Jazik I Kultura Na Romite
Jazik I Kultura Na Romite
Jazik I Kultura Na Romite
Ake akava baro, u~o, thaj {u`o kher si amari sikljovni. Trujal i sikljovni isi bari
thaj la~hi avlin. Amen odori kelaja amanege ko baro dajani . Ki avlin dikaja turli
renkija kotar o sportikano tereni, kote so amen kelaja odbojka thaj fuzbali, isi vunata
thaj modra sandalije be{ibaske, sar hem but vavera bukja ba{o vavera interesna
kjeliba.
Amari sikljovni si u`i thaj {arlajmi . Ote isi staje thaj kabinetija. Ola si u`e thaj
nane melale. Ki sikljovni isi amen fiskulturna hala. Ote amen keraja fiskultura kana
avrijal si {udro thaj kana avrijal phudela {udri bavlal. Kana avri si tato, amen keraja
fiskultura avrijal.
LAFIKJERIPE:
-Sar si akaja zgrada?
-So isi ke sikljovnijakiri avlin?
-Sar si tumari sikljovni?
-So isi andre ki sikljovni?
-Kote kjelena o sikljarne ko baro dajani?
-Kote kerena fiskultura kana si ivend?
Bipend`arde lafija-nepoznati zborovi
Dajani - odmor
2
Anglo avgo sati
Simo Mladenovski
Phu~iba: Bijandutne :
Sar vikinelape akaja familija? dat / daj
Sar vikinelape i rajutni? phen / phral
papo / mami
Sar vikinelape o rajutno? kako/ daj~o/ tetino
Sar vikinenape olengere ~have? bori / zolva / kumnata
Sar vikinelape tiro dat thaj daj? d`amutro / bori / bibi
Isi li tut phralja? ~havo / ~haj /~have
Isi li tut penja? Nipo / nipora
Sar si tiro anav? rom / romni
Dijalogo 1
4
me sijum sikljarno, a mi phen i @aklina si tikni thaj crtni khan~I, ja palem kjelela peske
pe kuklencar. Keda avela i rat sarine dikhaja televizija hem keraja amenge lafi.
Sa o d`ene kotar amari familija d`ivdinena mangipaja thaj respektiribaja.
Amen sijam but la~i familija.
Konverzacije:
Me sijum jekh ~havo. Tu sijan bari ~haj. Odova ~havo kelela peske e topija. Amen
sijam tikore ~have. Tumen sijen bare ~haja. Akate be{ena {hu`e d`uvlja. Man isima
dat, daj, jekh phral thaj jekh phen. O dat, i daj thaj o ~have kerena jekh familija.
Bipend`arde lafija:
Bijandutne- roditeli
5
Miro kher
Iker ki godi:
Sakova sikljarne trubul te ovel ole leskoro kotor than ko kher , kote so ka kerel ple
sikljovimaskere bukja. O jatako thaj o bukjarno than trubul sakova dive te oven u`e
thaj la~arde. O sikavimaskoro pribori thaj o lila trubun sakana te oven u`e thaj
la~arde.
De d`ovapi:
Bipend`arde lafija:
Ni~alo- redoven
6
Prezentiripe
Singular : Plural :
Dijalogo 2
Dijalogo 3
Ko si akava?
Bipend`arde lafija:
Prezentiripe - predstavuvanje
Singular - ednina, plural mno`ina
Dijalogo 4
Dijalogo 5
Rid`arkerav tumen .
Me a{akerava man tumenge.
Jeftisaren man.
Dijalogo 6
Kote si o taksi?
Ad`iker hari.
Taksi! Taksi. Ake avela o taksi.
{ukar. Isi li tut baga`i?
Na, von si ki okoja odaja.
D`i ko dikipe. D`i ko dikipe, te ove sasto.
8
Dijalogo 7
Seljamija
La~ho dive.
La~hi rat ({ukar rat).
A~hov devlesa.
D`a devlesa.
Ka dikha amen sigende.
La~ho dive thaj bahtalo dive si hemla~ho bahtaripe ko Roma. O solduj bahtaripa
tane jekh, a jekh sar ki makedonijakiri ~hib : Dobar den hem : Zdravo.
Nesave Roma ma{kari peste bahtarinenape e muslimanengere lafencar Selam
alejkum , a nesave Roma bahtarinenpe e lafencar:
La~ho sabavo , La~ho dive , La~hi rat palo 17 thaj 18 ari sa d`i ko averasutno
sabavo (detharin). A~ov devlesa .
Dijalogo 8
Sar sijen?
Ka dikhamen tajsa.
Ka dikhamen poge~i.
Ker but seljami tire romnjake.
9
But baht savorenge kotar miro anav.
Ka dikasamen / ^ao.
Dijalogo 9
10
Bahtalo tlo dive daje
Daje
But {ukar mangipa
Te isi poljana Tuke daje mangava,
Bari salde mli, Daje gudlije,
Tegani adaja poljana Daje manglije,
Le akaja martovsko luludi,
Arakelape ko tlo ilo. Ba{o tlo mangipe
Gudlije thaj manglije daje.
Te isi kham
Asajba so ikavela
Tegani odova takjola
Taro tire {u`e jakha.
Bipend`arde lafija:
Savali zada~a
11
Hemla~o bak{i{i
I Dafinka nekobor dive isi sar na d`ala ki sikljovni. Pa{ljola ko jatakoi. Voj sine
nasvali. Lakiri daj lelja te ~ingerelpe ba{i late. O jakja olakere dajakere dukavne ileja
dikhena e nasvale ~haja.
-Daje, kana ka sastovav?-pu~ela sine i Dafinka.
-Sa ka nakjel. Ma sekldin delala sabri lakiri daj.
-Tato si mo ~ekat ,daje.. Dukhalama mo {ero.
I sekldimi daj ~ivd`a lake {udre obloge e nasvale ~ajake.
-[hudro si mange!.. tinanava.
I olakiri daj u~arelala duje jorganencar. And`a lake tato ~aji. Mangela i Dafinka so
posigate te sastovel.
Alo o 8 Marti, o dive sa e dajengoro.
-Daje, avdive si mange po{ukar. Sastiljum ! Ka d`av te anav tuke jekh buketi lulugja.
Mangava te bahtarinav tuke o dive i dajengoro! Asaindoj vakergja i Dafinka.
Pherdi kotar i baht, i olakiri daj resljape olaja thaj ~umind`a ple ~aja.
-O, luludie mirie! Avrijal si {udro thaj {aj palem te nambord`ove. Odoleske po{ukar si
te be{e khere. Tiro sastipe si hem{ukar ba{i mange!
Gorjan Petrevski
Hramisar pan~ motovibne lafjora kote ka oven o lafija: daj, baro dive, bak{i{i, luludi,
~havo.
12
Divesa ano kurko:
-palokurko
-dujto dive
-trito dive
-{tarto dive
-para{tuj
-savato
-purano kurko
Kurkeskere divesa:
O dive ulavenape ko duj kotora: dive thaj rat. Kana si dive sa dikhelape, a kana si rat
avrijal si karanluko . Akana si dive. Jekh dive isi ole: javin (detharin), ru~ko, pala ko
ru~ko thaj rat.
Kana si o vakti bukjarne divesengoro amen keraja buti. Kana si erat amen
odmorisaramen. Kana si baro dive amen na d`aja ki sikljovni.
Dijalogo 10
E naturakere sikavipe
14
O kham thaj I u`I havaja
Paramisi e balvalakiri
Kotar jekh but purano ka{, so bajrovela sine upro amaro gav, peli i hempaluni patrin
ani susli phuv.
O hemu~o than kotar o ve{ pa~ardilo kotar i kali mugla.
Dur kotar o utar {unelape i balval sar phudela:
-Fiu, fiu! Fiu,fiu!
