SELETE SA MOGALAKWENA

DITHUTOTLALELETŠO TŠA SEHLA SA MAREGA

BEKE YA 1: POELETŠO YA MOŠOMO WA KOTARA YA BOBEDI
LETŠATŠI LA 01: 26/06/2023
Medirišo
Ke mokgwa wa go diriša ladiri ka maemo le mokgwa wa go se swane ge a tšweletša
kgopolo goba maikutlo a seboledi.
Mekgwa yeo e ka ba ye seswai.
Se se ra go re re na le mehuta ye seswai ya medirišo.
Medirišo e ka tšwelela ka ditsela tše di fapanego:
(a) Lebjale
(b) Letetile
(c) Letlago
Mehuta ya Medirišo
1. Modirišopego
Ke modirišo wo o kgonago go re begela ditaba.
Modirišo wo o ka bega ka tumelo goba ka kganetšo go ya ka mabaka a mararo, elego
lebaka la bjale, lebaka le le fitilego le lebaka lele tlago.
Mehlala:
Lebjale: Barutwana ba keteka letšatši la Bafsa.
Lefitile: Barutwana ba ketekile letšatši la Bafsa.
Letlago: Barutwana ba tlo keteka letšatši la Bafsa.
2. Modirišotaelo
Modirišo wo ke wo o tšweletšago ditaelo.
Modirišotaelo o šomiša leswao la tlabego(!).
Ditaelo di ka lebišwa go motho o tee goba ba bantši.
Mehlala:
Sepela! (Go laelwa motho o tee)
Sepelang (Go laelwa batho ba bantši)
Mphe meetse ao!
3. Modirišotlwaelo
Ditiragalo tše di tšweletšwago ke modirišo wo ke tša setlwaedi goba tšago direga ka
mehla go latelana. Mehlala:
Bana ba phela ba raloka.
Ke therešo ke tle ke mo thuša Mathiba ke nnete o hlwa a ehlwa le yena.
4. Modirišotlhaodi
O laetša ditiro tše di diragalago sammaletee.
Lediri leo le lego seripeng sa pele le tla phethega bjang kappa bjang.
Mehlala:
O sepela a opela.
Pula e nele letšatši le hlabile.
Ba hweditše monna a befetšwe.
5. Modirišogore
Modirišo wo ke modirišo wo o ithekgago ka medirišo ye mengwe, go swana le
modirišopego le modirišotaelo.
Lediri la modirišogore le felela ka –e.
Mehlala:
Ke ja gore ke khore.
Ngwana o nwa sehlare gore a fole Eja o none (Eja gore o none)
Ithute o be monna (Ithute gore o be monna)
6. Modirišogo
Ke ge lediri le dirišitšwe mo lefokong gomme le na le hlogo ya go-, ka gona la phetha
modiro wa leina.
Mehlala:
Go sepela ke go bona.
Go thuta Sepedi go bose Go bota Morena ke mo gobotse
7. Modirišokgonego
Lediri le dirišitšwe ka mokgwa wa go laetša kgonagalo ya modiro wo o itšego ge fela
wo o lego ka seripeng se senge sa lefoko leo o kgonegile.
Gantši mafoko a modirišo wa mohuta wo a thoma ka lekopanyi „ge‟
Mehlala:
Nka ya le yena ge a ka mpotša – Ge a ka ntsebiša nka ya le yena.
Dipudi di tla lewa ke diphukubje ge di ka robala nageng – Ge dinku di ka robala nageng
di tla lewa ke diphukubje.
8. Modirišokgopelo
Lediri le dirišitšwe ka mokgwa wa go kgopela.
Mehlala:
Nke o eme! Anke o mphe meetse ao!
Go dirišwa gape le hle go laetša kgopelo.
Mehlala:
Nke o eme hle!
Anke o mphe meets ao hle!

MAFOKO
LEFOKO KE ENG: KE LENTŠU GOBA SEHLOPHA SA MANTŠU SE SE NAGO LE
TIRO LE KGOPOLO YE E FELETŠEGO.
MANTŠUTAOLO: LENTŠU, SEHLOPHA SA MANTŠU, TIRO LE KGOPOLO
Lentšu: Lefoko le ka ba ka mokgwa wa lentšu. Lentšu la ba le tiro lekgopo ye e
feletšego – Mohl. Sepelang!/Ngwalang! (Ke lentšu lena le tšohle)
Sehlopha sa mantšu: Bana ba a ngwala – se na le tiro e lego go ngwala se na le
kgopolo ye e feletšego e lego go ngwala ga bana.
Kgopolo: Ge re re elo ke lefoko se swanetše go ba le kgopolo ye e hlapilego, motho a
kgone go kwešiša, go kwa le go diragatša se lefoko le se bolelago.
Sebopego sa lefoko: Sediri + lediri (tiro) + sedirwa (sedirwa se ka ba ka mekgwa ye
mebedi e lego sedirwathwii le sedirwatharedi)
Mohlala wa sedirwathwii: Morutwana o ngwala ka pene – pene e a dirišwa. Modiro
wa go ngwala ga o wele godimo ga yona. Ke yona e diriswago go ngwala, eng? Eng
yeo e tloa ba yona sedirwathwii) – tlhahlobo/molekwana, bj.bj.
Mohlala wa sedirwathwii: Morutiši o betha morutwana – modiro wa go betha o wela
godimo ga gagwe.
MEHUTA YA MAFOKO
LEFOKONOLO/LEFOKOTEE – Lefoko la go ba le lediri le tee leo le rwelego
kgopolokgolo ya lefoko ka moka.
Mohlala:
Monna o ja bogobe.
LEFOKONTŠI – Lefoko la go ba le madiri a go feta le tee fela go se na leo le rwelego
kgopolokgolo ya lefoko. Ka moka a lekana.
Mohlala:
Monna o ja mola mosadi a opela gomme bana ba bapala
LEFOKOFOKWANA – Lefoko la go ba le madiri a go feta le tee fela go na le leo le
rwelego kgopolokgolo ya lefoko.
Mohala:
Monna yo a jago o bethile mosadi wa go ba le makoko.
LEBA (LEBELELA TOKOMANE YE E MAMAREDITŠWEGO)
Ke sebopego seo se tšewago ke lediri/lebopi/lethuši/lekgokedi go hlaloša seemo sa
leina.
Ka tlhago leba ga se lediri fela le šomišwa bjale ka lediri.
Leba le arogantšwe ka diripa tše tharo:
1. Leba la go swantšhanya
2. Leba la tlhalošo
3. Leba la tswalano/na le

1. Leba la go swantšhanya
Leba le le tsebega kudu ka lebopi “ke” ka lebaka le bjale.
Mohlala:
Mosadi ke tšhwene o lewa mabogo.
Mosoma ke sebapadi sa kgwele ya matsogo.
2. Leba la tlhalošo
Leba le le tlhaloša leina ka botlalo goba selo se o bolelwago ka sona.
Mohlala:
Thabang ke mošemane yo bohlale kudu.
O ile sekolong se segolo a ithuta tša maemo a godimo.
Mantšu ao a ntshofaditšwego a hlaloša maina ao go bolelwago ka wona.
3. Leba la tswalano/na le
Leba la go tswalanya gantši le tsebega ka mantšwana a “na le”.
Lefoko la mohuta wo le tswalanya selo le mong wa sona.
Mohlala:
Morena Nkadimen o na le lerato la mafelo a tlhago.
O a hlokomela ka gore o na le kwešišo ya tlhago.
Go bohlokwa gore a tsebe gore o na le tsebo yeo gore a kgone go ruta ba bangwe.
ELA HLOKO: MEHUTA YE YA LEBA E KA ŠOMA KA LEBAKA LE LETLAGO,
LEBJALE LE LEFETILE.
LETŠATŠI LA 02: 27/06/2023
THETO: KE LLELA GO WENA – MOJALEFA M.J.

1 Ke tšere mašego a makgolokgolo,

2 Ke hlabile fase ka khuru;
3 Ke feditše masegare a masomesome,
4 Ke itimile tšohle ka thapelo;
5 Pelo ya ka e šulafetše šulafadifadi!

