Urejanje strani Retija

Niste prijavljeni. Čeprav lahko Wikipedijo urejate tudi brez prijave, se bo v zgodovino urejanja strani zapisal vaš IP-naslov (viden na vaši pogovorni strani, kjer si lahko pogledate tudi sporočila, ki so mu bila poslana). Registracija ga skrije in vam prinese še marsikatero drugo korist.

Ne shranjujte testnih urejanj. Če želite eksperimentirati, uporabite Peskovnik.

Vsebina, ki krši avtorske pravice, bo izbrisana. Enciklopedična vsebina mora biti preverljiva s sklici na zanesljive vire.

{{Infopolje Bivša država
| native_name = Retija
| conventional_long_name = {{aut|Raetia}}
| common_name = Retija
| image_map = Droysens Hist Handatlas S17 Germanien.jpg
| image_map_caption = Retija (obrobljena rumeno); Droysens Historischer Handatlas, 1886
| year_start = 15 pr. n. št.
| year_end = 476
| era = [[antika]]
| status = [[rimska provinca]]
| government_type = 
| religion = 
| common_languages = 
| event_start = 
| date_start = 
| event1 = 
| date_event1 = 
| event2 = 
| date_event2 = 
| event3 = 
| date_event3 = 
| event_end = ukinjena s propadom Zahodnega rimskega cesarstva
| date_end = 
| capital = Castra Regina ([[Regensburg]]), Curia Raetorum ([[Chur]]), 
Augusta Vindelicorum ([[Augsburg]])
| today = {{flag|Švica}} {{flag|Nemčija}} {{flag|Italija}} {{flag|Avstrija}}
}}

'''Rétija''' ({{Jezik-la|Raetia}} ali ''Rhaetia'') je [[Rimsko cesarstvo|rimska]] [[Rimska provinca|provinca]], imenovana po njenih prebivalcih Retijcih. Na zahodu je mejila na ozemlje [[Helveti|Helvetov]], na severu na Vindelicijo, na vzhodu na [[Norik]] in na jugu na [[Cisalpska Galija|Cisalpsko Galijo]]. Obsegala je ozemlje sedanje vzhodne in sredje [[Švica|Švice]] (gornji [[Ren]] in [[Bodensko jezero]]), južne [[Bavarska|Bavarske]], [[Švabska|Gornje Švabske]], [[Predarlska|Predarlske]], večino [[Tirolska|Tirolske]] in del severne [[Lombardija|Lombardije]]. Kasneje so k provinci priključili še Vindelicijo, se pravi ozemlje sedanjega južnega [[Baden-Württemberg|Würtemberga]] in jugozahodne Bavarske. V času cesarjev [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] in [[Tiberij]]a je bila njena severna meja reka [[Donava]], kasneje pa se je pomaknila na germansko-retijski limes (''Limes Germanicus''), ki je potekal 166 km severno od Donave. Retija in Italija sta bili povezani s cesto ''[[Via Claudia Augusta]]'', ki je prečila [[Alpe]] čez Reschenski prelaz.

==Zgodovina==
O izvoru in zgodovini Retijcev, ki so sloveli kot eno od najmočnejših in najbolj bojevitih alpskih plemen, je malo znanega. [[Tit Livij|Livij]] je odločno zatrjeval, da so bili [[Etruščani|etruščanskega]] porekla.<ref>Tit Livij, ''Ab Urbe Condita'', 33.</ref> Njegovi trditvi sta bila kasneje naklonjena tudi zgodovinarja Niebuhr in Mommsen. Izročilo, ki sta ga zapisala [[Justin (zgodovinar)|Justin]]<ref>Justin, ''Historiarum Philippicarum libri XLIV'', 20.5.</ref> in [[Plinij Starejši]]<ref>Plinij Starejši, ''Naturalis Historia'', 3.24.133.</ref> potrjuje, da so bili del ljudstva, ki je bilo naseljeno na ravnini ob reki [[Pad]], od koder so pred prodirajočimi [[Galci]] pobegnili v gore. Ime naj bi dobili po njihovem legendarnem voditelju Retu. Njihovo ime je bolj verjetno nastalo iz [[keltski jeziki|keltskega]] ''rait'', ki pomeni gorato pokrajino. Četudi so bili etruščanskega porekla, je bilo njihovo ozemlje v času, ko so nanje naleteli Rimljani, že dolgo naseljeno s keltskimi plemeni. Retijci so se z njimi popolnoma zlili, zato jih je treba prištevati h keltskim ljudstvom, čeprav so bila med njimi naseljena tudi nekeltska plemena, na primer [[Evgani]].