I balval Severko ljelja te mukelpe ki dak{in thaj te anel o {udripe. I purani
kakara{ka, ple palune porikasa, dija vika:
-Kra,kra! Kra,kra! Me darava!
Kotar o utar ljelje te mukenpe o bare kale mugle. I balval Severko palem phudingja:
-Fiu,fiu! Fiu,fiu!
O ~iriklo Sivko tinanela kotar so si leske {udro. Upro lesko trupi nakle {udre
bir{imale panja. Sar so be{lja ki jekh harni sal~in , dija vika:
-D`iv,d`iv! D`iv,d`iv!
Avela boluti, {udro hem kalo.
D`iv,d`iv! D`iv,d`iv!
Palo odova gelo thaj ujrajlo dizi ki gavutni plevnja.
Palem i balval Severko upraldan pudind`a, ama akana but dilikane thaj holjarnikane:
-Me sijum balval but d`ungali, dilini.
Anava iv, mrazo thaj {udripe.
Paosarav e ain~a,
{udrarava e manu{engere muja.
Tegani kotar o utar ale bare kale bulutija. Kotar I hava, ke but bare numerora parne,
loke papauruge, lilje te ujran parne iveskere ~erenja
Van~o Nikoleski
16
Bipend`arde lafiaj:
Sal~in granka
Utar sever
Dak{in jug
Buluti oblak
Ain~ - niva
Ma{kar i natura
I natura si amaro kher hem odoleske valjani te arakala.I jag na tarelape ko ve{ uzal o
bare ka{ta. Ni trubul te ~hina o lulugja, soske pale odova e lulugjakoro ka{t merela. E
lulugjencar trubul te pherjol amaro vogji (raduvam).
Ivend
But {ukar vakti si evendeskoro! Majbut lo{anen o ~havore! Save li nane kheliba thaj
lo{aliba oj anela lenge.
Nevo ber{
Ej ~havalen
Avgineskere gudlea
Ano miro kher
Reslo nevo ber{.
Nevo ber{ e elkencar
But {u`e kolorencar
Pherdo lampionencar
Thaj ~havengere manginencar.
Bipend`arde lafija:
Perjol amaro vogi se raduvam
Natura - priroda
17
O bokhale phak{a
O ivend alo. Iv perela. Nesave phak{a ko tato dak{in ujrandile. Ka d`akera o
anglonilaj te avol. Von palem amende ka irangjon. Akate o ~iriklja thaj o kabutarija
a~hile. Von ujrana, ujrana thaj kana bokhaljovena, teli mi pend`era tergjona.
-Bokhale si o phak{a!- phenela mange mi daj.
-Na, nane bokhale. Me ~hivava lenge maro vakerava me dajake.
- Agjahar mo ~havo!- a{akergja man mi daj. O ~iriklja thaj o kabutarija naje te a~hen
bokhale!
Mustafa Ram~e
Lafikeribe
Ko save masekoja si o ivend?
Save phak{a d`ana ko tato dak{in?
Lipar lengere anava?
Ko parvarela e pak{en? So vakergja i daj e ~aveske?
Savo d`ovapi dengja la vov? Ko a{akergja e ~have ?
Bipend`arde lafija :
dak{in-jug
anglonilaj-prolet
a{akerela-fali, pofaluva
kabutari-gulab
{ikarkerela-lovi
pak{e - ptici
18
Dive thaj rat
Dive si.
- O sabavo putajlo.
- O ^erenja na{avgjovena.
- O kham bijangjovel.
- I balval phudel.
- O ~iriklja gilaben.
-Peli i drosin.
-O kham si upral amende.
-Palo ru~ko o kham garavel pe pale ve{a
-O dive nakhela, a i rat avela.
- I balval pudel vad`e.
Ratisajlo.
-O masek {arlajnela.
-O ~erenja tinanena.
-Konik ni kjerel lafi.
-O ~have sovena.
Sa e manu{en isi jekh {ero, duj vasta thaj duj pre. Upral ko {ero isi bala, a
anglale isi duj jaka thaj jekh muj. Kana o manu{ hasarela o bala ov ovela geralo.
Andre ko muj isi danda thaj jekh ~hib. O danda si parne, a i ~hib si loli. E mujeja
hasa, pijasa thaj vakerasa, e vastencar keraja buti, a e prencar pirasa, prastasa thaj
rupinasa. Me prastava sigo thaj rupinava but u~e.
E manu{e isi {ukar muj, ~ikat thaj tikno nak. Nesave manu{en isi bare kana,
thaj tikne jakja. D`aindoj potele kotar o {ero e manu{e isi men ja kor, dume,brekha,
vogi thaj kukija. Tele kotar o kukija si e: ~anga, ko~a hem najtele kotar o ~anga si e
pire thaj e naja ko ~anga. Bistardem te vakera phanda kaj e manu{en isi vasta,
palma, naja thaj vund`e.
Phu~imata:
Kozom vasta isi tut?
Kova vast si tari ileskiri rig?
Kozom naja isi tut?
Kozom pre isi amen?
Kozom jaka isi tumen?
Isi tumen li modra jakja?
Kote si tiro nak?
Isi li amen duj naka?
So isi amen ko muj?
20
Jemi{i thaj zarzavati
Ki amari bav~a isi but jemi{engere ka{ta. E jemi{engere ka{ta si: i pabalin
koja so bijanela pabaja, i ambrolin so delamen ambrola, e prunako ka{ bijanel prune,
i ~ire`in bijanel ~irezora, a i akhorin bijanela akhora.
E draka bajron ke reza. Kotar i drak kerelape mol, rakija thaj soko.
Ki amari bav~a {aj te dike: kompirja, armin, fusuj, salate,
krastavice thaj duduma. Sa akava zarzavati si {ukar hamaske.
Pu~imata:
So isi ki tumari bav~a?
So bijanel o ambrolikano ka{t?
Savo ka{t bijanol akhora?
So dobisara kotar e moljakiri drakh?
So isi amen ki zarzavateskiri bav~a?
Hana li tumen but zarzavati?
Vaker nesavo anav kotar o zarzavatija?
21
Savali :
Hramosar ki tiro defteri o anava e jemi{engoro kotar akava fotosi.
Iker ki godi:
Iker ki godi:
Bipend`arde lafija :
Savali - zada~a
O nilaj
Ibraim D`email
22
Kherutne d`ivutne
Pu~imata:
Ko si kerutne d`ivutre?
Sar si o grast?
Soske kulandinipe o guruv?
So dela amen i gurumni?
So kerela o d`ukel, a so kerela i micika?
O kherutne d`ivutre razmno`inenape bijanipaja. D`i kote si tikne von pijena thud
kotar pi daj. Odoleske vikinenape d`ivutre so pijena thud. Olengoro badani si u~ardo
balencar, te na ovel lenge {udro. Ko nesave d`ivutre, sar missal, i bakri olakiri bal
si lungo thaj gusto voj akharelpe po{om.
23
Kherutne phak{e
I kajni, o ~urano, i {otka, i guska thaj vavera d`ivutre phak{ale razmno`inenape
jarencar. I kvo~ka pa{ljovela upral ko jare ple badaneja thaj takjarelalen. Palo
bi{ujekh dive o puj ko jaro andre ple tikne nakeja phagela i kora e jareskiri thaj pale
odova iklovela kotar o jaro.
Phu~imata:
Bipend`arde lafija:
Phu~imata pra{anja
24
Ve{akere( divo) d`ivutre thaj phak{e
25
Ber{eskere vaktija
[htar kurke kerena jekh masek. De{uduj maseka kerena jekh ber{. O de{uduj
maseka jekhe ber{eskere si : Januaro, fevruaro, marti, aprilo, majo, juno, julo,
avgusto, septembro, oktombro, novembro thaj decembro.
