Jugovzhodna Evropa

Jugovzhodna Evropa (JVE) je geografska podregija Evrope, ki zaobjema predvsem Balkan, pa tudi sosednje regije in otočja. Obstaja več opredelitev regije, ki pa se zaradi različnih in včasih popolnoma nasprotujočih si političnih, gospodarskih, zgodovinskih, kulturnih in geografskih vidikov razlikujejo.

Suverene države in ozemlja, ki so pogosto vključena v regijo so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška (alternativno umeščena v Srednjo Evropo), Grčija (alternativno uvrščena v širšo regijo Južne Evrope), Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Romunija (alternativno umeščena v Vzhodno Evropo), Srbija in evropski del Turčije (alternativno umeščen v širšo regijo Južne Evrope, kot tudi v Zahodno Azijo s preostalim delom države). Včasih so kljub svoji geografski legi, zaradi kulturnih ali zgodovinskih dejavnikov, v regijo vključeni tudi Ciper (najpogosteje umeščen v Zahodno Azijo), Madžarska (najpogosteje umeščena v Srednjo Evropo), Moldavija (najpogosteje umeščena v Vzhodno Evropo) in Slovenija (najpogosteje umeščena v Srednjo Evropo).

Največja mesta v regiji so Carigrad, Atene, Bukarešta, Sofija in Beograd.

Opredelitve

Prvo znano uporabo izraza »Jugovzhodna Evropa« je uporabil avstrijski raziskovalec Johann Georg von Hahn (1811–1869) kot širši izraz, ki bi zajemal tradicionalni Balkan,^[1] ki temelji na mejah Balkanskega polotoka. Države, ki jih je leta 2004 Istituto Geografico De Agostini opisal kot v celoti znotraj balkanske regije, so: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora in Severna Makedonija.^[2]

Od leta 1990 naprej, deloma zaradi negativnih zgodovinskih in političnih konotacij izraza Balkan,^[3] zlasti kot posledica vojaških spopadov v Jugoslaviji, postaja izraz Jugovzhodna Evropa vse bolj priljubljen.^[4]^[5]

Stalni odbor za geografska imena

Kulturne meje Evrope po mnenju Stalnega odbora za geografska imena v Nemčiji. Zemljevid prikazuje dva različna načina opredlitve regij, ki se med seboj prekrivata.^[6]

Nemški Ständige Ausschuss für geographische Namen (Stalni odbor za geografska imena), ki razvija in priporoča pravila za enotno uporabo zemljepisnih imen, predlaga dva sklopa meja. Prvi sledi mednarodnim mejam sedanjih držav. Drugi deli in vključuje nekatere države na podlagi kulturnih meril.^[6] V klasifikacijo »Jugovzhodna Evropa« odbor vključuje naslednje države:

Albanijo
Bosno in Hercegovino
Bolgarijo
Ciper
Grčijo
Črno goro
Moldavijo
Severno Makedonijo
Romunijo
Srbijo

V tej klasifikaciji so Hrvaška, Madžarska in Slovenija vključene v Srednjo Evropo, Turčija (Vzhodna Trakija) pa leži zunaj klasifikacije Evrope.

CIA World Factbook

CIA World Factbook pod opisom vsake države vključuje informacije o lokaciji, kjer je država razvrščena v regijo. CIA med države Jugovzhodne Evrope uvršča:^[7]

Albanijo
Bosno in Hercegovino
Bolgarijo
Hrvaško
Kosovo
Črna goro
Severno Makedonijo
Romunijo
Srbijo
Turčijo (Vzhodno Trakijo)

Po klasifikaciji CIA je Slovenija uvrščena v Srednjo Evropo,^[8] Grčija v Južno Evropo,^[9] Moldavija pa v Vzhodno Evropo.^[10]

Večje politične organizacije

Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo (SPSEE) je kot članice vključeval Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo in Srbijo.
Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) kot članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Kosovo, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Turčijo.
Pobuda za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi (SECI) kot članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Grčijo, Madžarsko, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Turčijo.
Center za kazenski pregon jugovzhodne Evrope kot članice vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Grčijo, Madžarsko, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo in Turčijo.^[11]
Program mednarodnega sodelovanja Jugovzhodne Evrope,^[12] ki ga sofinancira EU, vključuje celotno ozemlje Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Severne Makedonije, Črne gore, Moldavije, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije ter dele Italije in Ukrajine.^[13]
Konvencija o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi (PCC SEE) kot članice vključuje Albanijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Romunijo, Srbijo in Slovenijo.^[14]
Študije Svetovne banke kot osem držav jugovzhodne Evrope (SEE8) obravnavajo Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Moldavijo, Severno Makedonijo, Romunijo in Srbijo.^[15]
Publikacija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) iz leta 2006 kot »države jugovzhodne Evrope« navaja Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Severno Makedonijo, Moldavijo, Romunijo ter Srbijo in Črno goro.^[16]
Svetovna banka v svoja poročila ne vključuje držav EU in navaja le Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo (SEE6).^[17]
Regionalni urad UNHCR v Jugovzhodni Evropi za Jugovzhodno Evropo trenutno navaja Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo in Črno goro.

Opombe

Napaka pri navajanju: Sklic definiran v seznamu imenovan "Kosovo" ni uporabljen v vsebini (glej stran pomoči).

