Arthur Charles Clarke

Sir Arthur Charles Clarke
Rojstvo	Arthur Charles Clarke 16. december 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…] Minehead[d], Somerset
Smrt	19. marec 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[4][1][…] (90 let) Kolombo, Šrilanka[5]
Poklic	izumitelj, scenarist, romanopisec, pisatelj znanstvene fantastike, raziskovalec, pisatelj, fizik, pisec nefikcijskih del
Narodnost	angleška, šrilanška
Državljanstvo	Združeno kraljestvo[5]
Žanr	znanstvena fantastika, poljudna znanost
Tematika	znanost
Pomembnejša dela	Travel By Wire!, Amateur Science Fiction Stories. 1937
Podpis
Spletno mesto
www.clarkefoundation.org

Šri Lankabhimanja sir Arthur Charles Clarke, CBE, FRAS, angleško-šrilanški pisatelj, futurolog in izumitelj, * 16. december 1917, Minehead, grofija Somerset, Anglija, † 19. marec 2008, Colombo, Šrilanka.

Clarke je najbolj znan po svojem znanstvenofantastičnem romanu 2001: Vesoljska odiseja in po sodelovanju z režiserjem Stanleyjem Kubrickom pri snemanju istoimenskega filma. Skupaj z Robertom Ansonom Heinleinom in Isaacom Asimovom ga uvrčajo v »Veliko trojico« znanstvene fantastike. Skupaj je napisal več kot 100 knjig na temo znanosti, vesolja in prihodnosti, z zamislimi, s katerimi je pomembno prispeval k razvoju nekaterih sodobnih tehnologij. Med drugim je prvi predlagal uporabo geostacionarnih satelitov v komunikacijskem omrežju.

V letih od 1941-1946 je služil Britanskemu kraljevemu letalstvu (RAF) kot radarski inštruktor in tehnik. Leta 1945 je predlagal satelitske komunikacijske satelite, zaradi česar je leta 1963 prejel zlato medaljo Stuarta Ballantina s strani Inštituta Franklin, in je bil leta 1994 nominiran za Nobelovo nagrado. Zaradi tega je bil v letih od 1947-1950 in 1953 tudi predsednik Britanskega medplanetarnega društva.

Pozneje je pomagal pri boju za ohranjanje nižinskih goril in je leta 1962 prejel Kalingovo nagrado UNESCA.

Leta 1998 so ga posvetili v viteza. Umrl je 19. marca 2008 ponoči v starosti 90 let na svojem domu na Šrilanki, kjer je živel od leta 1956.^[6]

Glavni članek: Delo Arthurja Charlesa Clarka.

Prevedeno v slovenščino

• Planet sedmih sonc (Against the Fall of Night, 1953)
• Konec otroštva (Childhood's End, 1953)
• 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey, 1968)

V angleščini

• Prelude to Space (1951)
• The Sands of Mars (1951)
• Islands in the Sky (1952)
• Earthlight (1955)
• The City and the Stars]] (1956)
• The Deep Range (1957)
• A Fall of Moondust (1961)
• Dolphin Island (1963)
• Glide Path (1963)
• Rendezvous with Rama (1972)
• A Meeting with Medusa (1972)
• Imperial Earth (1975)
• The Fountains of Paradise (1979)
• 2010: Druga odiseja (2010: Odyssey Two, 1982)
• Songs of Distant Earth (1986)
• 2061: Tretja odiseja (2061: Odyssey Three, 1988)
• Cradle (1988) (z Gentryjem Leejem)
• Rama II (1989) (z Gentryjem Leejem)
• Beyond the Fall of Night (1990) (z Gregoryjem Benfordom)
• The Ghost from the Grand Banks (1990)
• The Garden of Rama (1991) (z Gentryjem Leejem)
• Rama Revealed (1993) (z Gentryjem Leejem)
• The Hammer of God (1993)
• Richter 10 (1996) (z Mikeom McQuayjem)
• 3001: The Final Odyssey (1997)
• The Trigger (1999) (z Michaelom P. Kube-McDowellom)
• The Light of Other Days (2000) (s Stephenom Baxterjem)
• Time's Eye (2003) (s Stephenom Baxterjem)
• Sunstorm (2005) (s Stephenom Baxterjem)
• Firstborn (2007) (s Stephenom Baxterjem)
• The Last Theorem (načrtovano za 2008) (s Frederikom Pohlom)

• nagrada Arthurja Charlesa Clarkea

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u