O januari si avgo masek (~hon) ber{esko, a o decembri si o agorutno masek e
ber{esko.
E maseko januari sile 31 dive, a e fevruare isi ole 28, a sakova trito ber{ 29
dive.E ber{eskoro majla~o masek si o maji. Kana avela o septemvri o ~have d`ana
ki sikavni.
Pu~imata:
Kobor kurke kerena jekh masek?
Kobor maseka kerena jekh ber{? Kova si prvuno masek e ber{eskoro?
Kova si agorutno masek e ber{eskoro?
Kova masek avela palo juni?
Ko savo masek d`ana o ~have ki sikavni?
Savo masek sijam akana?
26
Dijalogo ba{o ber{eskere vaktija
O ANGLONILAJ
Anglonilaj me sijum
O {ul mandar paldingjum
Ake, me thaj o tato kham,
O iv aind`endar, paldingjam.
Ber{a -godini
Ber{ipe godi{nina
27
Sakone vakti isi po trin maseka.
I primavera nisisarel ko 21 marti , a agorisarel ko 21 juni. I primavera si hemla~ho
vakti ano ber{./Pali primavera avela o nilaj. O nilaj nisisarel ko 21 juni thaj traisarel
d`i ko 22 septemvri.I tomna avela palo nilaj. Nisisarel katar 22 septemvri thaj
agorisarel ko 21 decembri. Pali tomna avela o ivend. Ki primavera o vakti si tato. Ko
nilaj o vakti si panda potato. Ko ivend o vakti si but {udro.
Pu~imata:
Kobor vaktija si ko jekh ber{?
Sar vikinelape o avgo ber{eskoro vakti?
Kana nisisarel voj?
So isi amen ko nilaj?
Sar si o vakti ki primavera, a sar si ko ivend?
[hudro li si avdive?
O pernango ~havo
Dela pese sine baro tomnakano br{ind. Phudela sine bari balval thaj khuvela sine o
d`amija kotar o purane pend`erke.
Johan, tu avdive na{tit e d`a ki sikljovni vakerd`a leske oleskiri daj.
-Ka d`av, daje vakerd`a o Johani.
-Nanetu menije, mo ~havo. Zarem pernango ka d`a ko akava baro {il thaj br{ind?
Ka nasvaljove vakerela leske i daj .
-Ako , daje. Ka d`av.
I agjahar o ~havo lelja te d`al. Gazingja ki ~ik. [udre br{indeskere kapke thaj
gradu{ka kerd`e oleskoro muj `rko pani. Ama, o Johani na gndingja e {udreske thaj
e bila~he vakteske. Gndingja numa ko jekh: -Ko vakti te resel ki sikljovni.
Savali:
Vakeren nesavi tikni komunikativno situacija thaj dramatizacija , den disavo phu~ipe
thaj den d`ovapi ko odola phu~ipe.
Bipend`arde lafija:
Gndin thaj vaker razmisli i ka`i
28
I resuni thaj o her
Ano jekh ve{ arakadile i resunu thaj o her thaj lele te keren peske lafi.
I resuni: La~ho dive, gogjaver hereja!
O her: O la~ho dive! La~ho dive, hohavnie kumice resunije!
I resuni: So kereja akate?
O her: Khan~i. Arakljem mange gudle kangre, a palo hape mangava hari te
pa{ljovav. Odoleske mangava hari te pa{lovav telo u~aljinja.
I resuni: Xi-xi, xiZarem akale kangrencar sijan ~ali? Tuafi sijen tumen o hera!
O her: Soske asaja? O kangre si amaro hemgudlo hape
I resuni: Bre, bre hereski godi Doborom kerena buti, a tumaro sajbija parvalola
tumen kangrencar ! More, more!
O her: Po nesavo dromi dela amen te has hem pus..
I resuni: Te{ko tumenge! Savo pharipe legarena ko tumaro dumo, a doborom
~orolikane d`ivdinena..
O her: Sako d`ivdinela, kumice resunije, agjahar sar so d`anela.
I resuni: Ajde te kera amnge dru`ba, te ova amala.
O her: Amala?!
I resuni: Amalipe, amalipe. Nane te ovel tuke lo{no, te d`ane!
O her: Tuafi amalipe bi ovela amaro! Odova ovela numa ko paramisja.
O her: Nane te ova amen avgo so ka ova amala..
O her: A so ka kera, kumice resunie?
I resuni: Loki buti ka ovel odova, phrala! Me ka ukljavtut thaj agjahar ka d`a ko gav
thaj khonik nane te dikela amen. Odori ka ~ora kanja thaj ba{ne. Palo odova ka
irinamen ko ve{.
O her: A-xa agjahar demek ~i d`ivdipe bizo buti thaj muka! Odova mangea
I resuni: Savi buti? Lokesko, phrala, lokesko! Tute sare pend`arena thaj khoni nane
te sungal ko tlo ~a~ipa. La~ho d`ivdipe ka ovel odova, a na hohaipe. Ko ve{ isi ~ar
kobor te mange
I resuni: Baht savi nikas naje!
29
O her: Hohavnie resunije, nane so! D`anea so, pola~e ka d`ivdinav mange me
bukjaja thaj me mukaja, ama pa~avalipaja! Te d`ane! Thaj ka kerav buti e
manu{eske d`i ko agor.
Gorjan Petrevski
Ko savo kotor ko akava teksti vakeripe ba{o odova so o her si pa~avutno thaj
bukjarno?
30
O guruv hem o {o{oj
O guruv razdiklja jekhe {o{oje so sar strela na{ela sine ki ain~, pa ba{o odova ulo
leske kskand`ija ( ljubomorno ) ba{o oleskoro sigjaripe. Kana jedkh drom araklepe,
vakergja:
- Bravo tuke so doborom sigo prastaja! Tu {aj te na{e hem kotaro hembaro du{mani!
Ko `d`ivdipe ni{to vaver na mangava, numa te ovav sar tute. Tegani ka kurtlinav
kotaro bilo savo du{mani.
Dilino si tiro mangiba, amala! Me bi dava miro sigjaripe ba{o tle stringale thaj zurale
{inga. Po{ukar si te maretu bizi dar e du{maneja, kotaro sasto d`ivdipe lad`aja te
na{e angli leste.
Miletikani paramisi
31
O avgo sikljovimaskoro dive
O Muaremi kuvd`a ki sikljovlinakiri avlin. I avlin sine pherdi kotar o sikavne. Von
sine {ukar uravde, u`e, asavne thaj ho{i si tuke te dikhelen.O Muaremi diklja ple
amalen kotar i mahala:
-O Safeti thaj o Zorani avile uzal lende.
-Reslan li Muarem? pu~ljale o Safeti.
-Ake , aljum.
-Nane gari kheliba, phrala!-Vakjerd`a o Zorani.
Isi amen but sikljovimaske! asandilo o Safeti.
Palo odova marda o zvono : Cin can! Oleskoro hango {undilo but dur. O sikljovne
kotar o sa o riga kedisaile anglo o udara. O popurane sikljovne nisakergjepe po duj,
po trin ko ni~ija.
O Muaremi, o Zorani thaj o Safety astard`epe vastencar i be{le ko ni~i.
- Sakova tumendar valjani te d`anen tumare amale- vakergja olenge i sikamni, so
be{ela anglo o udara. Angle iklilo o direktori e sikavnakoro.Vov vakerela lenge sar te
aven ki sikljovni uravde, vakerela lenge sar te sikljoven thaj ba{o vavera bukja.
-Khuven!- vakergja i sikamni. Palo odova sarine kud`e ko ple klasija. Agjahar
nisisarda o avgo dive.