Retijce je prvi, čeprav samo naključno, omenil [[Polibij]].<ref>Polibij, ''Historiae'', 34.10. iS.</ref> Četudi se je o njih vse do konca [[Rimska republika|Rimske republike]] vedelo zelo malo, je bolj malo verjetno, da so svojo neodvisnost ohranili do leta 15 pr. n. št., ko sta jih podjarmila [[Tiberij]] in [[Neron Klavdij Druz|Druz]].<ref> [[Horacij]], ''Ode'', [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0025&layout=&loc=4.4 iv. 4] and [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0025&layout=&loc=4.14 14]</ref>

Retija je bila na začetku samostojna provinca. Proti koncu 1. stoletja je bila k njej priključena Vindelicija in [[Tacit]]<ref>Tacit, ''Germania'', 41.</ref> je o ''Augusti Vindelicorum'' govoril kot o koloniji province Retije. Provinco, vključno z Vindelicijo, je sprva upravljal vojaški prefekt, potem pa prokurator. V njej ni bilo stalne vojske in vse do konca 2. stoletja sta jo branili samo domača vojska in milica.

Med vladanjem [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] je Retijo upravljal poveljnik ''[[Rimska legija|III. legije Italica]]'', ki je bila po letu 179 nastanjena v ''Castri Regini'' ([[Regensburg]]). Pod [[Dioklecijan]]om je bila Retija razdeljena na Prvo Retijo (''Raetia prima'') s ''[[praeses]]om'' v ''Curii Raetorum'', in Drugo Retijo (''Raetia secunda'') s ''praesesom'' v ''Augusti Vindelicorum''. Prva je ustrezala prvotni Retiji, druga pa Vindeliciji. Meja med njima ni bila jasno določena, na splošno pa je potekala po črti od Bodenskega jezera (''Lacus Brigantinus'') do reke Inn (Oenus).

V zadnjih letih Zahodnega rimskega cesarstva je bila provinca v zelo slabem stanju. Med [[Vzhodni Goti|vzhodnogotsko]] okupacijo je v času [[Teodorik Veliki|Teodorika Velikega]] prišla pod oblast ''duksa'' in si nekoliko opomogla.

==Gospodarstvo==
Retija je bila zelo gorata. Njeni prebivalci so se v času, ko niso bili na plenilskih pohodih, ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarstvom. Poljedelstvu niso posvečali velike pozornosti, v nekaterih rodovitnih dolinah pa so kljub temu proizvajali vino, ki se je lahko primerjalo z vsakim italijanskim vinom. Pomembno je bilo tudi trgovanje s smolo, medom, voskom in sirom. 
 
V ožji Retiji sta bili dve veliki mesti: Tridentum (Trento) in Curia (Coire ali Chur). Preko njenega ozemlja sta potekali dve pomembni rimski cesti. ''Via Claudia Augusta'' je vodila iz Verone in Trenta preko prelaza Reschen do prelaza Fern in od tam do Augsburga (''Augusta Vindelicorum'').<ref>{{Navedi splet |url=http://www.viaclaudia.org/en/introduction/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-22 |archive-date=2018-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180627230812/http://www.viaclaudia.org/en/introduction/ |url-status=dead }}</ref> Druga je vodila od Bregenza (''Brigantium'') na Bodenskem jezeru preko Chura in Chiavenne do Coma in Milana.

==Grofija Retija (Rätien)==
Retijo so med frankovsko vladavino v 8. stoletju še vedno upravljal ''preases'', dokler je ni [[Karel Veliki]] leta 807 povišal v grofijo. Grofija je na začetku 10. stoletja postala del vojvodine Švabske.<ref>E. Meyer-Marthaler, ''Rätien im frühen Mittelalter'', Zürich, Leeman, 1948.</ref>

Iz imena Retija je nastalo ime pogorja Rätikon.

===Pomembna mesta===
*''Alae'' ([[Aalen]])
*''Arbor Felix'' (Arbon)
*''Apodiacum'' (Epfach)
*''Aquilea'' (Heidenheim an der Brenz)
*''Augusta Vindelicorum'' ([[Augsburg]])
*''Ausugum'' (Borgo Valsugana)
*''Bauzanum'' ali ''Pons Drusi'' ([[Bolzano]])
*''Belunum'' ([[Belluno]])
*''Bilitio'' ([[Bellinzona]])
*''Brigantium'' ([[Bregenz]])
*''Cambodunum'' (Kempten im Allgäu)
*''Castra Batava'' ([[Passau]])
*''Castra Regina'' ([[Regensburg]])
*''Clavenna'' (Chiavenna)
*''Clunia'' (verjetno Feldkirch (Vorarlberg) ali Balzers)
*''Curia'' ([[Chur]])
*''Endidae'' (Neumarkt (Južna Tirolska))
*''Feltria'' ([[Feltre]])
*''Foetes'' ([[Füssen]])
*''Guntia'' (Günzburg)
*''Gamundia Romana'' ([[Schwäbisch Gmünd]])
*''Oscela'' ([[Domodossola]])
*''Parthanum'' (Partenkirchen)
*''Sebatum'' (St. Lorenzen di Sebato/San Lorenzen)
*''Sorviodurum'' (Straubing)
*''Sublavio'' (Ponte Gardena/Waidbruck)
*''Tridentum'' ([[Trento]])
*''Veldidena'' (Wilten (okrožje [[Innsbruck]])
*''Vipitenum'' ([[Vipiteno]]/[[Sterzing]])