6 Re be re phaphula le nagalegopagopane,
7 Re eja ditala bjalo ka pudi,
8 Re enwa re sa fetša meroto,
9 Kholofedišo ra beelwa pelwanatšhwaana.

10 Legare ka mašomapeolo la sega

11 Sesego, sesego sa gona ka goma ka dithama;
12 Diphilisi ra komišwa bobedi, gona fao
13 Kholofedišo le gona ya ba kholofedišo.

14 Re rile go bona lebalana le fetile,

15 Lethabo la kaka lethabo,
16 Meduduetšo ya goma ka dithaba
17 Ya swara le legodimo ka diatla.

18 Kgwedisenyane ya hloka swele;

19 Go phadilwe ke go goma tseleng;
20 A latolwa le ke mmagongwana:
21 Ke motho mang wa leihlo phatleng?

22 Ke tau mang ye lena ge le di bona?

23 Ge eba thapelo ya ka e bile seo,
24 Aowa Morena, a a fole –
25 A fole bjalo ka ge ke lletše go Wena!
26 Ke sa llela go Wena Morena!
[Letl. 48 – 49]
Tabakgolo/kgwekgwe
Sereti se llela go Modimo morago ga gore ba tšee lebaka le letelele ba rapela e le ge
ba kgopela ngwana gomme a ba fa ngwana wa go se itekanele, wa leihlo phatleng.
Kakaretšo
Go retwa ka banyalane bao ba tšerego nako ye telele ba rapela Modimo ba mo kgopela
ngwana. Sereti le mosadi wa gagwe ba ile ba ya dingakeng tša setšo le tša sekgowa
gore ba holege. Mafelelong mosadi o ile a ba mmeleng gomme gwa ba le lethabo ka
lapeng. Lethabo leo le ile la fetoga manyami ka ge mosadi a ile a belega ngwana wa go
se itekanele. Bjale baratani ba ba kgopela Modimo gore a fodiše ngwana ka ge a
kgonne go ba šegofatša ka yena.
Mohuta wa sereto
 Thetosello
Sereti se llela go Modimo morago ga gore se tšee lebaka le letelele se rapela e le ge se
kgopela ngwana gomme Modimo a se fa ngwana wa go se itekanele, wa leihlo
phatleng, sona le molekane wa sona.
 Thetokgwabo/boipelaetšo
Sereti se ipelaetša go Modimo gore ke la lebaka la eng a se file ngwana wa go etša yo,
waa go ba le leihlo phatleng (wa go se itekanele). O kgopela Modimo go re a mo fodiše
 Lehlologelwa
Sereti se be se hlologetše go ba le ngwana fela gwa tla yo se bego se se sa mo letela.
Se sa na le tlhologelo ya go re Modimo a mo fodiše ngwana yo.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
 Hlatholla mooko wa thematheto ye nngwele ye nngwe seretong se. [10]
 Sekaseka tema ye e kgathwago ke poeletšo seretong se. [10]
 Sekaseka kgetho le tirišo ya mantsu seretong se. [10]

THETO: LEŠOKO LA GAGO LE KAE

1 Ka wena metse ke matoko,
2 Ka wena re lobile maloko,
3 Lešoko la basadi ga o nalo,
4 Mereba le megabaru o na le tšona
5 Le ge o tswetšwe o se natšo, o itoketše,
6 O di šušukile ka ya rena mehlahlarego.
7 Bana ba batho ba hwa senonyana
8 Mola re tseba e se dinonyana,
9 Tša gago dihlogo di tletše lefase,
10 Ge o gohlola bontši re wela fase
11 Ka ge sa gago sehuba e le kotokotwane,
12 O serotswana sa kgogo setshwamollo fela.

13 Ge e le mobu o o fetošitše sejagobe

14 Mola re tseba sejagobe e le wena,
15 Ka wena lefase le tletše bahlolo,
16 Ka wena re na le bahlologadi,
17 Ka wena metse e tletše ditšhiwana,
18 Ka wena lefase le tletše ditšhiololo.

19 Hee lena bana ba batho difega le ititiago!

20 Go itira dinkgwete tlogelang,
21 Tsebang mokgakgati o a ikgela,
22 La lena le tla hlaba la hlabja sekgomo le lena,
23 Ba lena ba lla sehlodimare,
24 Ba itebaditše ge ya bohloko e le ya morago kgati.
[Letl. 81 – 82]
Kgwekgwe/Tabakgolo
Phedišo ya maphelo a batho ka dithunya.
 Batho ba bolawa ka bontši ka dithunya

Kakaretšo/Moko
Sereto se bolela ka mokgwa wo sethunya se dirišwago ka gona. Se fediša maphelo a
batho, ntle le kwelobohloko.

Mohuta wa sereto
Thetotsholo
Sereti se sola bošoro bjo bo bakwago ke sethunya. Batho ba bolawa ka sona. O
feleletša ka go eletša bao ba di dirišago go tlogela ka ge ka moso di tla boela go bona,
ba lla sello.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
  Sekaseka ka fao sereti se dirišitšego setlabelatheto sa mothofatšo
seretong se. [10]
 Sekaseka tirišo ya poeletšo seretong se. [10]

LETŠATŠI LA 03: 28/06/2023

THETO: THWAGADIMA - MASENYA L.I.

1 E nkamogile mphufutšo wa theka la ka,

2 E ile e nkamoga gwa hloka mokgoši gwa tamiša seetša,
3 Ya o latswa khulong e roroma e rarela le ngwako,
4 Ya phetha ka go o kgaola molala
5 E dutše e latswa magalagapa a ngwako e se na taba,
6 E eja bogale e ganetša bahlakodiši go tsena.

7 La gagwe la nkgaola pelo la ntšhupetša Phafola e sa le ke betlwa,

8 Ka phaphaila le boreatseba badimo ba ntlhapa diatla,
9 Ka pitšeng e tee ka šupša ge go hlabana tša šaka,
10 Ka ithwala megono, ka bea khuru fase, ka sola kgadimataataa,
11 Ka molaetša o šele, e o fihlišitšego go Mmopi,
12 Ba mpea fase gobane ntwa ga e na bothakga.

13 E rathile tladi ya lesehla ke seyamošate,

14 Bjokong bja phukubje ya ka gwa selaganya ya polao megopolo,
15 Puku ya nketa pele ya swara thipa ka bogaleng,
16 Fokothero: “ O se ke wa bolaya”,
17 Fokothero: “Tsohle di na le nako ya tšona”,
18 Tša nthipa ditho, ka robega mogopolo.

19 Mogopolo wa ikgata mehlala ka gadima morago,

20 Ka ipona molahlegi ke hloka marobalo,
21 Ngana ke tlile go lahla fase molepo,
22 Ka etša noga ka sekama ka go gwethegana,
23 Ka sepela bjalo ka segwagwa se se ponokago,
24 Nna le molekani tsela re tla dikišana.

25 Bja pudi bo tšwa tlhakong, bo tla ntlhwaila ke hlakile,

26 Gobane mogopolong go selaganya sa wona sefahlego,
27 Bja re bo ntlhwaila ya ba kgopolo e lapile wa go ntšha leleme,
28 Megokgo e eletše wa go tlatša dikgamelo le dikgamelwana,
29 Malaong ka tsupelela madibeng e sego a bokubu,
30 E le moro wa hlogo mahlolwakethwagadima.

31 Go a bokubu le bokwena mmamoratwa o boile,

32 A boa a nkgobatheletše lesogana la kgarana ya ntotomana,
33 Sogana la mahwafana a maphethephešana,
34 Sogana la mahlwana a dinaletšana,
35 A go kgabišwa ke Mmopi ka dinkwana tša go buleganyana,
36 Ka morišana wa go okamela phatlanyana ya mphaphašana.