Amari sikljovni
Me d`ava ki sikljovni kejfeja. O sikavno sikavela amen te kera lafi,te gilava, te
hramona,te gina thaj te kela. O {ukar ~have kandena ple sikavne so vakerela olenge.
O sikavno sikavola olen but {ukar bukja. Kda agorinena ko klaso o sikavne d`ana
peske khere.
32
Sa so bajrovel
Gndipaske:
Soske o lilarno vakeri mate u{tava i ~har, te na phaga o ka{ta, o lulugja te na ~hina,
pa ~ak e kjirjen te na u{tava!
Dijalogo 11
O tikno ~avo ~i~a ple tikne vasta hem ple tikne pire trujal ki dajakiri men.
Akaja ~oroli daj e ~aveja ko kolin iklili kotaro oi hospitali para{tune.
So irind`a plo dumo, von lije te khelen fuzbali.
I ~ajori avili hem be{lja ko dadeskere ko~ja .
Erati dobind`um bak{i{i vasteskoro sahati.
Molisarava tut, iker tire pre teli be{avni.
Dijalogo 12
33
Rikonoro
Grastoro
34
Kermuso
Ko tavani amaro
[u{kipe {ungjum baro
Te dikhav ukliljum
Jekhe kermuse dikljum.
Ljatif Demireskoro
Trin lulugja
Sa o trin lulugja
Kergumlen korkoro,.
Bak{i{i me maj{ukar dajake.
Nevo ber{
Ej , ~avalen
Avgineskere gudlea
Ano miro kher
Reslo nevo ber{.
35
Vasilica thaj Hederlezi (Gjurgjevdani)
Kori e Roma uzal adava so isi religijakere bare divesa isi thaj tradicionalnikane
bare divesa. Adala tradicionalnikane bare divesa ko nesave Roma ki Skopja,
Strumica thaj vavera dizja ki Makedonija si i Vasilica, kerelape ko 14 januari , a o
Hederlezi (Gjurgjevdani) so ikerelape ko 6 maji. O Roma akala bare divesa kerena
ba{i tradicija so a~hili olenge taro phurane.
36
Hederlezi / Gjurgjevdani ( 6 maj)
O Hederlezi kerelape ko 6 maji. Akale bare divea e Roma sikavena pumari lo{ so
nakhela o evend thaj avela olengoro majmanglo ber{eskoro vakti o nilaj. Baro dive
ud`arena, thaj makhena pumare khera. Kinena peske neve {eja thaj menie. Jekh
dive anglo baro dive d`ana ko kultno thana ja khangira khedena hariale (zelena)
ranika thaj lulugja hem olencar pulinena pumare khera thaj nangjarena pumare
~haven patjavipaja te oven saste, saste sar lulugja thaj u~e sar o u~e ka{ta. Sakova
romano kher ~hinela bakren Gjurgjevdaneske. Paluno {tarto dive e Roma ikljovena
ke phravde ~arjale thana te bi~halen o evend thaj te ad`ikeren o nilaj
37
Renkija
Akava si e makedonijako flago. Vov si kotar o duj kolorija: galbeno thaj lolo.
Kerutni buti: Ker jekh fraza kotar : lolo, galbeno, vunato, parno thaj je{ilija
(~ajrali).
Bipend`arde lafija:
Renkija boi
38
Genja kotar o 1 d`i ko 100
Kozom si 9 hem 1
9 hem 1 si 10
40 (saranda)
50 (pinda)
60 ({ovarde{)
70 (eftavarde{)
80 (oftovarde{)
90 (enjavarde{)
100 ({el)
39
Geniba
Romani abeceda
E Romane abeceda isi 31 avazija.
O {abde ki abeceda si ni~ale ki akaja sra:
Aa, Bb, Cc, ] }, ^~, D d, D` d`, E e, F f, G g, Gj gj, H h, I i, J ,j, K k, Kh,kh , L l, Lj lj,
M m, N n, Nj nj, O o, P p, Ph, ph, R r, S s, [,{, T t, Th, th, U u, V v, Y, y, X x, Z
z, @ `.
O jazdime ( rakopismo ) {abde hraminenape agjahar:
Misalia: A a, B b,
Misaila e sikle {abdencar
Ve`bi za ~itawe na bukvite po azbu~en red, zborovi i re~enici
Daj, dat, phen, phral,
-specifikane avazija (~h, kh, th, ph, lj, kj, tj, dj, nj, x, r, )
Bipend`arde lafija:
Jazdime - rakopisna
40
Ki savi azbuka si hramime o lafija ki avgo sra, a ki savi azbuka si hramime o lafija ki
dujto sra ? Save azbukaja amen kulandinas amen? (latinica).
Korkoriavazija
Misaila:
anav, anava, asava, avava, andarava, andre, vazdav, u{tava, phirava, perava,
astarava, sovava, rovava, gndinava, xarovava,
gilavava, kandava, dand, dandalo, nand`ovava,dikhava,
ba{alava, gilavava, savato, menija, nak, akhor, sap.
Misali:
ko lafija : godi, okotar, gova, gasavo, pondaniko, kurko,
balo, muravdo, korolo, ~orolo, okova, ote, ofto, pohtan, odote, kosava, sovava.
e thaj i
Vokalno r
41
Bipend`arde lafija:
Konsonantija soglaski
Korkoreavazija-samoglaski
Konsonante
j
1. Ko anglal o lafi: Jemen, Jena, Jelena, jekh, jak, dosije, Rambuje, Sarajevo,
Vlajinka, aramija, partija, kalcijum, natrijum, kriterijum, Sergejevi~,
holjamo, Valjevo, Trbovlje, rovlji, sovlji, feljtoni, Gogolj, Taras Buljba, Ljubljana,
Matavulj.
1 . Hramilpe ko lafija: familija, frdava, falinava, fr~a ,fild`ani, fustani, fitili, fesi, kafava,
furna, kafezi, filozofija, fabrika , Filip .
42
Kana hramilpe bari , a kana tikni {abdin
1. Bare {abdijasa hramilpe sakova lafi kana nisisarelpe jekh lafjori. Kana agorilpe i
lafjori ~hivelape nukta, a o angluno lafi ki nevi lafjori hramilpe bare {abdijasa.
Palo pra{alnico (?) kolesa so agorilpe o lafjoro, o avgo lafi kotar o nevo lafjoro
hramilpe bare {abdijasa.
Palo duj nukte, kana navedilpe citati ja ulavdi lafjori, hramilpe bare {abdijasa.
O Phuro avilo thaj pengja ple ~havese: - Ka prostiv tuke ba{e sa so kjerd`an, ako
irisare tut khere.
O personalno anava, o angloanava thaj o galapija hraminenape bare
{abdijasa: Mir~e Acev, Bra}a Ramiz-Hamid, Ivan Grozni, Aleksandar Makedonski.
Sa o geografikane thana hem o topografsko anava hraminenape bare {abdijasa:
Skopje, Vardar, [huto Orizari, Topaana, Pelagonija, Ohridsko Ezero, [har Planina .
43
Miletikane paramisja
O Gavrani nekote ~orgja peske jekh kotor kiral. E kiraleja ko muj avilo d`i ko jekh
u~o ka{. I Lisa, savi so nakhela sine adathar, dengja pe godi te lel lestar o kiral.
Adaleske phengja e gravraneske: - Save {u`e jakja isi tut, a ma te vakerav thaj savi
{u`i men isi tut. Bila~he si so tu Gavran na d`anea te gilave.
O Gavrani, kova so akale lafendar sine but barikano, mangindor te sikavel e Lisake
kaj d`anela te gilavel , phravgja po muj, grakongja thaj o kiral pelo leskere mostar,
anglal e lisakere pire.
I Lisa lelja o kiral thaj gudlo asandili: -He, heh, he, tu {aj hari d`anea te gilave,
numa godi nane tut!.
