γ-aminomaslena kislina

γ-aminobutanojska kislina
Imena
	IUPAC ime 4-aminobutanojska kislina
	Druga imena gama-aminomaslena kislina
Identifikatorji
Številka CAS	56-12-2;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
ChEBI	CHEBI:16865;
ChEMBL	ChEMBL96;
ChemSpider	116;
DrugBank	DB02530;
ECHA InfoCard	100.000.235
IUPHAR/BPS	1067;
KEGG	D00058;
MeSH	gamma-Aminobutyric+Acid
PubChem CID	119;
UNII	2ACZ6IPC6I;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID6035106 ;
	InChI InChI=1S/C4H9NO2/c5-3-1-2-4(6)7/h1-3,5H2,(H,6,7) Key: BTCSSZJGUNDROE-UHFFFAOYSA-N; InChI=1/C4H9NO2/c5-3-1-2-4(6)7/h1-3,5H2,(H,6,7) Key: BTCSSZJGUNDROE-UHFFFAOYAC;
	SMILES C(CC(=O)O)CN;
Lastnosti
Kemijska formula	C4H9NO2
Molska masa	103,12 g/mol
Videz	bel mikrokristalni prašek
Gostota	1,11 g/mL
Tališče	203,7 °C (398,7 °F; 476,8 K)
Vrelišče	247,9 °C (478,2 °F; 521,0 K)
Topnost v vodi	topna
Kislost (pKa)	4,23 (karboksil), 10,43 (amino)
Nevarnosti
Glavne nevarnosti	dražeča, zdravju škodljiva
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

γ-aminobutanojska kislina oz. γ-aminomaslena kislina (skrajšano GABA) je pomemben inhibitorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju. Kemično gledano spada med neproteinogene aminokisline. Aminska skupina se nahaja v oddaljenosti treh ogljikovih atomov od karboksilne skupine, zato spada med tako imenovane γ-aminokisline.

Receptorji

GABA se veže na specifične receptorje. Obstajajo iontotropni in metabotropni GABA-receptorji:

GABA_A-receptorji so kloridni kanalčki (iontotropni receptorji), ki se po vezavi liganda (GABA) odprejo in s tem izzovejo inhibitorni signal.
GABA_B-receptorji so sklopljeni s proteinom G (metabotropni receptorji). Po vezavi liganda odprejo kalijeve kanalčke, kar povzroči hiperpolarizacijo celične membrane. Hkrati zmanjšajo verjetnost odprtja kalcijevih kanalčkov. Ti receptorji se nahajajo presinaptično in zavirajo prevajanje dražljaja.
GABA_C-receptorji so iontotropni receptorji in se razlikujejo od GABA_A-receptorjev po tem, da nanje nekatere učinkovine, kot na primer benzodiazepini in barbiturati, ne delujejo.

Biosinteza in presnova

GABA se s pomočjo encima glutamat-dekarboksilaze (GAD) sintetizira iz glutamata. Torej se v eni stopnji pretvori pomemben ekscitatorni živčni prenašalec v pomebnega inhibitornega. GABA se deloma prenese tudi v okolno nevroglijo, kjer se z encimom GABA-transaminazo pretvori v glutamin ter se po potrebi znova prenese v presinaptično živčno celico in se zopet pretvori v glutamat (glutaminski ciklus). Nadalje se lahko ponovno pretvori v GABA-o.

Molekule GABA-e se po sprostitvi v sinaptično režo bodisi znova privzamejo v presinaptični nevron bodisi se presnovijo z GABA-transaminazo ali pa vstopijo v celice glije, kjer so na voljo za glutaminski cikel.

Farmakologija

Učinkovine lahko delujejo na GABA-receptorje kot agonisti ali pa povečajo količino sproščene GABA-e v sinapso. Delujejo kot anksiolitiki in antikonvulzivi. Številne med njimi povzročajo motnje kratkotrajnega spomina in retrogradno amnezijo.

Učinkovine, ki delujejo na GABA-receptorje:

avermektini: doramektin, selamektin, ivermektin ...
barbiturati
benzodiazepini
baklofen
tramadol
opiati
kanabinoidi
karbamazepini
derivati ciklopirolona (zopiklon)
etanol
gama-hidroksibutirat (GHB)
imidazopiridini (zolpidem)
fenitoin

Učinkovini, ki delujeta na GABA-sistem po drugih poteh:

tiagabin - inhibira privzem GABA-e iz sinapse v presinaptični nevron in glijo,
vigabatrin - inhibira GABA-transaminazo.

Sklici

↑ Dawson, R.M.C., et al., Data for Biochemical Research, Oxford, Clarendon Press, 1959.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Γ-aminomaslena kislina.

[1] Dawson, R.M.C., et al., Data for Biochemical Research, Oxford, Clarendon Press, 1959.

[1]