37 E nkamogile thwagadima ga go sedirwa,

38 E nkamogile go šetše go ithwala megono, o be a sa ntebana.
39 Seo se sa felego se a hlola, o be a sa ntebana,
40 Ga go tsela ye nngwe bohle re leetong,
41 Gobane bohle re tša mafiša go leno lefase,
42 Seo se nolago moko ke gore go fihla mang pele.
[Letl. 147 – 148]
Tabakgolo/Kgwekgwe
Kotsi ya mollo

Kakaretšo
Sereti se swetšwe ke ngwako lorelore moo se ilego sa hlokofalelwa ke ngwana wa
mošemane sa šala se se na legae. Kotsi ye e dirile gore sereti se ye ngakeng ya setšo.
Ngaka ya mmotša ge kotsi yeo e hlotšwe ke bao a phelago le bona/ ba le go kgauswi le
yena. Sereti se tletšwe ke kgopolo ya go itefeletša ka ge e le modumedi, pukukgethwa
ya mo thibela go dira seo. Mafelelong sereti se ikhomotša ka go re lehu ke tsela ya
bohle.

Mohuta wa sereto
Thetosello
Sereti se kwele bohloko ka kotsi ya mollo ye e se šiilego se swetšwe ke ngwako/ ntlo le
go hlokofalelwa ke morwa.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
Sekaseka tirišo ya poeletšothomi seretong se. [10]
THETO: DITLOŠABODUTU -
1 Ngwageng wa seketemakgolosenyanemasomeseswaitee,
2 Thagaletswalo tshehlana kutwana
3 E wele kalana madibeng a badimo.
4 Ke Kubjane Nogwane wa Mooka
5 Ngwato Morwakgomo le dinao tša mosepedi,
6 Lethabo ya ba nyakalalo –
7 Nyakalalo ya go thabela leitšibolo,
8 Kubjane’ a Botosi bja Pheladi.

9 Kubjane’a Botosi dithutong ke mpho ke filwe,

10 Sejahlapi o potoketša le ba mošetša –
11 Maisemane, mathaithai marutampša lengwalo.
12 Maemong a bolesome Matabo o a iletšwa,
13 Kubjane ga se a tope fase ke leabela,
14 Leabela la bo Ngwato Morwakgomo mofahloši
15 Mofahlolla bana ba thari ye ntsho
16 Go thwego: Ya lata e a fetiša.

17 Ngwageng wa seketemakgolosenyanemasomeseswaitlhano
18 Senatla ntshororo leitšibolo lekgeswa,
19 Motho wa kgobe kgoši ya Majeremane –
20 Ya ba lethabo go Ngwato Morwakgomo,
21 Ke Selauwane Phathudi selaolamekome.
22 Ke thabangkamoka batho re thabile,
23 Go hlokege le wa mmapelwanasekgopi,
24 Go hlokege le wa go bona kwata leihlong.

25 Ngwana sešalamaropeng tena,

26 Šala re go tlogele gore
27 Tša marope di šale di go bona.
28 Ke mogwera wa Chubane le Morwamotšhe,
29 Morwamotšhe wa malawa Maroteng,
30 Maroteng maremakadilepe
31 Mahlabanantwana mosego.
32 Ke Dihlabakela tša Ramabusa’a kgomo,
33 Dihlabanela Morota Ntswaneng.
34 Re dihlabani tša ntwa ya marumo,
35 Marumo gaMohlala’Morudi’a mabuša
36 Bao ba hlabanago ka makgai,
37 Dihlabakela ka marumo re hlaba Maswatse,
38 Re hlabile Mapono a tšhaba pshenene
39 A tloga a tšhaba a šiile mekhwamelo,
40 A šiile digale mosega’thaba Leolo.
41 Ke tšhaba mediti thobela!
[Letl. 104 –
105]
Tabakgolo/ Kgwekgwe
Go retwa moswa wa maikemišetšo/ bokamosong bja gagwe, yo a tšeetšego a fetišiša.

Kakaretšo
Sereto se ke thetotumišo yeo e retago ngwana/ moswa yo a bego a na le maikemišetšo
bophelong a tsena sekolo

Mohuta wa sereto
Seretotumišo sa segologolo
Se latela fomula ya thetotumišo ya segogolo ya mafetšo: Ke tšhaba mediti.
Se na le mainatheto:
 Ngwato Morwakgomo
Se na le dibokantšu:
 seketemakgolosenyanemasomeseswaitee
 Thagaletswalo
 Morwakgomo
 Sejahlapi
 marutampša
 seketemakgolosenyanemasomeseswaitlhano
 selaolamekome
 mmapelwanasekgopi
 sešalamaropeng
 Morwamotšhe
 maremakadilepe
 Mahlabanantwana
Thetotumišo ya sebjalebjale
Sereto se ga se na elemente ya matseno le boitsebišo bja seretwa fela sereto se a
tumiša.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
 Ahlahla tirišo ya dibokantšu seretong se. [10]
 Sereto se ke sa mohuta mang? Fahlela. [10]
 Ahlaahla tirišo ya poeletšo seretong se. [10]
THETO: TATAGOMATOBO

1. “Kgomo e a tshwa! “
2. “E gangwa ke mang?”
3. “E purutlwa ke nna Ramotlogelo marekathipa ka mahlo,
4. Ke Kwena ye kgolo tatagoMatobo,
5. Ke monyanana wa boDire le Lefetlana ‘ a bophelo,
6. Ke phetšane ‘a Motshela morwarragoMatlale,
7. Ke motlogolo wa Matile le Modise Mmamaraba,
8. Ke motswala’ Swanyane’ a boNtlepo le Tshipane,
9. Koma ke botše le Maphaswana thaka tša Rahlagane,
10. Ke ditetšwe ke baditi boMaphowe le Ntsowe a boPule,
11. Marumo ke fahlagantšhitše a bo Tshipane le Molefe.

12. Ke motho wa boBjalwe le Magetle Nkgaruba’ bokgoši,

13. Ke motho a bokatakatang ka sa morago mafsega
14. Ge e le rena mereleba re šotoka ka lerumo ka seatleng,
15. Ke manyalaahlala sogana la tedu e tee,
16. Mosadi ke hladile Mopedi wa kua Malahleng,
17. Mosadi ke nyetše ngwana wa baanatau ya legola,
18. Ngwana tswalwa ke batho ba moriri le hlogo,
19. Kgarebe ya ledumedišego mmagomošomo a feletše,
20. Kgonthe mahlatse ga a phuthelwe ka kobo Batau.

21. Ke nameletše le dithaba ka ba ka fihla Rite gaKopa,

22. Ke itše ke boa ka boa ke lekeleditše matsogo
23. Ke theogetše Lepelle go ikokotlela ka meetse,
24. Ngwana yo mmotsana ka ithopela Mminatau ka lerato,
25. Kgonthe bogobe a nkapeela boloulwane le semphemphe,
26. A tloga a nthintha ka mahenyahenya a Sekgowa,
27. Ka kgomonaka le kgomoboya mmalerato ka goroša.

28. Ke nna mogale ‘a boMagare ‘a Malawane

29. Nkadimeng selepe sa makeolane ke reme medube le mere,
30. Ke tloge ke rema bagale boSokana le Kaitswe,
31. Bona ge ba le bjalo ke bannatia dikgagapa tša marumo,
32. Ntwa ba lwele ya thuto borutiši Tshwane ‘a boPoulo,
33. Ka fofa la mpšhe ba mphadimiša ka tsena gae ga boNala,
34. Gae Ntwane ka tsena ke farafarilwe ke bagale,
35. Ka tate ka Motshela ke itia fase ka dikhuru
36. Ke tamiša bagale boMohlamme le bosekokoto,
37. Kgati tša meretlwa ka otlana go kwagetše
38. Ke tšhaba baditi bokaMapulana thaka tša mogolle.”
[Letl. 135 – 136]

Tabakgolo/ Kgwekgwe
Mo seretong se Mminakwena o a itheta ka bophelo bja gagwe, setlogo sa gagwe le
diphihlelelo tša gagwe.

Kakaretšo
Sereti se itheta ka botšo/bophelo bja gagwe, ka tša lebollo, manyalo, dintwa tše a di
lwelego le tša dithuto. O re tsebiša gore ke yena Mminakwena.

