Eblaitščina
| Eblaitščina | |
|---|---|
| Področje | Ebla |
| Obdobje | 3. tisočletje pr. n. št.[1] |
afroazijski
| |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | xeb |
Seznam Linguist | xeb |
| Glottolog | ebla1238 |
Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3. tisočletju pr. n. št. v severni Siriji.[2] Ime je dobil po mestu Ebla v sodobni zahodni Siriji.[2] Različici eblaitščine sta se govorili tudi v Mariju in Nagarju.[2][3] Po mnenju Cyrusa H. Gordona[4] se jezik ni govoril prav pogosto, ampak je bil predvsem pisna lingua franca v vzhodno in zahodnosemitskih zadevah.
Klasifikacija
[uredi | uredi kodo]Eblaitščina je bila opisana kot vzhodnosemitski ali severnosemitski jezik. Jezikoslovci so opazili veliko tudi podobnost s predsargonsko akadščino in še preučujejo povezave med njima.
Severnosemitska klasifikacija
[uredi | uredi kodo]Edward Lipiński trdi, da v 3. tisočletju pr. n. št. ni bilo jasne meje med vzhodnosemitskimi in zahodnosemitskimi jeziki. Eblaitščino ima za prasirščino in podobnosti z akadščino razlaga z isto pisavo, ki so si jo oboji sposodili od Sumercev.[5] Lipiński ločuje eblaitščino od akadščine. Slednjo uvršča med vzhodnosemitske jezike, eblaitščino, amoritščino in ugaritščino pa v družino severnosemitskih jezikov.[6]
Vzhodnosemitska klasifikacija
[uredi | uredi kodo]Nekateri znanstveniki, med njimi Richard I. Caplice, Ignace Gelb in John Huehnergard, prištevajo eblaitščino k vzhodnosemitskim jezikom in v njej ne vidijo zgodnjega akadskega narečja,[7] ker so med njo in drugimi akadskimi narečji znatne razlike.[8]
Manfred Krebernik trdi, da je eblaitščina tako tesno povezana z akadščino, da se jo lahko šteje za zgodnje akadsko narečje, čaprav so nekatera imena, ki se pojavljajo v tablicah, severozahodnosemitska.[9]
Zagovorniki vzhodnosemitske klasifikacije imajo eblaitščino za jezik, ki ima značilnosti zahodnosemitskih in vzhodnosemitskih jezikov.[10][11] Slovnično je eblaitščina bliže akadščini, leksično in v nekaterih slovničnih oblikah pa zahodnosemitskim jezikom.[12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Eblaitščina at MultiTree on the Linguist List
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Keith Brown, Sarah Ogilvie (2010): Concise Encyclopedia of Languages of the World, str. 313. Arhivirano iz izvirnika 18. oktobra 2017.
- ↑ Edward Lipiński (2001): Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar, str. 52. Arhivirano iz izvirnika 17. oktobra 2017.
- ↑ C.H. Gordon: Amorite and Eblaite, str. 101.
- ↑ Edward Lipiński (2001): Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar, str. 49. Arhivirano iz izvirnika 22. aprila 2017.
- ↑ Edward Lipiński (2001): Semitic Languages: Outline of a Comparative Grammar, str. 50. Arhivirano iz izvirnika 26. aprila 2017.
- ↑ Robert Hetzron (2013): The Semitic Languages, str. 7. Arhivirano iz izvirnika 6. maja 2016.
- ↑ Jerrold S. Cooper, Glenn M. Schwartz (1996): The Study of the Ancient Near East in the Twenty-first Century: The William Foxwell Albright Centennial Conference, str. 259. Arhivirano iz izvirnika 20. marca 2018.
- ↑ Krebernik: Linguistic Classification.
- ↑ Alan S. Kaye (1991): Semitic studies, Volume 1, str. 550. Arhivirano iz izvirnika 20. marca 2018.
- ↑ Robert Hetzron (2013): The Semitic Languages, str. 101. Arhivirano iz izvirnika 23. aprila 2016.
- ↑ Watson E. Mills, Roger Aubrey Bullard (1990): Mercer Dictionary of the Bible, str. 226. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2016.
Viri
[uredi | uredi kodo]- A. Archi (1987): Ebla and Eblaite, Eblaitica 1. Ur. C.H. Gordon, Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns, str. 7–17.
- Cyrus H. Gordon (1997): Amorite and Eblaite, The Semitic Languages, ur. Robert Hetzron, New York: Routledge, str. 100-113.
- Manfred Krebernik (1996): The Linguistic Classification of Eblaite: Methods, Problems, and Results v The Study of the Ancient Near East in the Twenty-First Century, The William Foxwell Albright Centennial Conference, str. 233–249.
- G. Rubio (2006): Eblaite, Akkadian, and East Semitic v The Akkadian Language in its Semitic Context, ur. N.J.C. Kouwenberg in G. Deutscher, Leiden: Nederlands Instituut voor het Nabije Oosten), str. 110–139.
