Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.[1] Tradicionalno so mednje prištevali spojine neživalskega izvora.[2] Podobno so organske spojine opredeljevali kot spojine biološkega izvora. V prejšnjem stoletju je razdelitev na organske in anorganske spojine izgubljala znanstveni pomen, predvsem zato, ker večino spojin dandanes pridobivamo sinteznega in ne iz naravnih virov.[3] Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) ne deli spojin na organske in anorganske,[4] tradicionalno pa področju znanosti, ki preučuje anorganske spojine, še vedno pravimo anorganska kemija.
Novejša uporaba
[uredi | uredi kodo]Za anorganske spojine lahko opredelimo tiste, ki niso organske; organske spojine vsebujejo ogljikove vezi, pri čemer je vsaj en ogljikov atom kovalentno vezan na atom druge vrste (praviloma vodik, kisik ali dušik). Vendar se nekatere ogljik vsebujoče spojine tradicionalno prištevajo med anorganske.[5]
Anorganske spojine z ogljikom
[uredi | uredi kodo]Številne ogljik vsebujoče spojine se opredeljujejo kot anorganske, na primer: ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, karbonati, cianidi, cianati, karbidi, tiocianati.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=anorganski[mrtva povezava], Medicinski e-slovar, vpogled: 2. 10. 2011.
- ↑ J. J. Berzelius "Lehrbnch der Chemie," 1st ed., Arnoldischen Buchhandlung, Dresden and Leipzig, 1827. ISBN 1-148-99953-1. Brief English commentary in English can be found in Bent Soren Jorgensen "More on Berzelius and the vital force" J. Chem. Educ., 1965, vol. 42, p 394. DOI: 10.1021/ed042p394
- ↑ N.N. Greenwood; A. Earnshaw (1997). Chemistry of the Elements (2 izd.). Oxford [etc.] : Butterworth Heinemann. COBISS 18882053. ISBN 0-7506-3365-4.
- ↑ http://goldbook.iupac.org/
- ↑ http://www.britannica.com/EBchecked/topic/431954/organic-compound
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
