Johannes Rydberg

Johannes Rydberg
Rojstvo	Johannes Robert Rydberg 8. november 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] Halmstad[d][4]
Smrt	28. december 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[4][1][…] (65 let) Lunds domkyrkoförsamling[d]
Bivališče	Švedska
Narodnost	švedska
Področja	fizika
Alma mater	Univerza v Lundu
Poznan po	Rydbergova enačba Rydbergova konstanta Rydbergov atom Rydbergova snov Rydbergovo stanje

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Rydberg je najbolj znan po izpeljavi Rydbergove enačbe leta 1888, ki jo je uporabil za napoved valovnih dolžin fotonov (svetlobe in drugega elektromagnetnega valovanja), izsevanega pri spremembah energijskih nivojev elektrona v atomu.

Fizikalna konstanta, znana kot Rydbergova konstanta se imenuje po njem. Prav tako se po njem imenuje fizikalna enota rydberg, atomska enota za energijo (Hartreejeva energija), izpeljana iz Rydbergove konstante. Vzbujeni atomi z velikim glavnim kvantnim številom, ki ga izraža n v Rydbergovi enačbi, se imenujejo Rydbergovi atomi Rydbergova vera da lahko raziskave spektrov pomagajo pri teoretičnem razumevanju atomov in njihovih kemičnih značilnosti se je uresničila leta 1913 z Bohrovim delom (glej spekter vodikovega atoma).

Rydberg je poučeval na Univerzi v Lundu.

Po njem se imenuje udarni krater Rydberg na Luni in asteroid glavnega asteroidnega pasu 10506 Rydberg.

• O'Connor, John Joseph; Robertson, Edmund Frederick, »Johannes Rydberg«, Arhiv zgodovine matematike MacTutor (v angleščini), Univerza v St Andrewsu

Ta članek o fiziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u