== Glej tudi ==

* [[retoromanski jeziki]]

==Sklici==
{{opombe|1}}

[[Kategorija:Rimske province]]
{{normativna kontrola}}

Povzetek urejanja:

Opozorilo:

Ne kopirajte drugje objavljenega besedila v Wikipedijo!
Vsebino prispevajte s povzemanjem virov, ne s kopiranjem, sicer boste s prispevanjem kršili avtorske pravice (četudi zraven navedete vir)!
Prispevki morajo upoštevati osnovna pravila in smernice.
Ne dodajajte besedila, če nočete, da se kasneje kakorkoli dopolnjuje, preureja, objavlja in razširja naprej.
S klikom na gumb Objavi spremembe se strinjate z nepreklicno objavo svojega prispevka v skladu z dovoljenjema
Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 in GFDL. Za podrobnosti glejte pogoje uporabe.

Prekliči Pomoč za urejanje (odpre se novo okno)

Wikioznačevanje: [[|]] [[]] [] | {{}} {{{}}} <> () [[Kategorija:]] [[Slika:|thumb|right|250px|]] #PREUSMERITEV[[]]
Značke HTML:  <big></big> <blockquote></blockquote> <center></center> <code></code> <includeonly></includeonly>
Značke HTML: <math></math> <noinclude></noinclude> <nowiki></nowiki> <pre></pre> <poem></poem> <ref></ref> <ref name=""></ref> <ref name=""/>
Značke HTML: <s></s> 
Predloge: {{-}} {{·}} {{COBISS|ID=}} {{DEFAULTSORT:, }} {{OVL}} {{razločitev}} {{sklici|1}} {{škrbina}}
Predloge: {{U|}} {{v delu}} · navpolje · splošne predloge · škrbine · uredi
Posebni znaki: * † # @ % ‰ € $ & ® © ™ ~ ≈ ≠ ≤ ≥ ± + − - × ÷ » « »« · • ⦁ ° – — ¿ ¡ § ± × ∆ º … ↔ ← → ↑ ↓ º ¹ ² ³ ⁴ ⁵ ⁶ ⁷ ⁸ ⁹ ½ ⅓ ⅔ ¼ ¾ ⅛ ⅜ ⅝ ⅞ ∞

Predloge za citiranje

Citiranje spletnih strani, knjig, revij

<ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>

<ref>{{navedi knjigo |author= |year= |title= |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>

<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title= |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref>

Citiranje iste spletne strani, knjige, revije

<ref name="">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>

<ref name="">{{navedi knjigo |author= |year= |title= |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>

<ref name="">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title= |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref>

Entitete v Wikipodatkih, uporabljene na tej strani

Retija: Povezava mesta, Naslov, Nekatere izjave, Razno (npr. sopomenke, obstoj entitete), opis: sl

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Aut (uredi)
Predloga:Both (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:Flag (uredi)
Predloga:ISO 3166 code (uredi)
Predloga:If empty (uredi)
Predloga:Ifempty (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Ifeq (uredi)
Predloga:Ifsubst (uredi)
Predloga:Infobox (uredi)
Predloga:Infobox country/status text (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Bivša država (uredi)
Predloga:Infopolje Država (uredi)
Predloga:Infopolje Država/besedilo statusa (uredi)
Predloga:Infopolje Država/styles.css (uredi)
Predloga:Infopolje Država/večvrstic (uredi)
Predloga:Jezik-la (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Malekapit (uredi)
Predloga:Navedi splet (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Navpolje (uredi)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Opombe (uredi)
Predloga:P1 (uredi)
Predloga:Podatki države Avstrija (uredi)
Predloga:Podatki države Italija (uredi)
Predloga:Podatki države Nemčija (uredi)
Predloga:Podatki države Švica (uredi)
Predloga:Rimske province leta 117 (uredi)
Predloga:Sklici (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Smallcaps/styles.css (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Zastava (uredi)
Predloga:Zastava/core (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Citation/CS1 (izvorno besedilo) (delno zaščitena)
Modul:Citation/CS1/COinS (uredi)
Modul:Citation/CS1/Configuration (uredi)
Modul:Citation/CS1/Date validation (uredi)
Modul:Citation/CS1/Identifiers (uredi)
Modul:Citation/CS1/Utilities (uredi)
Modul:Citation/CS1/Whitelist (uredi)
Modul:Citation/CS1/styles.css (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:If empty (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfoboxImage (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana languages translation (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbar/styles.css (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Stran je vključena v 11 skritih kategorij:

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Retija«