73.8% 75.0%
Belci, ki niso hispanskega porekla 11.9% 15.4% 57.9%
Afroameričani 19.2% 18.9% 16.0%
Latinoameričani 70.0% 65.0% 22.5%
Azijci 1.0% 1.5% 2.4%
Ameriški oz. aljaški staroselci 0.3% 0.2% 0.4%
Pacifiški otočani ali havajski domorodci 0.0% 0.0% 0.1%
Večrasno prebivalstvo 2.7% 2.4% 2.5%
Druge rase 4.2% 3.2% 3.6%
Zgodovinska etnična sestava Miamija[37][38]
Leto Belci Belci, ki niso hispanskega porekla Afroameričani Azijci Drugi Latinoameričani
(katerekoli rase)
1910 58.7% – 41.3% 0.1% – –
1920 68.5% – 31.3% 0.1% – –
1930 77.3% – 22.7% 0.1% – –
1940 78.5% – 21.4% 0.1% – –
1950 83.7% – 16.2% 0.1% – –
1960 77.4% – 22.4% 0.1% – 17.6%
1970 76.6% 41.7% 22.7% 0.3% 0.4% 44.6%
1980 66.6% 19.4% 25.1% 0.5% 7.8% 55.9%
1990 65.6% 12.2% 27.4% 0.6% 6.4% 62.5%
2000 66.6% 11.8% 22.3% 0.7% 5.6% 65.8%
2010 72.6% 11.9% 19.2% 1.0% 4.2% 70.0%


Jezikovna sestava

[uredi | uredi kodo]

Leta 2000 je 66,75% prebivalcev kot svoj prvi jezik navedlo španščino, 25,45% angleščino, 5,20% haitijsko kreolščino, 0,76% pa francoščino. [39]

Drugi jeziki, zastopani v mestu, so: portugalščina (0,41%), nemščina (0,18%), italijanščina (0,16%), arabščina (0,15%), kitajščina (0,11%) in grščina (0,08%). Prebivalstvo Miamija je v ZDA med vodilnimi po deležu govorcev, katerih prvi jezik v domačem okolju ni angleščina (74.55%).[39]

Glede na trend izseljevanja angleško govorečega prebivalstva iz okolice se pričakuje, da bo delež prebivalstva, ki govori le angleščino, še naprej upadal. [40]

V množični kulturi

[uredi | uredi kodo]
Pogled na »Luno nad Miamijem«, ki je navdihnila istoimenski film, TV-serijo in pesem.

Film in televizija

[uredi | uredi kodo]

Miami je središče televizijske in filmske produkcije. Semkaj so bili postavljeni številni filmi, televizijski šovi telenovele in prezentacije nagrad. Okoli leta 2005 je Miami postal prizorišče številnih resničnostnih šovov. Prav tako je Miami pomembno svetovno središče za televizijsko in filmsko produkcijo v španskem jeziku.

Glasba

[uredi | uredi kodo]

Miami je navdihnil številna imena glasbenih skupin, pa tudi imena albumov in pesmi. Tako na primer pokojni kantri pevec Keith Whitley v pesmi »Miami, My Amy« opeva posebno žensko iz Miamija; omenjena pesem je ena njegovih največjih hitov še dandanes. [41]

Videoigre

[uredi | uredi kodo]

Videoigri Grand Theft Auto: Vice City (ena najbolje prodajanih videoiger leta 2002)[42] in Grand Theft Auto: Vice City Stories sta postavljeni v izmišljeno mesto Vice City, oblikovano po Miamiju. V njem najdemo zelo podobno arhitekturo in geografske značilnosti ter prebivalce, ki govorijo haitijsko kreolščino in španščino, kot tudi mnogi prebivalci Miamija.

Videoigra Scarface: The World Is Yours se odvija v Miamiju. Njena zgodba je zasnovana po kvazi-nadaljevanju filma Scarface iz leta 1983 z Alom Pacinom v glavni vlogi Tonyja Montane. Glas protagonistu videoigre posodi André Sogliuzzo. Igra se začne v končnem prizoru filma, ko dvorec Montane napadajo najeti morilci Alejandra Sose. [43]