Mohuta wa sereto
Sereto se se kgotsofaditše dinyakwa ka moka tša thetotumišo ya segologolo:
Fomula ya Matseno:”Kgomo e a tshwa”
Boitsebišo: “E purutlwa ke nna Ramotlogelo marekathipa ka mahlo,
Ke Kwena ye kgolo tatagoMatobo,
Mmele:
Se re botša ka botšo bja sona le lešika la sona:
Ke monyanana wa boDire le Lefetlana ‘ a bophelo,
Ke phetšane ‘a Motshela morwarragoMatlale,
Ke motlogolo wa Matile le Modise Mmamaraba,
Ke motswala’ Swanyane’ a boNtlepo le Tshipane,
Sereti se itlhaloša bosona gore se bolotše le mphato wa Maphaswana
Se re botša gore ke sona motho yo bogale wa go se tšhabe selo:
 Ke motho a bokatakatang ka sa morago mafsega
Ge e le rena mereleba re šotoka ka lerumo ka seatleng,
Sereto se re botša gore sona ga se dule le basadi nako ye telele le ge gabjale e nyetše
mosadi yo se mo ratago:
Ke manyalaahlala sogana la tedu e tee,
Mosadi ke hladile Mopedi wa kua Malahleng,
Mosadi ke nyetše ngwana wa baanatau ya legola,
Ngwana tswalwa ke batho ba moriri le hlogo,
Kgarebe ya ledumedišego mmagomošomo a feletše,
Kgonthe mahlatse ga a phuthelwe ka kobo Batau.
Bj.bj.
Ka gare ga mmele wa sereto se go nale mainatheto:
 Maphaswana
 Nkgaruba’
 Batau
 Mminatau

(EFANG TIRIŠO YA MAINATHETO A)

Ka gare ga sereto se go na le dibokantšu:
 marekathipa
 Mmamaraba
 manyalaahlala
 baanatau
 mmagomošomo
 kgomoboya
 mmalerato
 bannatia

(EFANG TIRIŠO YA DIBOKANTŠU TŠE)

Sereto se ke thetotumišo ya segologolo, se na le fomula ya mafetšo.
“Ke tšhaba baditi…”
(EFA TIRIŠO YA MAFETŠO A)
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
 Na sereto se ke thetotumišo ya segologolo? Fahlela karabo ya gago o
lebeletše sebopego sa sona. [10]
 Na sereti se atlegile go tšweletša dinyakwa tša seretotumišo sa bogologolo
seretong se? Fahlela karabo ya gago ka go sekaseka ka fao matseno,
boitsebišo, mainatheto, dibokantšu le mafetšo di di dirišitšwego ka gona
seretong se. [10]
LETŠATŠI LA 04: 29/06/2023
Maina
Leina ke lentšu leo le fiwago selo, motho, phoofolo, lefelo bj.bj
Mehuta ya maina
Maina a dilo tšeo di ka bonwago ebile di ka swarwago
1. Mainaina
Ke maina ao a dirišwago go bitša goba go šupa selo, ke maina ao batho goba dilo di
tsebjago ka wona.
 Ga a fetoše sebopego
 A ngwala ka tlhakakgolo kae le kae moo a tšwelelago lefokong Mohlala: Maina a
batho (Matome), Maina a dinoka (Limpopo), Maina a mafelo (Polokwane)

2. Mainagohle (Mainaswarwa)
Ke maina a dilo fela wona ga a ngwalwe ka tlhakakgolo.
Mehlala:
mošemane, sekolo, lefsifsi, noka, bupi
3. Mainakgoboko
Ke maina ao a dirišwago go bitša dilo ka seboka.
Mohlala:
Diphoofolo goba dinonyana, phuthego, mehlape, mošhišhi, segola, borage Maina a dilo
tšeo di sa bonwego ebile di sa swarwego
4. Mainakgopolo
Ke maina ao a fiwago dilo tše re sa kgonego go di bona le go di swara.
Mohlala:
Lerato, bohlale, tlala, lehu, bolwetši, lethabo
5. Mainagokwa
Ke maina ao a bopšago ka go kopanya diripa tše pedi tša polelo.
Mohlala:
Leina + Leina Sebata + Kgomo – sebatakgomo Lediri + leina Dula + Setulo –
modulasetulo
Mafoko
Lefoko ke lentšu goba sehlopha sa mantšu seo se nago le tiro le kgopolo yeo e
feletšego.
Mohlala:
Sepelang! Ngwalang! Ngwalang/Sepelang - ke lentšu le tee fela ka gore le na le tiro le
kgopolo ya go felela ke lefoko.
Mohlala:
Morutiši o ruta barutwana thutwana ya Sepedi
Ke sepetše le yena maabane a mpontšha mogala wa gagwe - Ke sehlopha sa mantšu
gomme sehlopha se na le tiro le kgopolo ya go felela ka go realo ke lefoko.
Gopolang sebopego sa lefoko: SLS = (Sediri+Lediri+Sedirwa)
Se ke sebopego sa motheo sa lefoko. Ga se gore mafoko ka moka a swanetše go
bopega ka tsela. Seo se rago gore ge lefoko le se le bopege ka tsela ye ga se lona.
Aowaowa!
A mangwe e ka ba: SL – Ngwana o a bapala – Ke Sediri + lediri. Lefoko le le feleptše le
na le kgopolo ya go felela yeo e rwelwego ke tiro (Lediri) “o a bapala”
Ke gona fao re tlogo bolela ka mehuta ya madiri, ra re lediri le ke lefeledi.
Ge re ka re SLS - Ngwana o bapala ka sellathekeng – lediri (tiro) ke o bapala
Sellathekeng ke sedirwathwii
Fela ge re ka re Ngwana o bapala le yena – yena ke lešalaina le emela motho yo
mongwe e ka ba Malose/Mokgadi goba Lethabo. Yena ke sedirwatharedi
Se sa re botša gore “o bapala” ke lefetedi (mohuta wa lediri)
Bjale go bohlokwa gore o ye o tsebe phapano gare ga lefetedi le lefeledi gape le
sedirwathwii le sedirwatharedi.
Lefetedi: Ke lediri leo modiro wa lona o fetelago go sedirwa (thwi)
Mohlala: Mošemane o swara mmutla
Lefeledi: Ke lediri leo modiro wa lona o sa fetelego go sedirwa.
Mohlala: Mošemane o a sepela.
Sedirwathwii: Ke leina leo modiro phethwago godimo ga lona
Mohlala: Mošemane o betha mmutla.
Sedirwatharedi: Ke leina leo modiro o phethwago ka lona/le šomišwago go phetha
modiro
Mohlala: Mošemane o betha mmutla ka thoka
Mehuta ya mafoko
Lefokonolo/tee
Lefokonolo ke lefoko le le nago le lediri le tee gomme le fa kgopolo e tee.
Mehlala: Thabo o rata dijo.
Lediri/tiro/kgopolo: O rata
Monna o tlile le bana Lediri/tiro/kgopolo: o ltile
Lefokofokwana
Ke lefoko leo le nago le lediri (kgopolo e) le tee, madiri (dikgopolwana tše) a mangwe a
go e thekga.
Mehlala: Thabo o rata dijo tšeo di apeilwego ke motswadi wa gagwe.
Madiri/tiro/kgopolo: o rata le di apeilwego
Monna wa go rata go ja o tlile le bana ba gagwe ka sefatanaga.
Madiri/tiro/kgopolo: go rata go ja le o tlile
Lefokontši
Lefokontši le na le madiri (dikgopolo) a mabedi goba go feta ao a kopantšweng ka
makopanyi.
Lediri (kgopolo) le lengwe le lengwe le ikema ka bolona.
Mafokonolo a kopantšhwa ke makopanyi a go swana le le eupša, empa, gomme, ešita,
le, fela, bj.bj. Mehlala:
Bana ba lle dijo gomme ba hlakahlakana.
Madiri/tiro/kgopolo: ba lle dijo le ba hlakahlakana Ke mmone maabane gore o tlile
Madiri/tiro/kgopolo: mmone le o tlile
LETŠATŠI LA 05: 30/06/2023
MOLEKWANA
THUTAPOLELO
POTŠIŠO YA 1
Bala temana ya ka tlase gomme o arabe dipotšišo tša ka tlase.
SETŠWELETŠWA SA F
LESWENA KE LE BAITENA
Afrika-Borwa re tsenetšwe. Re wetšwe ke leswena še le le bitšwa gore ke Covid-19.
Bolwetši bjo bo hlolwa ke kokwanatlhoko yeo e bitšwago corona. Bolweši bo na le
kotsi ka ge bo šetše bo bolaile batho ba bantši kua Italy le China. Batho dinageng tša
go fapafapana ba bo rolela kefa. Bolwetši bjo ke lešitaphiri. Bo bogale, ga bo na
kgethologanyo.
Mohlomongwe ba marapo a tše hwileng mmogo le bo ramošweu ba ka re tlela ka lewa
le lengwe.
[Boitlhamelo]
Tsopola mehlala YE MEBEDI ya leba go tšwa temaneng ya ka godimo o be o
1.1 fe le mehuta ya ona. (4)

