Philippe Halsman

Philippe Halsman
Philippe Halsman, avtoportret
Rojstvo	Philippe Halsman 2. maj 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2][…] Riga[4]
Smrt	25. junij 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…] (73 let) New York[5][4]
Narodnost	Američan
Državljanstvo	ZDA[6]  Ruski imperij
Poklic	fotograf, modni fotograf
Poznan po	fotografija
Pomembnejša dela	Dalí Atomica (1948)
Gibanje	surrealizem
Nagrade	nagrada za življenjsko delo za fotografijo, Ameriško združenje fotoreporterjev (American Society of Magazine Photographers), 1975

Philippe Halsman (rusko Филипп Халсман; latvijsko Filips Halsmans), ameriški fotograf, * 2. maj 1906, Riga, Ruski imperij, † 25. junij 1979, New York.

Znan je kot eden najbolj inovativnih in originalnih portretnih fotografov 20. stoletja.

Philippe je bil rojen v judovski družini očetu Morduchu (Maxu) Halsmanu, zobozdravniku, in materi Iti Grintuch, ravnateljici gimnazije v Rigi. Študiral je elektrotehniko v Dresdnu.

V septembru leta 1928 je Philippe skupaj z očetom Murdochom odšel planinarit v avstrijske Alpe. Oče se je med planinarjenjem poškodoval in umrl zaradi številnih poškodb glave. Okoliščine dogodka niso bile nikoli povsem pojasnjene in Halsman je bil posledično štiri leta zaprt zaradi domnevnega umora očeta. Primer je izzval protijudovsko propagando in dosegel pozornost mednarodne javnosti, v podporo Halsmanu sta se izrazila tudi Albert Einstein in Thomas Mann. Halsman je bil leta 1931 izpuščen pod pogojem, da v javno dobro zapusti Avstrijo in se nikoli več ne vrne nazaj^[7].

Halsman je iz Avstrije odšl v Francijo, kjer je pričel sodelovati z modnimi revijami kot je npr. Vogue in kmalu postal znan kot eden najboljših fotografov v Franciji, prepoznaven po svojih ostrih in natančno obrezanih fotografijah, ki so odražale odklon od starega načina t. i. videza mehkega fokusa. Ko je bila Francija napadena, je Halsman pobegnil v Marseille in kasneje uspešno pridobil ameriški vizum, ki ga naj bi podprl družinski prijatelj Albert Einstein (ki ga je leta 1947 upodobil na slavnem portretu).

Svoj prvi uspeh je Halsman zabeležil, ko je kozmetično podjetje Elizabeth Arden uporabilo njegovo fotografijo modela Constance Ford na ameriški zastavi v oglaševalski kampanji za šminko imenovano "Victory Red". Leto kasneje, 1942 je pričel sodelovati z revijo Life, kjer je fotografiral nove modele klobukov. Ena od fotografij, portret manekenke, ki nosi klobuk Lilly Daché, je postala prva izmed njegovih številnih fotografij ki so krasile naslovnico revije Life.

• 20th century photography: Museum Ludwig Cologne / [concept Reinhold Mißelbeck; angleški prevod Rolf Fricke, Phyllis Riefler-Bonham; avtorji tekstov o fotografih: Marianne Bieger-Thielemann ... [et al.]], Köln [etc.]: Taschen, 2010 (ponatis), ISBN 978-3-8228-4083-2

• Seznam ameriških fotografov