Sklici

↑ Hösch, Nehring, Sundhaussen (Hrsg.), Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, S. 663, ISBN 3-8252-8270-8
↑ Istituto Geografico De Agostini, L'Enciclopedia Geografica – Vol.I – Italia, 2004, Ed. De Agostini p.78
↑ »Balkanize«. merriam-webster.com.
↑ Altić, Mirela Slukan (2011). »Hrvatska kao zapadni Balkan – geografska stvarnost ili nametnuti identitet?« [Croatia as a Part of the Western Balkans – Geographical Reality or Enforced Identity?]. Društvena Istraživanja (v hrvaščini). 20 (2): 401–413. doi:10.5559/di.20.2.06.
↑ Bideleux, Robert; Ian Jeffries (2007). A history of Eastern Europe. Taylor & Francis. str. 37. ISBN 978-0-415-36627-4.
↑ ^6,0 ^6,1 Jordan, Peter (2005). »Großgliederung Europas nach kulturräumlichen Kriterien« [The large-scale division of Europe according to cultural-spatial criteria]. Europa Regional. Leipzig: Leibniz-Institut für Länderkunde (IfL). 13 (4): 162–173. Pridobljeno 21. januarja 2019 – prek Ständiger Ausschuss für geographische Namen (StAGN).
↑ CIA. »The World Factbook«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2007.
↑ »Slovenia«. CIA. 6. oktober 2022.
↑ »Greece«. CIA. 11. oktober 2022.
↑ »Moldova«. CIA. 12. oktober 2022.
↑ »Member States«. Southeast European Law Enforcement Center (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. novembra 2023.
↑ »South-East Europe«. www.southeast-europe.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008. Pridobljeno 7. januarja 2019.
↑ »Programme summary«, South East Europe (SEE): Operational Programme, South East Europe Transnational Cooperation Programme, 28. november 2013, str. 6
↑ »Police Cooperation Convention for Southeast Europe (PCC SEE)«. PCC SEE Secretariat. Pridobljeno 19. decembra 2023.
↑ Harry G. Broadman (2004). Building Market Institutions in South Eastern Europe: Comparative Prospects for Investment and Private Sector Development. World Bank Publications. str. xviii. ISBN 978-0-8213-5776-7.
↑ World Health Organization. Regional Office for Europe; Council of Europe Development Bank (2006). Health and Economic Development in South-eastern Europe. World Health Organization. str. 5–. ISBN 978-92-890-2295-8.
↑ »South East Europe Regular Economic Report«. World Bank.

Viri

Paul L. Horecky (ed.), Southeastern Europe: A guide to basic publications, Chicago: The University of Chicago Press, 1969.
Jelavich, Barbara (1983a). History of the Balkans: Eighteenth and Nineteenth Centuries. Zv. 1. Cambridge University Press. ISBN 9780521274586.
Jelavich, Barbara (1983b). History of the Balkans: Twentieth Century. Zv. 2. Cambridge University Press. ISBN 9780521274593.
Troebst, Stefan, "Historical Meso-Region": A Concept in Cultural Studies and Historiography, EGO - European History Online, Mainz: Institute of European History, 2012, retrieved: 4 March 2020 (pdf)

Nadaljnje branje

Ekavi Athanassaopolou (2013). Organized Crime in Southeast Europe. Routledge. str. 6–. ISBN 978-1-317-99945-4.
Koller, Markus, Ottoman History of South-East Europe, EGO - European History Online, Mainz: Institute of European History, 2012, retrieved: 17 March 2021 (pdf).

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Jugovzhodna Evropa v Wikimedijini zbirki

[1] Hösch, Nehring, Sundhaussen (Hrsg.), Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, S. 663, ISBN 3-8252-8270-8

[2] Istituto Geografico De Agostini, L'Enciclopedia Geografica – Vol.I – Italia, 2004, Ed. De Agostini p.78

[3] »Balkanize«. merriam-webster.com.

[Altić11-4] Altić, Mirela Slukan (2011). »Hrvatska kao zapadni Balkan – geografska stvarnost ili nametnuti identitet?« [Croatia as a Part of the Western Balkans – Geographical Reality or Enforced Identity?]. Društvena Istraživanja (v hrvaščini). 20 (2): 401–413. doi:10.5559/di.20.2.06.

[5] Bideleux, Robert; Ian Jeffries (2007). A history of Eastern Europe. Taylor & Francis. str. 37. ISBN 978-0-415-36627-4.

[Jordan_2005-6] 6,0 ^6,1 Jordan, Peter (2005). »Großgliederung Europas nach kulturräumlichen Kriterien« [The large-scale division of Europe according to cultural-spatial criteria]. Europa Regional. Leipzig: Leibniz-Institut für Länderkunde (IfL). 13 (4): 162–173. Pridobljeno 21. januarja 2019 – prek Ständiger Ausschuss für geographische Namen (StAGN).

[7] CIA. »The World Factbook«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2007.

[8] »Slovenia«. CIA. 6. oktober 2022.

[9] »Greece«. CIA. 11. oktober 2022.

[10] »Moldova«. CIA. 12. oktober 2022.

[11] »Member States«. Southeast European Law Enforcement Center (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. novembra 2023.

[12] »South-East Europe«. www.southeast-europe.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008. Pridobljeno 7. januarja 2019.

[13] »Programme summary«, South East Europe (SEE): Operational Programme, South East Europe Transnational Cooperation Programme, 28. november 2013, str. 6

[14] »Police Cooperation Convention for Southeast Europe (PCC SEE)«. PCC SEE Secretariat. Pridobljeno 19. decembra 2023.

[15] Harry G. Broadman (2004). Building Market Institutions in South Eastern Europe: Comparative Prospects for Investment and Private Sector Development. World Bank Publications. str. xviii. ISBN 978-0-8213-5776-7.

[EuropeBank2006-16] World Health Organization. Regional Office for Europe; Council of Europe Development Bank (2006). Health and Economic Development in South-eastern Europe. World Health Organization. str. 5–. ISBN 978-92-890-2295-8.

[17] »South East Europe Regular Economic Report«. World Bank.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Nemčija Češka republika