Rekelc Stefanel

Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0. Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

REKELC STEFANEL

Strmim v izložbo v Arezzu. Prsti se naslanjajo na

šipo. Kavo požre tunel, slavolok je poln drobnih

lučk. Zvonik se dviguje od kamna do fuge, od

kamna do fuge in potem pljuvaš s ptiči z

Badie. V copatkah sem jo prehodil pot, v dotto e

grasso. Kjer so imeli župana Valterja. V moji vitrini

leži divja svinja, ki jo je ustrelil Maurizio. Kmetje

se razdelijo na grupe. Odkril sem jo, ko je spala.

Zdaj peče orade. Kleno meso je švigalo v morju.

Posut sem z baziliko. Moj campanile sanja. Parkiram

kot žival. Abruptno vlečem svoj plen po stopnicah,

Metko. Vlomim vrata in jo vržem na kavč, da jo boli,

da jo boli, da jo boli, dokler ne gode kot sivci. Sivci

stojijo na ledu in gledajo sončni zahod in pojejo.