Ko jekh kher d`ivdinena sine jekh phuri, I daj thaj olakirii ~haj but ~orolikano
d`ivdipe. Ko nilaj kana sine o vakti e `etvakoro o doma}ini vakerela sine olenge te
d`an te ~hinen thaj te keden o ko~anija e mumuruziskere. I domakica sine but
mrzavali (khandini). Mrzala sine te kerel buti hem vakerela:
-Na valjani amenge o klasija. I phuri ka merel, e ~haja ka dala romeste, a i d`ukli ka
merel. Ko ka hal ? So valjani amenge o klasija? Vakerela sine.
Alo o {udro ivend. Tegani ko ain~a na sine klasija. A ni i phuri muli, ni e ~aja
dinge romeste, a ni i d`ukli muli. Nane so te han. I ~haj iklili avrijal te dikhel so isi, so
nane. Kana so te dikhel. Dela peske baro iv. Voj vikingja pe daja:
-Daje, ava te dike so baro iv dela peske!
-So klasija? - vakerela olakiri daj.
-Baro iv dela peske, baro iv daje.
I agjahar ola ko ivendalo vakti rodena, ko ivend rodena klasija thaj giv.
44
Miletikani paramisi
Miletikani phendini:
Ko nilajeske na kerol buti be{ela, ov bokalo a~ola.
Jekh terno ~obani, sar arakhela sine e bakren ki ain~, kotar o jekh fori lelja te del
vika:
-Manu{alen! Ruv, ruv!
Ked {unde odova o gavutne prastandile thaj dikhena kaj o terno ~obani xoxavela.
Ad`ahar ov xoxavgja e gavutnen duj - trin droma. Ama, jekh drom ~a~e e bakren
astargja o ruv.
Tegani palem o terno ~obani lelja te vikini: Ruv, ruv.
-Aven posigate, ruv!
O gavutne gndisarde kaj o terno ~obani xoxavgja len thaj , khelelape olencar , von
na avile.
O ruv tasavgja sa e bakren.
Miletikani paramisi
Miletikani phendini:
Ko xoxajbe si potikne o ~anga.
Akana gndinen thaj den d`ovapi e phu~imase kotar akaja paramisi.
Sar nakhela okova so hohavel ?
45
O zinzari thaj o d`iverd`ini - gulubi
Jekh zinzari pelo ko pani. O gulubi diklja kaj o zinzari tasavgjovela ko pani thaj
frdingja jekh patrin kotaro jek ka{ kote so be{ela sine.
O zinzari uklistilo upral I patrin , {ukjargja pe pakha thaj ujrandilo.
Jekh aver dive o gulubi palem ujrandilo thaj alo ko ka{. Koro leste alo pa{e jekh
avd`ija pu{kaja. Vov lelja te ni{ankjerel ko gulubi. Diklja odova o zinzari, ujrandilo
hem muklja jekh kanro ko vast e avd`ijaske.
Tegani o avd`ija tinangja, i pu{ka pajrili thaj o kur{umi naklja uzalo gulubi.
Agjahar o zinzari irangja e guluboske o {ukaripa {ukaripnaja.
Miletikani paramisi
Miletikani phendini:
[ukaripe, {ukaripnaja irinelape.
Savali:
Hramisar o anava kotar akaja paramisi. Palo odova ulav save anava si
d`anvarengere, a save si pramengere.
46
Soske e {o{oje nanele porik
Phenena , kaj o {o{oj a~hilo bi porikakoro, soske vakerd`a okolenge te d`an
te roden tha te anen leskiri porik. Odova dive kana razdaingje e hajvanengere
porika, ~hordilo baro br{in. Ama sa e ve{eskere d`ivutre gele te len pe porika,
salde o {o{oj namanglja te d`al. I ov phengja savorenge kola so naklje uzal oleste:
-O me la~he mire, anen mange mi porik. Sa rte ikljovav tari hev kaj del br{in!
I agjahar sa e ve{eskere d`ivutre irisalile porikencar. A o {o{oj a~hilo bi
porikakoro, soske darandilo taro br{im. Na gelo korkore te lel la peske.
47
I srava e lafengiri ki lafjori
Akava teksti na{ti te xaljova ole soske o lafija ko lafjora nane ni~ale sar so valjani.
Odoleske, kana keraja lafi, ja palem hraminaja, na valjani te kulandinamen asavke
lafjorencar.
Ki sakoja lafjori kotar akava teksti I mami thaj o papo la~har o lafija te {aj te dobine
{ukar thaj ~a~ikane lafjora.
Missal: -Mamie,dikh man, mangav te dikhav tire jakha!
48
Phu~ipe
So dikheja ko akava fotosi ?
D`ovapi - Odgovor:
I lafjori so si kerdi numa kotar o podmeti thaj o priroko vikinelape prosto lafjori.
Misal: : O aeroplani ujrala . Ki akaja lafjori o avgo d`eno (podmet) si o lafi o Avioni, a
o dujto d`eno (prirok) si o lafi ujral (leta), oleja vakeripe so kerela o aeroplani.
Buvljarde lafjora si okola kote so isi podmeti thaj priroko thaj kote so isi disave
~hivde lafija.
Misal: O avioni ujrala but upre.
E lafe isi ole xangija. Jekh kupa taro o xangija kerena jekh lafi. Lafija si: len,
kher, dade, nano, mami, kerava, lafi, hraminava, lolo, gudlo.
O lafija kola so vakjeraja si kerde kotar o xangija, a sakova hramime lafi isi
{abdin. O xangija kola so vakera olen jekhe putaribaja amare moja kerena slogo. O
korkoro vakjeriba e lafeskoro anela d`i ko ulaviba e lafeskoro ko slogija.
Ma-ma - da -je
ba-ba - na - na
spi-jam so-va-va
49
ANAVJORA
Iker ki godi:
Notka
Talemi:
Du{an Kosti}
Arak o personalno anava , a pale odova pravilno hramisar o teksti ki tumari tetratka
ba{i kerutni buti.
So vakerena o anava?
So vakerena o bazi~no anava?
Ko savo tipi anava perena akala: Makedonija, Elvis, [eherezada, Vasilica, Vardar,
Zoran?
Kola si apstraktno anava: ~havo, ~a~ipe, kher, devol, baxtipe?
Kola si konkretno anava: mami, ~havo, baxtipe, ~a~ipe, luludi, pend`erava?
50
Bipend`arde lafija:
Notka-zabele{ka
Talemi- ve`ba
Anavjora - imenki
Anavjengoro ulavipe
O anavjora ulavena pes ko duj bare kupe thaj adava ko : sasuitne thaj ko
plesutne. O sasoitne anavjora ni{ankerena jekhe vastu{ejeskoro ja d`ivutrengoro
anava kolendar isi but ko sumnal thaj sa ola anavkjerenapes jekhe anaveja sar te
huljol pe ko poulavde ulavipa ko adava vastu{ej. Ola d`anljarena jerutni spa{ta
vastu{ejengjere jekhe suratistar. Ko misal: lej, lil, aind`, gras, ri~ini,gurumni, khajni
thaj javera kola soj dende ko anav sasoitne anavjora. O plesutne anavjora sikavena
salde jekhe d`eneskoro ja salde jekhe vastu{ejeskoro anav, ko misal: Skopje, Prilep,
Vardari, Trajko, Zoran, Elvis. Ohrideskoro, Devrijal, thaj vavera.
Ma{kar o sasoitne anavjora isi thaj jekh kupa anavjora kola sikavena nesave
vastu{ejeskoro anav ja kapri savestar tamirkjerela pe neso ja kulandinel neso
habaske. Misal: sumnakaj, rup, kur{umi, sastrin, pani, mol, khil thaj vaver. O anava
ulavenape ko duj bare kupe hem odova: ko bazi~no thaj ko personalna.
