Modelno učenje

Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. Prosimo, pomagajte ga izboljšati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izboljšajte njegovo postavitev. (mesec ni naveden) Za dodatne informacije kliknite povezavo [razširi] na desni strani. Razlog za vključitev tega označevalca v tem članku ni podan. Razlog lahko vnesete z uporabo parametra |razlog=, npr: {{Wikificiraj|razlog=Vaš razlog}} Prosimo, nadomestite HTML z wikioznačevalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge članke s pomočjo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za več informacij glej WP:POVEZAVA) in preverite, da vaše povezave kažejo, kakor ste pričakovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so večini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izboljšajte uvodni razdelek. Uredite naslove poglavij, kot je opisano v Slogovnem priročniku za postavitev strani. Dodajte infopolje, če je to za članek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje. Odstranite ta označevalec.

Ena od štirih oblik učenja, naprednejša od instrumentalnega pogojevanja ter klasičnega pogojevanja. Pri tej vrsti učenja se učimo z opazovanjem nekega modela (od tukaj tudi ime modelno učenje). Druge opazujemo kako se vedejo v določeni situaciji, učimo se brez lastne izkušnje, z opazovanjem, potem pa naučeno posnemamo, kakor nam naše sposobnosti najbolje dopuščajo.

1. Pozornost

Osebek, ki se uči, je pozoren na modelovo vedenje ter ga zazna.

2. Zapomnitev

Osebek informacije o nekem vedenju shrani v dolgotrajni spomin.

3. Izvajanje

Osebek vadi vedenje, ki si ga je zapomnil. To lahko izvaja tudi samo na miselni ravni s predstavljanjem.

4. Motivacija

Vakega vedenja osebek ne posnema/ni nujno da ga posnema. Za izvajanje nekega akta se lahko odloči glede na svoje mišljenje o le tem. Če na primer ugotovi da to vedenje ni skladno z okoliščinami, njegovim morlanim stališčem ipd., tega vedenja nebo ponovil, ker lahko sklepa, da mu bodo sledile negativne posledice.

Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u