Aktivno oglje

Aktivno oglje je oglje, pridobljeno s posebnimi tehnikami aktivacije, ki povzročijo veliko poroznost v strukturi in posledično veliko površino. Tako pripravljeno oglje veže oziroma adsorbira velike količine snovi, kar je tudi bistvo njegove uporabe.^[1] Uporablja se na primer pri čiščenju plinov, zlata, vode, dekofeinizaciji kave, kot adsorbent v filtrih itd.

V medicini se imenuje tudi medicinsko oglje (lat. carbo medicinalis) in se uporablja kot adsorbent pri peroralnih zastrupitvah ali nekaterih črevesnih okužbah.^[2]

Aktivno oglje je droben, netopen, porozen, nestrupen prah, ki ima veliko sposobnost vezave za večino zaužitih strupov v neionizirani obliki in se uporablja kot nespecifično protisredstvo proti strupom. Starejši pripravki oglja imajo vezavno površino približno 1000 m²/g, novejši pa še večjo (2500 do 3500 m²/g).^[3] Aktivno oglje ima dobro adsorptivno delovanje za snovi, katerih molekulska masa se giblje v razponu med 100 in 1000 Da (g/mol), veliko slabše pa adsorbira snovi z majhno molekulsko maso (alifatske alkohole – metanol, izopropanol, etanol; kovine – železo, svinec, živo srebro; mineralne kisline). Aktivno oglje tudi zelo dobro adsorbira pline v prebavilih in tako deluje proti napenjanju. Prehaja skozi želodec v črevesje in pri tem ne nevtralizira želodčne kisline. Aktivno oglje ne adsorbira cianidov. Aktivno oglje se ne adsorbira iz prebavil.^[4] Pospešuje tudi izločanje v telo že absorbiranega strupa skupaj z žolčem (enterohepatičnega obtoka), hkrati pa veže strup, ki se po predhodni adsorpciji ponovno izloča v prebavila (enteroenteralni obtok).^[3]

Aktivno oglje se uporabi znotraj prve ure po zaužitju potencialno toksičnega odmerka strupa. Po tem času učinkovitost ni dokazana. Za odraslega zastrupljenca znaša priporočeni začetni odmerek aktivnega oglja 1 g/kg telesne teže. Praviloma naj bi bilo aktivnega oglja 10-krat več od domnevne količine zaužitega strupa. Odmerke od 10 do 40 g aktivnega oglja lahko ponavljamo vsake 4–6 ur do kliničnega izboljšanja ali dokler se koncentracija strupa v krvni plazmi ne zniža pod toksično raven.^[3]