O bazi~no anava vakerena o personalno anava e konkretno d`ivdunengoro ja palem
burengoro- {ejengoro.
Bilo kaj te arakenpe, dali angle, ko ma{kar ja ko agor kotar i lafjori, o
personalno anava sako drom hraminenape bare anglutne {abdinaja.
Misal: Erati i Suzana avili amende.Taesa sarine ka d`a ki Bitola.
Ko anavjora ulavaja akala gramatikane kategorije: jeri, gjendo, thaj d`eno.
.
Sar so vakerd`am e anavencar anavkjeraja nesavo buri {ej, t.e
manifestirinaja nesavo poimi ba{o burija. Olencar anavkjeraja o materijalikano burija
thaj d`ivduna: lil, len, d`uvli, d`ukel, grast, kher, sap, a sa aver so si gndimo sar
misal: bairi, rat, dukh, su`ipe, gilavipe, {ukaripe, gnd hem javer. I romani ~hib
pend`arela duj bijandipa: mur{ikano thaj d`uvljano bijandipa.
O anavjora kotar o mur{ano d`eno agorinena ko o, a o anavjora kotar o d`uvljano
bijandipe ko i.
Ki romani ~hib e anavjoren isi d`ute jekjipaste- singular ( ednina ) thaj butipaste
plural ( mno`ina ).
Ki romani ~hib isi anavjora kotar o mur{ano thaj d`uvlikano jeri.
51
O kartali thaj i ~avka
Jekh kartali ujrandilo upral jekh u~i karpa thaj astargja jekhe bakre. Kana
diklja odova i ~avka i voj mukljape upral natele i frdisalili te astarel jeke ko~i (bakre).
Tegani olakere kand`e astardile ki po{om e bakreskiri agjahar so lelja te khuvol ple
pakhencar.
Ked diklja odova o bakrari astargja e ~avka. Palo odova ~hingja olakere pakha hem
kana terisalilo legargjala khere. Oleskere ~have phu~le ole savi si odoja pak{in.
Olengoro dat vakerd`a olenge:
-Me ~have, kobor so d`anava me akaja si ~avka, ama voj manglja te ovel
kartali.
Ivan Krilov
O JERI KO ANAVJORA
52
O manu{ i manu{ni o ~havo
O anavjora kotar o mur{ano jeri agorinena ko o:o ma~o riba, oven o ko~i, prase-
o balo , ku~e o d`ukel thaj vavera, a o anavjora d`ukel(pes) ko butipe dobini-
a:d`ukela ;
2. O anavjora kotar o d`uvljano gjendo isi olen jeri ko jekipasko jeri e {abdikaja
I, a ko but ~hanija thaj formirinena butipe e {abdikaja o thaj e sufiksencar: -nja, -
ka,-ja, je, ta, go{nja, lennja, pennja, menja, panja guruvnja, ~urika, ko{ija, phovja,
puvja, pirostije, vasta hem agjahar ponaodori;
53
3. O anavjora kotar o d`uvljano d`eno isi olen agoripe e prefikseja i: ovca i bakri ,
ku~ka- i d`ukli, ptica i pakhavutni, sviwa- i bali hem agjahar poodori.
Hraminker jekh harno teksti so dikhesa ko akava fotosi. Palo odova kalemeja crde
crtin tele ko sa o anavjora ko tiro teksti thaj vakjer ko savo jeri preperena von.
O GJENDO KO ANAVJORA
Iker ki godi:
Ako e anaveja ozna~ina o anav jekhe predmeteskoro ja palem numa jekhe
su{testveskoro, vakeraja kaj si ko jekipaste.
Misal: skafin, lil, grast, her em vaver.
O anavjora ki amari ~hib isiolen duj genjora: jekipaste( ednina ). thaj butipaste (
mno`ina ).
54
O ruv thaj o bakre
Jekh bokhalo ruv pelo e bakrenge ki jekh plain thaj tasavdalen. Pale odova astardele
e d`ukela so arakena sine e bakren thaj kerde sa ke kotora, agjahar sa ulo ko rat.
Pohari , pohari o ruv avilo d`i ki jekh len thaj pa{lilo peske. Hari ponaodori lestar
~ajrona sine ~har vavera bakre. O ruv kana dikla len dija vika hem vakergja:
-Amalalen, me sijum bezexa! Ake merava. Anen mange barem hari pani!
O bakre vakergje oleske:
-O, bezaxalea ruva! Odola lafija si tuke but gudle, numa tu sijan palem ruv.
Miletikani paramisi
ROM
Jekjipaste :
1.nominativ---o Rom
2. genitiv - e Rom-eskoro
3. ablativ- e rom-estar
4.dativ e Rom-eskje
5. akuzativ- r Rom-e
6. vokativ Rom-a!
7. instrumental-e Rom-ea,esa
8. lokativ- e Rom-este
Butipaste :
55
nominativ e Roma
genitiv e Rom-engoro
ablativ e Rom-endar
dativ e Rom-engje
akuzativ e Rom-en
vokativ Rom-alen
instrumental e Rom-enca
lokativ Rom-ende
Ba{no
(jekipaste)
Nominative - 0 ba{n-o
genitiv e ba{n-eskoro
ablativ ba{n -estar
dativ- e ba{n-eskje
akuzativ e ba{n-e
vokativ ba{n-ea
instrumental e ba{n-ea, esa
lokativ e ba{n-este
(butipaste)
nominativ e ba{ne
genitiv e ba{n-engoro
ablativ e ba{n-endar
dativ e ba{n-engje
akuzativ e ba{n-en
vokativ ba{n-alen
instrumental e ba{n-encar
lokativ e ba{n-end
56
Isthanardine zamenki
Kana o ruv araklja jekhe bakre kova so na{avdilo ko ve{, na xaljale birdem pe bare
thaj zorale {akencar, numa manglja te arakhel disavow {ukar sebepi. Odoleske vov
vakerd`a oleske:
-Persi tu but mande prasajan.
Vov o bakro rovindoj vakerela e ruveske:
-Pa tegani me panda na bijasaliljum ki akaja dujnaja.
O ruv vakergja oleske:
-Ama, tu ~harljan mi livad`in.
O bakro palem vakerd`a oleske:
-Akava xape phanda na leljum te xav.
Tegani o ruv vakjergja oleske.
-Ama piljan pani kotar akava khanjako.
Vov vakjergja oleske:
-Panda nijekh fori na piljum pani. O thud kotar mi daj si mangje xape thaj pipe.
O ruv pale odova astard`a e bakre thaj xaljale.
Ezop
57
Isthanardine (zamenki).
simale (li~ni);
simalovastu{ejale (li~no predmetni);
sikavkjerde (pokazni -demonstrativni).
Personiikani istanardi ba{o prvo d`eno jekipaste si v (ov) ba{o d`uvlikano jeri si i
v(oj) .
Me hem akava da ber{ sijum but la~ho sikjarno. Kana ka agorisarav akava
klasi , ka avav tumende ko gav. Mancar ka avel mo phral. Hem vov si but la~ho
sikljarno. Numa , amencar ka avel hem amari phen. Voj panda d`al ki sikljovlin.
Sare amen mangasa tutar te {unas {ukar paramisja. Tu ka motove amenge but
paramisa, nali papo? Ker but seljami e phure mamijake.
Irutni isthanardini
E irutna isthanardini isi ola salde jekh d`uta savi si ko isthalkjeriba e tritone simijengi
jekhipaste thaj butipaste. Amen peskje gndinaja.
Me-da - i jas
Man-da -i mene, i jsa, isto taka
Soske-Zo{to?
Sostar- Od {to?