1.2 Šomiša lekopanyi go kopanya mafoko a ka tlase go hlama lefokofokwana:

 Bo bogale.
Ga bo na kgethologanyo. (1)

1.3 Efa mehlala YE MEBEDI mainaina go tšwa temaneng ye. (2)

Laetša gore ke diripa dife tša polelo tšeo se tšweletšwago ke mantšu ao a
1.4 kotofaditšwego temaneng ye. (2)

1.5 Ngwala lefoko le le latelago ka lebaka le le fetilego le le le tlago:

Bolwetše bjo bo hlolwa ke kokwanatlhoko yeo e bitšwago corona. (2)

1.6 Hlaloša tirišo ya lentšu le 'lewa' lefokong le.

Ge lewa (a) la ditaola le wele lewa (b) le lewa (c) ka gare ga lewa (d). (4)
[15]

POTŠIŠO YA 2
1. Efa ditlhalošo tša mareo a:
a) Ponelopele
b) Tebelelopele
c) Kgadimonthago
d) Bokamorago
e) Kgegeophetogi
f) Kgegeotiragatšo
g) Ditaetšosefala
h) Polelonoši
i) Poledišo
j) Mothalonako
2. Fapantšha dielemente tše di latelago tša papadi (ya seyalemoya) go ya le ka fao
di diriitšwego papading:
(a) Mminoratho le mminorathwana
(b) Pulamadibogo le Mmminoratho
(c) Khwelelo le Tšwelelo
(d) Kgaola le Setunyana
(e) Kgaolo le Temana
(f) Tema le Temana
(g) Filthara le Kgaola.
3. Hlatholla ka botlalo diponagalo tše di latelago tša go sekaseka papadi:
a) Thulaganyo
b) Morero
c) Thulano
d) Tikologo
BEKE YA 2: TŠWETŠOPELE YA MOŠOMO WA KOTARA YA BORARO
LETŠATŠI LA 06: 03/07/2023
THETO: LE IKGOBOŠETŠANG?
1 Le ikgobošetšang kgobošo ya bogoboga makgarebemethepa?
2 Le ipoulelang bapoulegi la fetoga bona nyanyeng?
3 Le ikgobošitše le gobogile bogoboga ka a lena maina methepa,
4 Le thankgeditše kgoro ya bosešane ka nyefolo pepeneneng,
5 Meaparo ke ya sebjalebjale diaparo le ikapere,
6 Dirope kgakala di tamiša mofetikatsela masogana a bogela,
7 Masogana a bogela a loketše diatla potleng.

8 A masogana mahlo a tsepeletše faroborutho go phadima leboelela,

9 Le tsatsanka le mebila mebele le rekiša dikata di iphe,
10 Le hlwe le hidinya llo sa ge ba iphile kganthe le ba gokile.
11 Batswadi malapeng ge ba kgalema makgalemele le itire dimpšhe,
12 Batswadi ka a go bola mae le ba gaše ka mebinikaparo.
13 Le lengwe la matšatši masogana a tla le upa bokaboraga,
14 Ka malapeng le gorošitše tlogolwana di sena borragotšona.
(Letl. 76 - 77)
Tabakgolo ya sereto
Maitshwaro a baswa ba basetsana

Kakaretšo
Sereto se laetša ka mo baswa ba basetsana ba šitwago ke go apara gabotse. O re
meaparo ya bona o goboša seriti sa basadi. O isa basemane melekong ka ge ba tla
feleletša b aba kata, b aba šia le bana.

Mohuta wa sereto
Ke thetotsholo.
Sereti se sola meaparo ya baswa ba basetsana ebile se ba lemoša ka ditlamorago tša
seo ka lehutšo la go re ba tla fokotša.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
 Sereto se ke sonete. Dumela goba o ganetše kgopolo ye o lebeletše
sebopego sa ka ntle sa sereto se gape le patrone ya morumokwano. [10]
 Ahlaahla ka fao sereti se dirišitšego phane ka gona seretong se. [10]
  Sekaseka tirišo ya poeletšo seretong se. [10]

THETO: NTLEMOLLENG - MASHILO P.M.

1 Le mpelege ya lena melao ka latela
2 Ka thari ya kgokong la nkhunela mameno
3 Kgetleng tša lena bokatlou ka le golela,
4 Ka ba yo mongwe wa dirotholana faseng leno.

5 Mešomo lapeng ka šoma go ya ka makgethe,

6 Pušo ke theeleditše ya lena Mme mmelegi;
7 Eupša thuto ga le mphe le ntsene kgwethekgwethe,
8 Mahlatse le nkuna ona gore ke se be molemogi.

9 Ka nyalo le ntlemeletše ke a hlaka

10 Gobane ka yona ke rapeletša bophelo,
11 Ebile ka yona ke imelwa ke bophelo,
12 Ke phela bja majaditala ganateng la sehlakahlaka.

13 Hlee …ntlemolleng ke tšweng ka difata!

14 Ke tšweleng ka ntle go yo fatafata.
[Letl.120 – 121]
Tabakgolo/ Kgwekgwe
Sello mabapi le dipheto tšeo batswadi ba di tšeelago bana ba bona.

Kakaretšo
Sereto se se bolela ka lekgarebe leo le hlalošago ka fao batswadi ba lona ba le
godišitšego ka gona le ka moo ba le fepilego ka gona. Ba mo diretše tšohle. Le ge ba
mo godišitše efela ga se ba mo swara bjalo ka motho yo mogolo ka ge ba se ba mo
dumelela go ikgethela molekane ba mo kgethetše molekane ebile ga ba mo dumelele
gore a itšeele dipheto. Se se dira gore sereti se thulane le batswadi ba sona ka ge le go
tsena ka gare ga lenyalao se gapeleditšwe.Lenyalo la sona le a galaka. Bjale sereti se
kgopela gore se lokollwe se fiwe tumelelo ya go ikgethela seo se se ratago.

Mohuta wa sereto
Sereto se ke Sonete ya Seisemane.
Ke sonete ya Seisemane ka ge tshwantšho e bonala ditemanathetong tše tharo tša
mathomo tša methaladi ye mene ye nngwe le ye nngwe (Dikhwatereine) gomme tirišo e
bonala temanathetong ya bone e le go ya mafelelo ya methaladi ye mebedi
(Khapolete).
Sereti ga se sa atlega go tšweletša patrone ya morumokwano wa sonete ya seisemane
ka ge sereto se se sa latele patrone ya gona (abab, cdcd, efef, gg) ya sereto se ke ya
go ikgetha, e arogile kwatreining ya boraro ka go tšweletša patrone ka tsela ye: abab,
cdcd, effe, gg.
Le ge go le bjalo se ga se fetoše mohuta wa sereto.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšisotelel:
 Sereti se atlegile go tšweletša sonete ya Seisemane. Fahlela kgopolo ye o
lebeletše diteng le sebopego sa ka ntle sa sereto se. [10]
 Sereto se ke sonete ya Seisemane. Ahlaahla ntlha ye. [10]
 Sekaseka ka fao serei se tšweleditšego tshwantšho le tirišo seretong se.
[10]

LETŠATŠI LA 07: 04/07/2023

THETO: O BE O ADIMILWE – NGAKE M.E.
1 O be o adimilwe, o se wa fiwa,
2 Ke wena o itišitšego motlwae
3 Wa gore o filwe, ga se wa adingwa.

