Luganska ljudska republika

Luganska ljudska republika Луганская Народная Республика Luganskaja Narodnaja Respublika
Zastava Grb
Geslo: Lugansk, moč in svoboda (Луганск, сила и свобода)
Himna: Himna Luganske ljudske republike (Гимн Луганской Народной Республики)[1]
Luganska oblast (rdeče) v Rusiji na priključenih ozemljih (rumeno)
Glavno mesto	Lugansk
Uradni jeziki	ruščina
Vlada	predsedniška republika
• predsednik	Leonid Ivanovič Pasečnik (od 2017)[2]
• predsednik vlade	Sergej Ivanovič Kozlov[3]
• predsednik Ljudskega sveta	Denis Nikolajevič Mirošničenko
Razglasitev neodvisnosti od Ukrajine
• razglasitev	27. april 2014[4]
• referendum za samostojnost	11. maj 2014[5]
• Minski sporazum	5. september 2014[6]
• Drugi minski sporazum	12. februar 2015[7]
• priznanje Rusije	21. februar 2022[8]
• priključitev Rusiji	5. oktober 2022[9]
Površina
• skupaj	8377 km2
• voda (%)	zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2022	1.400.000[10][11]
Valuta	ruski rubelj (RUB)
Časovni pas	UTC +3
Ruščina je razširjena v državnih ustanovah[12]

Luganska ljudska republika (rusko Луга́нская Наро́дная Респу́блика, Luganskaja Narodnaja Respublika) je mednarodno nepriznana republika v Ruski federaciji, ki se nahaja na okupiranem ozemlju Luganske oblasti v Ukrajini. Sprva je šlo za mednarodno nepriznano, vendar de facto neodvisno republiko, ki so jo priznale Rusija, Severna Koreja^[13] in Sirija^[14][15] (in Abhazija ter Južna Osetija^[16]), ostale članice OZN pa so jo štele za del Ukrajine.

Ukrajina republiko obravnava kot teroristično organizacijo, ozemlje pod njenim nadzorom pa kot »začasno okupirano ozemlje«.^[17][18][19]

Republika je skupaj z Donecko ljudsko republiko nastala po revoluciji dostojanstva in sledečem proruskem uporu, ki ga je podpirala Rusija, po katerem se je začela vojna v Donbasu.^[20] Tako Luganska kot Donecka ljudska republika sta bili pogosto označeni za marionetno državo Rusije.^[21][22][23] Rusija je trdila, da separatističnima republikama pošilja humanitarno pomoč,^[24] vendar je v resnici pod to pretvezo po uspešni ukrajinski protiofenzivi poleti 2014 tja poslala svojo vojsko.^[25][26][27]

Po zaostritvi napetosti med Rusijo in Ukrajino je vlada ruskega predsednika Vladimirja Putina 21. februarja 2022 priznala državo kot neodvisno in suvereno ter tri dni kasneje začela invazija na Ukrajino.^[28][29] Konec septembra 2022 je v republiki potekal referendum o priključitvi Rusiji, na katerem je po uradnih izidih 98,42 % volivcev glasovalo za priključitev,^[30] večina držav pa ga je označila za nezakonitega.^[31] 2. oktobra je priključitev priznalo Ustavno sodišče Ruske federacije^[32] in postopek priključitve se je zaključil 5. oktobra.^[9] 4. oktobra je priključitev priznala Severna Koreja.^[33] Organizacija združenih narodov je v resoluciji pozvala proti priznanju »poskusa ilegalne aneksacije« ter zahtevala takojšen brezpogojni umik Rusije.^[34]

Po odstavitvi ukrajinskega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča leta 2014 so se marca v Lugansku začeli protesti, v katerih je okrog 1000 protestnikov zasedlo prostore SBU,^[35] okrog 2000–2500 protestnikov pa prostore mestne uprave^[36] in prostore državnega tožilstva.^[37] Po pogajanjih z aktivisti je vodja lokalne izpostave ministrstva za notranje zadeve napisal odstopno izjavo.^[38] 30. marca je na velikih protestih množica vzklikala »Ukrajina je Rusija!« in »Evropa je Sodoma in Gomora!« in »Ruščina – državni jezik!«.^[39][40] 27. aprila je bila razglašena Luganska ljudska republika.^[4] Valerij Dmitrijevič Bolotov je bil s strani protestnikov 21. aprila izvoljen za guvernerja Luganske ljudske republike.^[41]

11. maja 2014 je potekal referendum o razglasitvi neodvisnosti Luganske ljudske republike, ki ga je po besedah organizatorjev podprlo 96,2 % volivcev.^[42] Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali podpirate razglasitev državne neodvisnosti Luganske ljudske republike? Da ali ne«. Volilna udeležba je bila po besedah organizatorjev 81 %. Referenduma ni spremljal noben mednarodni opazovalec.^[43] Naslednji dan, 12. maja, je bila na osnovi rezultatov referenduma razglašena neodvisnost Luganske ljudske republike od Ukrajine.^[5]

Ta članek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden )

V napadu na mesto Kadijivka 10. junija 2022 je ukrajinska vojska poročala o ubitih 22 najemenikih skupine Wagner po zadetku poveljniškega centra v lokalnem stadionu ter delila posnetke.^[44][45][46] Okupacijske oblasti so potrdile zadetek stadiona in število mrtvih, ter trdile, da so bile zadete tudi druge civilne zgradbe ^[47].

V maju 2014 so Združeni narodi opozirili na »alarmantno poslabšanje« človekovih pravic v ozemlju pod nadzorom separatistov.^[48] Poročali so o odsotnosti zakonov, ciljnih umorih, mučenju in ugrabitvah, ki so jih izvajali proruski separatisti. Prav tako so poročali o primerih groženj, napadov in ugrabitev novinarjev ter mednarodnih opazovalcev in napade na podpornike enotne Ukrajine.^[49]

Novembra 2014 so Združeni narodi poročali, da je ozemlje pod nadzorom samooklicane LLR v stanju »popolnega razpada reda in zakona«. Poročali so tudi o hudih kršitvah človekovih pravic s strani separatistov; usmrtitve, spolno nasilje, uničenje ter zasegi premoženja ter kršitev pravic ukrajinsko govorečih otrok, ker je bila ta odstranjena iz šol. Združeni narodi so prav tako poročali o številnih kršitvah človekovih pravic s strani ukrajinske vojske in prostovoljnih milic, kot so nezakonito pridržanje, mučenje in slabo ravnanje, pri čemer so opozorili na uradno zanikanje.^[50]

Decembra 2015 je misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi poročala o vzporednih »pravnih sistemih« v LLR.^[51]

Junija 2020 sta DLR in LLR kot edini državni jezik razglasila ruščino ter dokončno odstranila ukrajinščino iz šolskih programov. V praksi v šolah ta ni več bila prisotna že dlje časa.^[52]

• Donecka ljudska republika

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Luganska ljudska republika.

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u