Škrlatica
Škrlatica | |
---|---|
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 2740 m |
Prominenca | 982 m |
Izolacija | 6 km |
Koordinate | 46°25′48″N 13°49′12″E / 46.43000°N 13.82000°E |
Geografija | |
Države | Slovenija |
Gorovje | Julijske Alpe |
Pristopi | |
Prvi pristop | 1880 |
Najlažji pristop |
|
Škrlatica (nekdaj imenovana Suhi plaz) je gora v Julijskih Alpah, ki je z 2740 metri druga najvišja v Sloveniji.
Dostop
[uredi | uredi kodo]Edini markiran pristop nanjo pelje z južne strani, od koder vodi zavarovana plezalna pot. Ta se najprej dvigne po melišču, ob strani katerega doseže južno steno in se prek nje povzpne na greben, ki vodi do vrha. Do začetka te poti se je moč povzpeti od Aljaževega doma v Vratih (pot do vrha mimo Bivaka IV. na Rušju traja 6 ur), s Kriških podov (5 ur) ali pa iz Krnice (pot je najdaljša in traja do 7 ur).
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Prvi je po dolgotrajnem iskanju poti na vrh stopil Julius Kugy v spremstvu trentarskih vodnikov Andreja Komaca in Matije Kravanja leta 1880. Na zelo razglednem vrhu stoji križ, ki so ga člani Turistovskega kluba Skala l. 1934 postavili v spomin vsem gornikom, ki so umrli v slovenskih gorah.[1] Križ so leta 1953[2] podrli, leta 1996[3] pa ponovno postavili.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Skalaški križ na Škrlatici«. Tedenske slike. 6. september 1934.
- ↑ »Skala 80 let«.
- ↑ »Bili so pač takšni časi«.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Škrlatica v Wikimedijini zbirki
- Škrlatica na Hribi.net
- Škrlatica 360° na strani Posoški razgledi