4 Phumola phoka’ badimo marameng;

5 O ikhomotše ka la go re: “Mong ‘a ka
6 O be o nkadimile, o se o mphe.”

7 O ile Pheladi yo mosehla le diatla,

8 Bone la masogana kgadikgolo;
9 O ile o latetše kgaetšedi tšagwe.

10 Ba ile boMalesela’ Kgathola;

11 Ba ile boMadimetša’ boTšhaya,
12 Ba tšwago mpeng e tee le Pheladi.

13 O tšere ka o tee ka o tee Mong

14 Go etša maloba le maabane,
15 Ge a be a ba goroša go la madimabe lefase.
16 Eja lesego mmawešo o etše maloba
17 Ge ba be ba goroga go leno lefase!
18 Pšapšamiša diatla o leboge thato ya Yogodimo!

19 Buša monwana wa tšhupašupabaloi bathong bangwe,

20 Hlala kgopolo tša go ba naganela bošula
21 Gobane thato go phethegile ya Yogodimo.
[Letl. 69 – 70]
Tabakgolo ya sereto
Go lemoša batho gore ga se ra tlela go phela galele/ go ya go ile mo lefaseng.

Kakaretšo
Sereti se kgothatša batho bao ba hlokofaletšwego le go ba eletša gore ba amogele. Se
homotša bao ba hlokofaletšwego gore ba bobona ba ba ba lobilego, Modimo o be a ba
adimile bona. Se re ba amogele lehu go swana le ge go amogelwa go belegwa. Go se
be le yo a solwago gore ke yena mohlodi wa lehu le.

Mohuta wa sereto
Ke thetosello.
Sereti se tšweletša mantšu a go thoba maikutlo go ba ba hlagetšwego ke kotsi ya lehu.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
 Sekaseka metara o lebeletše mothalotheto wa 3. [10]
 Re allele dikgopolokgolo tša temanatheto ye nngwe le yenngwe seretong
se. [10]

THETO: THEKA LE A THUNYA – MAMABOLO M.

1 Ke be ke tšerwe ke melodi ya makaba tšobana la ka,

2 Ke bone a bangwe mafuri pelo ya gana go kotopetša,
3 Momomono ra monana wa kgatsintsi ya lerato,
4 Bokoti ra neana bja rato nonnoti ya bophelo,
5 Nankhono theka le a nkgalakela ke bakwa le badimo,
6 Sekhukhuni se bonwe ke sebataladi.

7 Bomphetakapejana ba nkotile ditshwaro, re nkga sa sebodu lehono,

8 Therešo ba nkatošeditše sa yona sebatama, ke tshereane,
9 Tšhoolo ba thabalakile mmele wa ka ka ya go fiša sa leretha,
 10 Lesego re dikile re tamolla ka tlhalalo ke go sema sephantha,
11 Nankhono ke emaemišwa le botšhuputšadigwere beng ba legola,
12 Letswele ke tahlane, le ntahletše magalagapeng a dihudušaphelo.

13 Ditšhidi le ditshemo tša matšhekge mahloko a ka a di pshirile

14 Gobane motšhaotšhele ke a ripitla,
15 Lerato le ila motlalo ka ntaka ya leihlo ke fahlogetše,
16 Ga le na mmala le bjalo ka ba bošego ke bone,
17 Buša pelo re thomolle bophelo fase hle!
18 Tlaa re boelantšhwe ke tšhimama mohlomongwe ke tla fola.
(Letl. 98 – 99)
Kgwekgwe/Tabakgolo
Boitsholo bja sereti ka mesepelo ya sona.

Kakaretšo/Moko
Sereto se bolela ka yo a ilego a ba le mesepelo ya mabatha gomme mosadi wa gagwe
a mo hlala. Sereti se kgopela tshwarelo go mosadi wa sona gore ba tle ba thome
bophelo ka lefsa.

Mohuta wa sereto
Thetotsholo
Sereti se itshola ge se ile sa ipha mesepelo ye e sego ya loka, lapa la sona la be la
phumega. Bjale o kgopela tshwarelo gore a mo fe sebaka ba thome bophelo ka lefsa.
(BALANG SERETO LE NTŠHE DITLABELATHETO)
Mohlala wa potšišotelele:
Efa dikgopolokgolo tša ditemanatheto tša sereto se. [10]
LETŠATŠI LA 08: 05/07/2023
DIELEMENTE TŠA PAPADI YA RADIO/SEYALEMOYA
1. Segatišamantšu/segodišalentšu (Microphone) - Ke setlabela/sedirišwa se
bohlokwa papading ya radio/seyalemoya. Ntle le sona go ka se be le papadi ya
radio/seyalemoya. Baraloki/babapadi ba bolela go sona (kgaufsi/kgojana le sona) go
ya ka tiragalo temaneg gore e kgone go tšwelela radio/seyalemoyang.
Hlokomela: Ga se sedirišwa sa go laetša tikologo ya papadi ya sebjalebjale.
Tikologo ya papadi le ge e ka ba segologolo sedirišwa se se tlo no ba gona.
Mohlala: se šoma go thoma mathomong go fihla mafelelong go ya le ka tiragalo
(letl. 22 temana ya 6)

2. Lentšu (Voice) – babapadi/baraloki/bakgathatema (characters) - Ye ke

elemente ye bohlokwahlokwa kudu ya papadi ya radio/seyalemoya.
 Seyalemoya/radio ke lentšu gomme ka lentšu re kgona go kwa me(o)laetša. Mantšu
ao re a kwago ke a baraloki/babapadi ka go fapana go ya ka dikarolo tšeo ba di
abetšwego (ka nako ye nngwe re ka kwa la moanegi – go ya le ka mongwalelo wa
papadi)
Mohlala: Kgaolo ye nngwe le ye nngwe ge e thoma e laetša
baraloki/babapadi/bakgathatema (Letl. 18)