Sestrska mesta

[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Miami: the Capital of Latin America«. Time. 2. december 1993. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. avgusta 2013. Pridobljeno 23. junija 2013.
  2. ↑ »American Factfinder, Profile of General Population and Housing Characteristics: 2010«. US Census Bureau. Pridobljeno 21. oktobra 2011.
  3. ↑ American Community Survey Arhivirano 2020-02-11 at Archive.is Miami Urbanized Area (2008 estimate)
  4. ↑ Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas
  5. ↑ "2009 City Estimates", US Census Bureau. (CSV format)
  6. ↑ »The World According to GaWC 2008«. Globalization and World Cities Study Group and Network, Loughborough University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno 3. marca 2009.
  7. ↑ »Inventory of World Cities«. Globalization and World Cities (GaWC) Study Group and Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2013. Pridobljeno 1. decembra 2007.
  8. ↑ »The Global Cities Index 2010«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2011. Pridobljeno 8. septembra 2010.
  9. ↑ Van Riper, Tom (17. marec 2008). »America's cleanest cities«. Forbes Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2010. Pridobljeno 23. februarja 2008.
  10. ↑ »City Mayors: World's richest cities by purchasing power«. City Mayors. Pridobljeno 19. septembra 2009.
  11. ↑ 11,0 11,1 U.S. Census, 2010 (Ethnicity) and Census American Community Survey 2008 (language).
  12. ↑ Nest Seekers International Arhivirano 2009-07-01 na Wayback Machine.. Nestseekers.com. Pridobljeno 8.10.2012.
  13. ↑ Brickell – Downtown Miami, Florida Arhivirano 2016-01-13 na Wayback Machine.. Madduxco.com. Pridobljeno 8.10.2012
  14. ↑ Cruise lines departing from the Port of Miami Arhivirano 2015-06-28 na Wayback Machine.. Gomiami.about.com (10.4.2012). Pridobljeno 8.10.2012.
  15. ↑ Henry, Brian. (1995) "Miami Centennial Trivia," South Florida History, Vol. 23 No. 3 Summer, 1995. p. 33
  16. ↑ "The Day in St. Augustine — The Hack Line to Biscayne Bay", The Florida Times-Union, 10.1.1893. Pridobljeno 27.8.2005.
  17. ↑ "A Trip to Biscayne Bay", The Tropical Sun, 9.3.1893. Pridobljeno 22.1.2006.
  18. ↑ Muir, Helen. (1953) Miami, USA Henry Holt and Company. p. 55
    Weiner, Jacqueline (4. april 2010), »Statue of Miami's First Lady, Julia Tuttle, may be birthday present«, Miami Today
  19. ↑ Williams, Linda K.; George, Paul S. »South Florida: A Brief History«. Historical Museum of South Florida. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2010. Pridobljeno 24. avgusta 2009.
  20. ↑ »Miami-Dade County – Information Center«. Miami-Dade County. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2008. Pridobljeno 18. aprila 2008.
  21. ↑ »Miami Environment«. Advameg. Pridobljeno 19. julija 2007.
  22. ↑ »Miami, Florida metropolitan area as seen from STS-62«. National Aeronautics and Space Administration. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2007. Pridobljeno 19. avgusta 2007.
  23. ↑ »World Map of Köppen−Geiger Climate Classification« (PDF).
  24. ↑ »Highest Temperature of Record«. National Weather Service.
  25. ↑ Howard Kleinberg (30. december 1989). »The Great Miami Snow Job«. The Dispatch. Pridobljeno 23. septembra 2010.
  26. ↑ »Vulnerable cities: Miami, Florida«. The Weather Channel. Arhivirano iz spletišča dne 27. aprila 2006. Pridobljeno 19. februarja 2006.
  27. ↑ »CENSUS OF POPULATION AND HOUSING (1790–2000)«. U.S. Census Bureau. Pridobljeno 26. marca 2012.
  28. ↑ »Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas: April 1, 2000 to July 1, 2009« (XLS). 2009 Population Estimates. United States Census Bureau, Population Division. 19. marec 2010. Pridobljeno 18. oktobra 2010.
  29. ↑ »Table A.12. Population of urban agglomerations with 750,000 inhabitants or more in 2005, by country, 1950–2015« (PDF). World Urbanization Prospects: The 2005 Revision. United Nations Department of Economic and Social Affairs/Population Division. Pridobljeno 1. januarja 2008.
  30. ↑ »Ancestry Map of Cuban Communities«. Epodunk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2012. Pridobljeno 19. novembra 2007.
  31. ↑ »Ancestry Map of Nicaraguan Communities«. Epodunk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2010. Pridobljeno 19. novembra 2007.
  32. ↑ »Ancestry Map of Haitian Communities«. Epodunk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2012. Pridobljeno 19. novembra 2007.
  33. ↑ »Ancestry Map of Honduran Communities«. Epodunk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2010. Pridobljeno 19. novembra 2007.
  34. ↑ »Ancestry Map of Dominican Communities«. Epodunk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2010. Pridobljeno 19. novembra 2007.
  35. ↑ »Ancestry Map of Colombian Communities«. Epodunk.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2007. Pridobljeno 19. novembra 2007.
  36. ↑ 36,0 36,1 American FactFinder, United States Census Bureau. »Miami city, Florida – Census 2010:Florida – USATODAY.com –«. USA Today. Pridobljeno 12. januarja 2012.
  37. ↑ Shaping Florida: The Effects of Immigration, 1970–2020|Center for Immigration Studies. Cis.org. Retrieved on 2012-10-08.
  38. ↑ http://www.census.gov/population/www/documentation/twps0076/FLtab.pdf
  39. ↑ 39,0 39,1 »Data Center Results – Miami, Florida]«. Modern Language Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2007. Pridobljeno 25. avgusta 2007.
  40. ↑ "In Miami, Spanish becoming primary language." Associated Press at MSNBC. 29.5.2008. Pridobljeno 27.3.2010.
  41. ↑ »Keith Whitley – Miami, My Amy Lyrics«. Sing365.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2010. Pridobljeno 27. junija 2009.
  42. ↑ »Grand Theft Auto: Vice City«. Rockstar Games. Pridobljeno 23. marca 2012.
  43. ↑ »Scarface : The World is Yours«. Blueprint: Review. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2013. Pridobljeno 8. junija 2013.
  44. ↑ »Amman's Relations with Other Cities«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2008. Pridobljeno 23. junija 2013.
  45. ↑ Sister Cities Arhivirano 2013-06-06 na Wayback Machine.. Miamidade.gov. Pridobljeno 8.10.2012.
  46. ↑ 46,00 46,01 46,02 46,03 46,04 46,05 46,06 46,07 46,08 46,09 46,10 »Mayor's International Council Sister Cities Program«. City of Miami. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2007. Pridobljeno 13. julija 2007.
  47. ↑ 47,0 47,1 »Online Directory: Florida, USA«. Sister Cities International. Pridobljeno 25. julija 2008.
  48. ↑ »Office of the Mayor of Managua, Nicaragua (In Spanish)«. Urad župana Manague. Pridobljeno 7. decembra 2009.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miami&oldid=6339862«