Soste - Vo {to?
Sosa- So {to ?
Savesko- ^ie ?
Saveske- Za kogo?
Ko-Koj?
Kova-Koe?
Koja- Koja ?
Kozom-Kolku?
Kobor ,Kibor- Kolku?
Demonstraivno isthanarde si :
akava-ovoj
okova-onoj
kala, akala-tie
okola-onie
kaja-ovaa
akaja-taa
okoja-onaa
kala-ovie
akala-tie
okola-onie
biopredelime isthanardine:
Diso-ne{to
60
Khonik- nikoj
Disavo-ne{to
Varekon nekoj
Aver-drug
Korkoro-sam
Sasto cel
Dodine
Mo papo
Me phure papo isi ole (80) ovtovarde{ ber{. Majbut vov be{ela peske uzal o
kjumbeti thaj tharela peske plo kalo ~ubuko. Ko {ero isi ole jekh kalo {e{iri, a
ponesavo drom legari hem lolo fesi. Telo fesi ked legari dikjovena leskere parne bala.
Podisavo drom mo papo mukelapeske lunge mustakija. Tegani ko leskoro muj {aj te
dikhe sar mo papo gudlo asala thaj dikjovena oleskere parne danda. Kana tatarela o
kham avrijal mo papo ikljovela avrijal te tatarel ple purane kokala.
Me but mangava me papo, soske sakova drom vakerela amenge interesantno
paramisja kola so bare kjefeja sakova drom {unava len.
Vaker amenge ko akava teksti sar si prezentirimo o phuro papo? O kaljarde lafija ko
teksti vakerena sar si o anava ki lafjori kola so karakterizirinena o belegija e
anavjorakiri . Asavke lafija vikinenape - DODINE (pridavki).
Bipend`arde lafija:
Dodine - pridavki
61
Komparacija e dodinengiri
Miletikani paramisi
Misal:
O akhor si hemzuralo plodo.
Mo papo si majphurano manu{ ko amaro gav.
I bi~ajli mami
But dumutan ko jekh ka{tunalo kher d`ivdinela sine jekh phuri mami. Voj
sakova dive khuvela sine, a po{om pa~arelala sine ko plo ka{tunalo vrtimalo ka{t.
(vreteno). Kana avela sine i rat voj pa{ljovela sine peske ko plo ka{tunalo jatako
(kreveti) te odmorisarol ple purane kokala.
Ked na sinela sine takati te kherel buti, lelja tena hal, i dela sine arman pes
thaj mangela sine peske meripe. Ama, tegani khan~i ulo ~udno. Lakiri khanji jekh so
sinela bijand`a jekh sumnakuno anro ( jaro ). I mami bikinda odova anro, a kotar o
love kinda peske xabaske. Kotar odova vakti i khajni e phurjakiri sakova dive bijanela
sine po jekh sumnakuno anro, a i phuri mami tegani sine d`ivdinela but {ukar lungo
vakti. Jekh dive o asavko d`ivdipe avilo lake but dosadno thaj manglja kotar o jekh
fari te avel but barvali. Voj gndiingja kaj andre ko vogji ki khajni isi ola but sumnakune
anre, pa odoleske voj manglja te ~hinel e khanja. Numa, voj hohadili ko odova. Kana
~hinda e khanja andre na araklaj khan~i. Tegani i phuri mami peli but pi{mani so
~hind`a e khajna, ama odova sine ve} but ge~i.
Miletikani paramisi
Misal:
63
Me kindem lolo kalemi.
O Zorani xal loli phabaj.
Numa: Me kindem lole kalemija.
O Zorani xala lole phabaja.
Misal:
Amene isi amen parni gurumni.
Tumen isi tumen duj parne gurumnja.
Bipend`arde lafija:
Misal na primer
Keripne
64
O ruv thaj i ri~ini
Kerena sine lafi o ruv thaj i ri~ini koj kastar hembut darala.
-Me, purie Ri~inije, hembut darava kotar o manu{- vakergja o ruv.
I ri~ini ispravisalili pe palune prencar hem vakergja:
-Me zorale takateja sa peravava, sa so ikljovela mange angli mande ko drumo. E
manu{e nikana ni dikhlemle, ama leste ka pharavavle ke me vasta!
Ko odova momenti o ruv diklja jeke avd`ija i kotar jekh fori lija te del vika:
-Eke tano phurie ri~inije, o manu{! Me ka na{av!
-Zar odoja kjir vikinipes o manu{!? Ka pa{ljarav le phuvjaja!
I ri~ini dija vika sa so sinela thakati thaj i sasti plain tinangja. Ispravisalili ko palune
~anga thaj agjahar lelja te d`al koro manu{. O avd`ija lilja i pu{ka, ni{ankjergja thaj
phajrargja. O kur{umi ~alavgja e ri~ina dogri ko ilo. Kotar o jekh kur{umi mudargja e
ri~ina thaj voj peli ki phuv thaj ofkingja:
-Ah ruva ,{piona! Soske na vakergjan mange kaj akava delija legari peja phajrardi ?
Miletikani paramisi
Bipend`arde lafija:
Keripne-glagoli
65
O keripne- verbora si trampime lafija kola sikavena buti (funkcija).
Te dikha akala misalja:
Keripnengere vaktija-vakeripe
1. O Ramko phirela .
2. O Ramko phird`a.
3. O Ramko ka phirel.
Akanutno vakti
Akale turli formencar kotar o keripnalo vakerelape e vakteskiri diferencijacija kana
kerelape i buti.
1.Akale turli formencar kotar o kjeripnalo vakerenape kaj o bukja kerenape ko vakti
kana amen keraja lafi. Odoja forma vikinelape akanutno vakti .
2. E formaja phird`a (ode{e) vakeripe kaj i buti kerdili sine poangle, anglal o momenti
kana amen keraja lafi. Odoja forma vikinelape naklo vakti .
3. E formaja kotar o kjeripno ka d`al vakeri kaj i buti ka kergjol ko vakti so ka avel
(avutno vakti). Odoja forma vikinelape avutno vakti .
66
akana me dikhava filmi ki televizija.
Akanutno vakti (presenti) kajamkjerela pes kana upri o leskiri funda ka dopheren pes
akala agraxjora:
Jekipaste butipaste
1 s. va 1.s. -ja
2. s. a 2. s. - na
3. s. la 3. s. na
O kjeripno sijum ko akanutno vakti isi ole akala forme ba{o so trin sime ko jekhipaste
thaj ko butipaste.
Jekhipaste Butipapaste
1. s sum sijum 1. s. sme sijam
2. s si sijan 2. s ste sijen
3.s. e (i )si 3. s. se (i )si
Nakhlo vakti
O gogjaver ~havo
Jekhe gavutno ~havo sikljola sine ki sikljovni ki diz. Nilajeske keda agorkergja
I sikljovni irisalilo ko gav.
-Mo ~havo vakjergja oleske oleskoro dat, - le i vila thaj hajde mancar te keda o
pus.
Leskere ~haveske na kerelape sine buti thaj vakjergja:
-Bistergjum so si odoja vila.
Na ad`ikergja so ka vakjerel leske oleskoro dat o ~havo lelja te d`al ki plevna
kote si o pus, thaj pelo pagljape upri ki jekh vila so sine umlavdi ko duvari.Oj peli
thaj kugjale ko {ero.
Vov astard`apes ko {ero thaj vakjergja:
-Ko muklja akaja vila akate?
67
-But {ukar so khud`an tut!- vakjergja leske o dat. Kotar i vila te sikljove hem
te d`ane kaj nikana te na bistre te kere buti.