Mehuta ya babapadi/baraloki:
 Molwantšhwa (Protagonist) – ke mmmapadi/moraloki yo mogolo ka
papading. Morero wa papadi o theilwe godimo ga gagwe. Bontši bja
ditiragalo tša papadi di dikologa godimo ga gagwe. O thoma le papadi.
Mohlala: Rebone
 Molwantšhi (Antagonist) – le yena ke mmapadi/moraloki yo mogolo
papading, o šitiša molwantšhwa go fihlelela dinepo le maikemišetšo a
gagwe. O thoma le papadi.
Mohlala: Mahunela
 Mohlohleletši (Tritagonist) – a ka hlohleletša molwantšhwa gore a
kgone goba a palelwe ke go fihlelela dinepo le maikemišetšo a gagwe,
goba a hlohleletša molwantšhi go ditsela tša gagwe tša go šitiša
molwantšhwa go fihlelela dinepo le maikemišetšo a gagwe. Bohlohleletši
bja gona bo bonala go tloga mathomong go fihla mafelelong a papadi.
Hlokomela: mohlohleletši e ka no se be motho (silent character)
Mohlala: Bongame bja Mahunela
 Mmapadihlaedi/moralokihlaedi (Flat character) – ke mmapadi/moraloki
yo a hlamilwego kgopolong e tee, ga a gole, ga a fetoge goba gona go
fetošwa ke mabaka. Ke mmapadi/moraloki yo motheeletši a sa mo
lebalego.
Mohlala: Mahunela
 Mmapadiphethegi/moralokiphethegi (Round character) – ke
mmapadi/moraloki yo a emelago motho yo a feletšego. O na le mabobo,
mafokodi, mabotse e bile o a gola, o a fetoga. Ge a le mathateng a ka
fetola dikgopolo tša gagwe. Ka dinako tše dingwe o kgona go itebanya le
mabaka ao a fetogago gomme le ona mabaka ao a ka mo fetoša.
Mongwadi ga a mo lebale le motheeletši ga a mo lebale.
Mohlala: Sarinkie
 Mmapadinyane/moralokinyane (minor character) – ke
mmapadi/moraloki yo a kgathago tema ye nnyane ka papading. O thuša
fela go tšweletša ditiro tša molwantšhwa le molwantšhi. A ka tšwelela
mola le mola goba mongwadi a mo tlogela ra se sa kwa ka yena pele
papadi e fihla mafelelong.
Mohlala: Hlogi/Credo
3. Mmino (Music) - ye le yona ke elemente ye bohlokwa kudu papading ya
radio/seyalemoya. E kgatha tema ya go tšwa mahlalagading.
Mehuta ya mebino yeo e dirišwago papading ya seyalemoya/radio:
 Pulamadibogo (signature tune/sigtune)
 Ke mmino o motelele wo o letšwago ge papadi e thoma le ge e fela.
Wona o lla metsotswana ye 30 pele motšweletšimoyeng/mogaši a ka
thoma go bolela, go dira matsentšhagae.
Mohlala: letl. 29
 Mminoratho (bridge music)
Ke mmino wo moteletšana wo o arolago ditiragalo tšeo di diregago
mafelong a go fapana ka dinako tša go fapana. Ka nako ye nngwe mafelo
a ka swana fela dinako di ka se ke tša swana.
Mohlala: letl.38
 Mminorathwana (sting)
Ke mmino wo mokopana wo o arolago ditiragalo tšeo di diregago ka nako
e tee e ka ba mafelong a go fapana goba lefelong le tee. Mo ditiragalo di
direga ka nako e tee fela ka gore e le radio ga go kgonege gore re kgone
go di kwa sammaletee.
Mohlala: letl. 27
4. Medumo (SFX) - radio/seyalemoya se šoma ka medumo kudu. Ka gona re ka re
medumo ke elemente ya bohlokwa papading ya radio/seyalemoya. Medumo e
kgona go re utollela nako le lefelo la ditiragalo gomme ya be ya re utollela maikutlo.
Medumo e ka ba ka mokgwa wa mmino goba dilo/didirišwa tša tlhago, tša
sebjalebjale, bjalobjalo. Medumo ka gare ga papadi ya radio/seyalemoya e
beakanywa ke motšweletši (motšweletšimedumong)
Mohlala: letl. 49/67

Mehola ya medumo papading ya radio/seyalemoya:

 E re utollela lefelo la ditiragalo – re ka kgona go kwa gore ke
sethokgweng ka medumo ntle le go botšwa, re ka kgona go kwa gore ke
mabenkelengkgoparara, ka sefatanageng, ka pareng, re ka kgona go kwa
gore pula e na, motho o a sepela, ke nokeng ebile meetse a ela, bj.bj.
 E re utollela maikutlo a mmapadi/moraloki – ka nako motšweletši a ka
gagabiša mmino wo sepelelanago le maikutlo a mmapadi/moraloki
temaneng.
 E tšweletša ngangego (tension) gare ga babapadi/baraloki.
 E re utollela nako ya ditiragalo – re ka kgona go kwa gore ke mosegare
goba ke bošego ka medumo fela.

(Mongwadi o swanetše a laetše medungwana ye ka “(SFX)” sengwalong sa gagwe

gomme ke maikarabelo a motšweletšimodumong go bona gore medumo yeo e ba gona
gomme batheeletši ba e kwa)
5. Motšweletši (Producer) - ke motho yo a dirago mošomo wa go ikgetha
seyalemoyeng. Mešomo ye e fapane go ya ka maikarabelo:
(O thoma le papadi mathomong go ba go fihla mafelelong)

Mehuta ya batšweletši:
 Motšweletšimoyeng (On air producer) – ke yena a dirago gore papadi e
kwagale radiong/seyalemoyang (o e iša moyeng ka morago ga kgatišo).
O dira kgetho le dipeakanyo tša ditema tšeo di tlogo kgathwa ke
 babapadi/baraloki ka thušano le motšweletšiphethiši. O dira gape le
kgetho ya baraloki/babapadi go dikarolo tše di itšego.
 Motšweletšimetšheneng (Technical producer) – ke yena a
beakanyago medumo le mebino yeo e tlogo dirišwa. Ke yena a gatišago
papadi gore e tle e ye moyeng ka letšatši leo le itšego ka thušano le
motšweletšimoyeng.
 Motšweletšiphethiši (Executive producer) – ke yena a laolago
dikgatišo ka moka tša papadi. Mongwadi, baraloki le batšweletši ba ka
fase ga taolo ya gagwe. O dira ditekolo tša mešomo ya batšweletši
gammogo le baraloki/babapadi.
6. Kgaola/setunyana (Cut) - ke setunyana seo se bago gona go aroganya ditiragalo
tšeo di diregago lefelong le tee ka nako ye tee. Ga go na mmino fa,
babapadi/baraloki bao ba boledišanago pele goba mmapadi/moraloki yo a bolelago
a nnoši o swanetše go swayaswaya ka tirigalo yeo re tlogo e kwa pele ga setunyana
seo.
Mohlala: letl.50
7. Ngangego (Tension) – maemo ao e leng gore ga go na kwano. Ngangego e ka
tšwelela gare ga babapadi/baraloki ba ba bedi goba go feta ka mokgwa wa go
thulana ka dikgopolo goba mmapadi/moraloki a lwa a nnoši le dipelo. Motšweletši a
ka dira gore go be le modungwana wo o itšego go kwagatša ngangego yeo.
Mohlala: letl. 48 (Benjamene o na le ngangego mogopolong wa gagwe –
thulanogare)
8. Tebelelo (Focus/point of view) – mongwadi a ka diriša moanegi go re alela
moelatiragalo (tatelano ya ditiragalo) goba ra di kwa ka dipoledišano tša
babapadi/baraloki ka bobona.
(Papading ye ga re na moanegi yo a felago a tsena go re anegela ditiragalo –
mongwadi o dirišitše babapadi/baraloki/bakgathatema go re alela ditiragalo
papading)

