Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Franc Ksaver Jelenc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franc Ksaver Jelenc
Rojstvo26. november 1749({{padleft:1749|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1]
Smrt19. april 1805({{padleft:1805|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1] (55 let)
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Poklicpravoznanec, univerzitetni učitelj, učitelj

Franc Ksaver Jelenc, slovenski pravnik, * 26. november 1749, Češnjica pri Železnikih, † 19. april 1805, Innsbruck.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1759 je bil poslan na nemško šolo v Beljak, a je že naslednje leto izostal. Nato ga je latinščino in verouk učil domači duhovnik. Leta 1763 je odšel na licej v Celovec, kjer je dokončal štiri razrede. Čeprav se ni nikoli učil, jih je dokončal s takim uspehom, da so ga jezuiti poskušali dobiti za svoj red.

Konec leta 1766 je nadaljeval študije na ljubljanskem liceju skozi štiri leta. Eden njegovih najljubših učiteljev, grof Bernardin Hohenwart, je nekoč v retoriki prepovedal različne knjige, med njimi tudi Ovidove Heroides, ki so mu jih leto prej dali jezuiti.

Od 1770 je študiral, zapuščen od svojega očeta, ki ga je bil določil za duhovski stan, na dunajski univerzi pravo, pa tudi mnogo čital in se ukvarjal s francoščino. V svojih študijah se je odlikoval po nadarjenosti in zlasti po velikem spominu, tako da ga je sloviti profesor naravnega prava Martini nazval pri nekem javnem izpitu: Monstrum Carniolae.

Promoviral je šele leta 1779 in bil še isto leto brez zaščitnika in brez imovine imenovan za rednega profesorja kanonskega prava na univerzi v Innsbrucku.

  • Polec Janko. »Jelenc Franc Ksaver«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  1. 1,0 1,1 Dr. Constant v. Wurzbach Jellenz, Franz Xaver // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 10. — S. 152.