Miletikani paramisi
Pu~hibe:
Me hava, me haljum
Me sijum, man isi
Misal:
Perela
Jekipaste Butipaste
Giljavela
Jekipaste Butipaste
68
me gilavgjum 1. amen gilavgjam
tu gilavgjan 2. tumen gilavgjen
vov gilavgja 3. von gilavgje
Perav
Jekipaste Butipaste
69
O lafija so be{ena e anavjorencar thaj sikavena pa{e o gjendipe e d`ivitijengoro ja e
vastu{ejeskoro vikinajalen Gjende ( Numerja ).
Genja 1-100
Prosto genja
Jekh ( eden) , Duj (dva ), trin (tri), {tar (~etiri), pand` (pet), {ov ({est), evta (sedum),
ofto (osum), enja (devet) de{ (deset), de{ujek (edinaeset), de{uduj (dvanaeset),
de{utrin (trinaeset), de{u{tar (~etirinaeset), de{upand` (petnaeset), de{u{ov
({esnaeset), de{efta (sedumnaeset), de{ofto (osumnaeset), de{enja (devetnaeset),
bi{ (dvaeset), bi{ujekh (dvaeset i eden),trianda (trieset), saranda (~etirieset), pinda
(pedeset), {ovarde{ ({eeset), eftavarde{ (sedmdeset) oftovarde{ (osumdeset),
enjavarde{ (devedeset), {el (sto).
Kolonakere genja
Ko misal:
Jekhto - prv
Dujto - vtor
trito - tret
de{to - desetti
{ovarde{to {eesetti
{elto - stoti
70
LAFJORI
Sine trin d`ene. Be{ena sine peske ki ~i{aj. Uzal lende sine je{ilija ( zeleno) ka{ta.
Telo lende sine ~i{aj. Von be{ena sine upri late. Sarine trainena. Be{ena sine ki ~i{aj
thaj trujal lende sine zeleno ka{ta. Kerela sine lafi samo i len: grbinela sine voj plo
lizavo trupo ko bare parne bara hem pale odova dukhavno vakeri sine korkori peja,
sar te phene rovela. Von trainena. Shaj trainena soske nane so te vakeren jekh
jekheske, ja palem so kergje ola lenge te phene i len rovela, thaj odoleske nane
{ukar te kheren lafi. Shaj odoleske na kjerena lafi.
Ta{ko Georgievski
Komparirin:
Von trainena.
Uzal lende sine zeleno ka{ta.
I len grbinela sine plo lizgavo trupo kotar o parne bara hem pale odova dukhavno
vakeri sine korkori peja.
Me sikljovava {ukar.
O pani ando more si londalo.
Va , me sijum.
Na, me na sijum .
Ma irintut palal.
O Asani na d`anela te nangjovel ki len..
71
-Namangava
-Nanema
-Nasijum
Savali:
Amblodin ki romani ~hib o teksti e Nasradin-od`askoro.
Bipend`arde lafija:
Amblodin - prevedi
REPUBLIKA MAKEDONIJA
72
Phu~imata:
Ko si kapitalno diz ki Republika Makedonija?
Koj e glaven grad na Republika Makedonija?
Ki tumari tetratka hramosaren o pobare dizja ki Republika Makedonija.
Nabroj gi pogolemite gradovi vo Republika Makedonija.
Makedonijo
Ki tute bijandilum
Tute taj djandipe pherdiljum
73
Ov sasti tuke Makedonijo.
Ko tromakeripe
Lulugja bajrovena
Ko khera ~have bajrovena
Ko khere majbahtale.
Kanzauri
Ko ve{ {unela
Dajekh sar rovela,
Jakha br{im dena
Von na a~hovena.
Te pu~len tumen
Sostar akava,
Ake te {unen,
Amen ka vakera.
Avazeja ov
Asva so mukhela,
Plo pharipe baro,
Ake vakerela:
Suvja isiman,
Naj man thavoro,
Te kerav mange,
Me jekh gadoro!
Te dikljen ole,
Tumen ma bistren,
E kanzaureske,
74
Thavoro te den!
Ekrem Ja{arov
O bijanipe e Romengoro
75
O bijanipe e Romengoro si kotar i Indija. Von i
Indija muklela but dumutan, soske olengoro
d`ivdipe odori na sine {ukar. O anav Rom vakerol -
manu{, thaj anav ba{i nacionalno plesutnipe.O
vavera so nane Roma poangle vikinena sine e
Romen: D`ipsi, Cigani, Zingari,^ingene. A ko 8
april 1971 ber{ ko Londoni ikerdilo o Prvuno
internacionalno romano kongresi. Odori and`ape
~inavipe (odluka) o Roma te na vikinenen pes
Cigani , numa telo ananv ROMI. I romani himna si
D`elem, d`elem.
Taro odova ber{ o Roma kerena bid`uko ba{o 8 April sar olengoro nacionalikano
dive
Legenda 1
76
Legenda 2
Legenda 3
Edno vreme car Faraon mnogo gi gonel Evreite, za{to tie bile mrzelivi.
Sekoga{ zapo~nuvale edna rabota, ama ne ja zavr{uvale, pak ja ostavaa ili pak ne
ja rabotele kako {to treba. A ciganskiot car Faraon sakal lu|eto t.e. negoviot narod
da mu raboti, a ne da bide mrzeliv. Zaradi toa toj mnogu gi ma~el Evreite i gi gonel,
zatoa {to ne sakale da rabotat.
Zatoa tie go mrazele nego Faraonot i Ciganite. I koga carot Faraon
umrel, Evreite re{ile da se odmazdat za s {to im bilo storeno i im ja ukrale
ciganskata azbuka i ja sokrile vo grobot na Faraonot. Toga{ ciganskata dr`ava se
raspadna i Ciganite trgnale po zemjata,koga gi videle, toga{ drugite im rekle: Koga
vie nemate azbuka, ne mo`e da imate ni dr`ava .
Phu~imata:
\ELEM, \ELEM
\elem, |elem lungone dromencar.
Maladilem bahtale Romencar.
\elem, |elem, lungone dromencar.
Maladilem bahtale Romencar.
78
Amen sama but Roma
PHABOL LAMPA
79
MO [HERO DUKHALA MORI DAJE
80
ME KI BANJA \AVA DAJE
1.
Nani, nani mo ~havo
2
Ki pend`era dive rat, daje me, be{av,
O veremi mandar na cidelpes,
De ,bre, daje, de po jekh mindili me amalenge,
Nek roven man, neka `alinen man,
Te{ko, nano, me ka merav,
Me ~haven ~orole ka mukav.
3.
Mila majko, na d`angavman rano
~iro rano mange dodijisarda.
Mila majko, na d`angavman rano,
~iro rano mange dodijisarda.
Dikhes dejo, kola u~e jablaja,
Khote a{aen ve tug eve `alja.
Mila majko, e zvonurja maren
Munre Miles mules kaj ingaren!
82
Muzikane instrumentija
davuli go~i - tapan, tobo{i- tapan(baro davuli), daira- defi -daire, dalburka
tarabuka;
Phu~imata:
83
Romane gilja thaj kjeliba
E Romen isi but hojra. Popend`arde horja romane si : ~u~eko, Telo va, Topaansko
horo, Kova~ko horo, Borikano horo, sasakoro horo thaj javer.
84
O phurane romane profesije
Romane zanatija
Pu~imata :
Kola zanatija o Roma kjerena ki tumari diz?
85
Rojad`ija
86
I ~hib thaj i kultura e Romengiri
Recenzentija:
Ilustratori :
Bajram Selimovski
&,3
$/,&HPLOH
%HQLPWUNoHNLWDELPGRNX]\LOOLNLON|UHWLP&HPLOH$OL2VPDQ
(PLQ6HYLQ$OLOhVNS0DNHGRQ\DFXPKXUL\HWLHLWLPYHELOLP
EDNDQOLL
,6%1
&2%,660.,'