1175

1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

• 25. december - Masaker v gradu Abergavenny: kambronormanski plemič William de Braose, 3. grof Bramber na spravnem srečanju iztrebi valižanske plemiče bivše britonske kraljevine Gwent. Angleški kralj Henrik II. ga disciplinira s prisilno upokojitvijo.
• Peta italijanska odprava 1174-76: rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa nadaljuje z obleganjem Alessandrije na zahodu Padske nižine, vendar mesto vzdrži vse napade. Prva zmaga za Lombardsko ligo.↓
• 16. april → Neuspešna pogajanja med cesarjem Barbarosso in predstavniki Lombardske lige v Montebellu. Barbarossa ponovno zaprosi (zahteva?) pomoč od saškega vojvodo Henrika Leva, ki pa mu jo tudi tokrat odreče. 1176 ↔
• Angleški kralj Henrik II. prizna Roryju O'Connorju, ki je začel probleme s kraljevino Leinster, naziv irskega nadkralja, od njega pa zahteva zagotavljanje reda v njegovem imenu.
• Bizantinski cesar Manuel I. Komnen obnovi Benetkam trgovske privilegije.
• Almohadski kalif Abu Jakub Jusuf poskusi zavzeti Lizbono, a se Portugalci ubranijo napada.
• Prva omemba bogomilov v Bosni.

• januar - Egiptovski vladar Saladin nadaljuje z obleganjem Alepa, ki ga branita emir Damaska As-Salih in njegov regent Gumuštugin. Saladin zahteva regentstvo zase in s tem oblast tako v Siriji kot v Egiptu.
• marec - Saladin zavzame Homs. Zavzetje vznemiri zdaj najmočnejšega soseda, mosulskega emirja Saifa ad-Dina II.↓
• → Po propagandni vojni, ki gre v škodo Saladina, preneha z obleganjem Alepa in se umakne v bližnjo Hamo, kamor mu sledijo združene sile Alepa in Mosula. ↓
• 13. april - Bitka pri Hami: Saladinova izkušena vojska premaga mnogo številčnejšo združeno vojsko Alepa in Mosula. Nominalni sirski emir As-Salih prizna Saladina za regenta. S poroko z Nur ad-Dinovo vdovo odpravi Saladin še zadnje vezi oblasti nesojenega emirja. Ko mu naziv sultana Egipta in Sirije podeli abasidski kalif Al-Mustadi, postane tudi v pravno nespornem smislu vladar obeh dežel in hkrati Jemna.
• 11. maj - Asasini vdro v Saladinov tabor, vendar je nihov poskus atantata tik pred zdajci odkrit in so pobiti do zadnjega. 1176 ↔
• 15. maj - Z Nur ad-Dinovo smrtjo izgubi pomembnega zaščitnika tudi pomuslimanjeni vladar Armenske Kiklije Mleh. Odstavi ga njegov (krščanski) nečak Rupen III.
• Križarji, ki jih vodi jeruzalemski regent Rajmond III. Tripolitanski, se utrdijo ob strateško pomembnem Homškem koridorju, ki odpira razmeroma hitro prehodno pot iz Sirije v Sredozemlje. Od tam načrtujejo plenitve po Siriji.
• Jeruzalemski državnik Vilijem iz Tira nastopi nadškofovsko službo v Tiru.

• Umrlega vietnamskega kralja Ly Anh Tonga nasledi njegov 3. letni sin Ly Cao Tong, regentstvo prevzame dvornik To Hien Thanh.
• Japonski amida budist Honen ustanovi ločino Jodo Šu.

• Perzijski guridski sultan Muhammad Ghūrī vdre v severno Indijo (Pandžab) in zavzame mestna kraljestva Multan, Uch ter Hérat.

• Albert I., saksonski vojvoda († 1260)
• Aleksander iz Villedieuja, francoski pesnik, matematik († 1240)
• Filip I., markiz Namurja († 1212)
• Friderik I., avstrijski vojvoda († 1198)
• Ingeborg Danska, princesa, francoska kraljica († 1236)
• Jolanda Flandrijska, latinska cesarica, regentinja († 1219)
• Margareta Ogrska, princesa, bizantinska cesarica († 1223)
• Mihael Škot, škotski matematik, astrolog, alkimist († 1232)
• Oton IV., rimsko-nemški cesar († 1218)
• Ramon de Penyafort, katalonski dominikanec, pravnik, svetnik († 1275)
• Robert Grosseteste, angleški učenjak, filozof, škof Lincolna († 1253)
• Roger III., sicilski sokralj († 1193)
• As-Zahir, abasidski kalif († 1226)

• 15. maj - Mleh Armenski, vladar Armenske Kiklije (* 1120)
• 13. november - Henrik Francoski, nadškof Reimsa, sin Ludvika VI. (* 1121)

Neznan datum

• Cadell ap Gruffydd, valižanski kralj Deheubartha
• Ly Anh Rong, vietnamski kralj (* 1136)