9. Poledišano (Dialogue) – poledišano ya babapadi/baraloki ke setlabela/elemente ye

bohlokwa papading. Ge babapadi/baraloki ba sa boledišane gona ga re na papadi. Ka
go realo poledišano e bopa bogolo bja papadi go feta kanegelo ya go dirwa ke
moanegi. Moanegi mo sengwalong sa papadi re ka mmona ka tirišo ya ‘ditšhupasefala’
(ga go na lereo le lekaone la go emela ditšhupasefala papading ya radio/seyalemoya.
Re no di bitša bjalo ra re ke ditšhupasefala goba mangwalo a ka mašakaneng)
(E thoma mathomong go fihla mafelelong a papadi. Go fela go tsena polelonoši
(monologue/soliloquy) (letl. 27) le poledišo (letl. 49))
Hlokomela poledišo mo letlakaleng la 49 mo mahunela a boledišago kgomo - Tsokotla
10. Ditiragalo (Actions) - ditiragalo tša papadi di tšweletšwa ka mokgwa wa go bolela
segodišamantšung, kgole le segodišamantšu, o tloga segodišamantšung goba o
batamela segodišamantšung, bj.bj.
(Di thoma mathomong a papadi go fihla mafelelong)
11. Lefelo la ditiragalo (Millieu) – lefelo la ditiragalo le tšweletšwa ka medumo pele
babapadi ba bolela.
Mohlala: letl. 30
12. Nako ya ditiragalo (Time) – nako ya ditiragalo le yona e tšweletšwa ka medumo
pele babapadi/baraloki ba thoma go bolela
Mohlala: letl. 18
13. Filthara (Filter) – ke mokgwa wo mmapadi/moraloki a kwagalago ka gona ge a
boledišana le mmapadi/moraloki yo mongwe ka mogala. Kwagalo ya bona ga e swane
ditsebeng tša rena batheeletši kudu bjang ge o theeleditše mo radio/seyalemoyang.
Mohlala: letl. 18
14. Kgaolo/Tema (Episode) – e bopilwe ka ditemana tša go fapana tše mmalwa. Ge e
thoma re kwa ka mmino wo motelele (sigtune)
Mohlala: Papadi ye e na le dikgaolo tše 16
15. Temana (Scene) – ke karolwana yeo e tšweletšago ditiragalo tša go fapana. Di
hwetšwa ka gare ga kgaolo gomme di arogannywa ke mminoratho, mminorathwana le
setu/kgaola.
Mohlala: Kgaolo ye nngwe le ye nngwe e bopilwe ka ditemana. Mohlala: letl. 107 - 113
16. Khwelelo (fadeout) – ke ge mmapadi/moraloki goba babapadi/baraloki ba bolela
ba tloga segodišamantšung.
Mohlala: letl. 48
17. Tšwelelo (fadein) – ke ge mmapadi/moraloki goba babapadi/baraloki ba bolela ba
batamela segodišamantšung.
Mohlala: letl. 48
HLOKOMELA: DIELEMENTE TŠE GA GO NA KA MOKGWA WO O KA DI
KWEŠIŠAGO BONOLO GE O SA THEELETŠE PAPADI YA RADIO/SEYALEMOYA.
KA LEBAKA LA MOHUTA WO WA PAPADI, MORUTIŠI LE MORUTWANA BA A
GAPELETŠEGA GO THEELETŠA PAPADI YA RADIO/SEYALEMOYA – E KA BA
PAPADI EFE KAPA EFE GO ETŠA MAHLAKUNG MO GO THOBELA FM GOBA
DIPAPADI TŠA RADIO/SEYALEMOYA TŠE KOPANA. MAHLAKUNG KE
TIRAGATŠOTŠWELEDI GOMME LE YONA E NA LE DIELEMENTE TŠONA TŠE.
Ge o badile maphephetlhahlo a, wa be wa kgona go theeletša Mahlakung wa amantšha
ditlhathollo tše di filwego, gona go tlo ba bonolo go wena go di tsenya tirišong go O
iphihletšeng?
Mehuta ya dipotšišo tše telele tša papadi ya radio/seyalemoya:
1. Tikologo (Millieu) (Ke lefelo le nako yeo ditiragalo di kgatlampanago go lona/ka
yona)
2. Tshwantšho ya babapadi (Characterisation) (Ke dimelo tša
babapadi/baraloki/bakgathatema)
3. Thulano (Conflict) (Ke ge babapadi/baraloki/bakgathatema ba thulana ka
dikgopolo goba mmapadi/moraloki/mokgathatema ka boyena a elwa le dikgopolo
tša gagwe. Ke legato la thulaganyo.
4. Thulaganyo (Plot) (Ke tatelano ya ditiragalo kgato ka kgato)
5. Morero (Theme) (Ke thutokgolo yeo mongwadi a ratago go e fihliša ditsebeng
tša motheeletši)
Hlokomela: Papalego (Stageability) ke potšišo ye telele yeo e ka se kego ya botšišwa
mohuteng wo wa papadi (papadi ya radio/seyalemoya)
Mo go dipotšišo tše kopana, tšeo di latelago di ka se ke tša botšišwa ka gare ga papadi
le ge e se ya radio/seyalemoya.
 Mohola wa poledišano (lebaka ke gore papadi ka boyona ke poledišano ya
babapadi) potšišo yeo e ka tšwelelago ya go lebana le poledišano setsopolweng
e ka lebana lebana semelo/kgopolokgolo, bj.bj.
 Kakaretšo ya diteng tša setsopolwa (ke mohuta wa potšišo ya maemo a fase ya
tlhamolefsa e tšwelela ka go theto fela)

LETŠATŠI LA 09: 06/07/2023

DITŠWELETŠWA TŠA TIRIŠANO
TŠA BOPHELO BJA MOHU
Diponagalo tša bophelo bja mohu
 Thoma ka go ngwala leina le sefane sa mohu
 Batswadi ba mohu
 Lefelo leo mohu a belegetšwego go lona
 Letšatši la matswalo la mohu
 Dithuto tšeo mohu a di fihleletšego
 Tšweletša tša mošomo wa gagwe
 Bontšha ditiro tše dibotse le tša go kgahliša tšeo mohu a gopolwago ka tšona
goba tše a di dirilego
 Letšatši leo a hlokofetšego ka lona
 Seo se hlotšego lehu la gagwe
 Meloko ya kgauswi yeo mohu a e tlogelago
 Lefoko la taelo, mohu a ka laelwa ka sereto, mohlala: Robala ka khutšo
Thamagana
 Retšistara le polelo ya gago e be tša semmušo
 Tšhomišo ya gago ya polelo, tlotlontšu le maswaodikga e be tše di nepagetšego.

Sebopego
 E be bjo bokopana
 Mohu o belegwe neng, kae le gore o hlokofetše neng
 Dithuto tša mohu
 Mešomo yeo mohu a bego a e dira setšhabeng
 Maemo a lenyalo le bana ba gagwe
 Bao a ba tlogelago

E MEILE
Tlhalošo Emeile ke mokgwa wa go tšweletša, go sepetša, go kgoboketša le go
amogela tshedimošo ka dikgokaganyo tša elektroniki.
Emeile e ra go re: Electronic mail.
E ratwa ke batho ka bontši ka ge e sa bitše mašeleng a mantši ebile e boloka nako.
Na emeile e dirišwa kae?
Go dikgokaganyo tša semmušo le tšeo e sego tša semmušo.
Mekgwa ye mebedi ya go ngwala emeile
 Ya semmušo
 Le yeo e sego ya semmušo

Diponagalo tša emeile

 E ba malalaalaotšwe ka ditiragalo tša bjale
 Ga go bohlokwa go ngwala letšatšikgwedi
 Se šomiše mokgwa wa kgale wa go ngwala mangwalo
 Hlakiša kgopelo ya gago ka tsela ya maleba o be o e thekge ka mabaka a go
kwagala

Sebopego sa emeile
 Hlogo
 Madume
 Mmele wa emeile
 Mosaeno

POTŠIŠOTHERIŠANO
Diponagalo tša potšišotherišano
 Kgonthišiša gore go be le mmotšiši le mmotšišwa/babotšišwa
 Efa maina a diboledi ka lehlakoreng Ia nngele Ia letlakala
 Šomiša mothaladi wo mofsa go laetša seboledi se sengwe le se sengwe se
sefsa
 Matseno a gago e lego boitlhalošo a tšweletše morero
 Netefatša gore go ba le kwešišano le kamogelano e lego go hlola moya wa go
tshepana
 Mmotšiši a botšiše dipotšišo go tšwa go tša kakaretšo go ya go tša go ikgetha, e
be tša maleba, go šomišwe polelo ya go hlamega; ya go laetša šedi le go
hlohleletša
 Mmotšišwa a arabe ka bokgwari go laetša tsebo
 Mmotšišwa a lebogwe gomme go laelanwe

MANGWALO
La segwera:
Diponagalo:
Diponagalo tša lengwalo la segwera
 Sebopego le botelele e be tša maleba
 Ngwala atrese e tee fela ya mongwadi/moromedi
  Ngwala letšatšikgwedi ka fase ga atrese
 Madume/Matseno a gago e be a makopana a maleba
 Diteng e be tša maleba
 Retšistara le polelo di laetše gore mongwadi o tsebana le go tlwaelana le
moamogedi
 Šomiša segalo seo se fodilego
 Tšhomišo ya gago ya polelo, tlotlontšu le maswaodikga e be tše di nepagetšego
 Kgonthišiša gore mafetšo a lengwalo la gago a be le boitsebišo bja mongwadi ka
mokgwa wa setlwaedi

La semmušo
Diponagalo tša mangwalo a semmušo
 Sebopego le botelele e be tša maleba
 Thoma ka go ngwala atrese ya mongwadi goba moromedi
 Go latele atrese ya moamogedi goba moromelwa
 Ka morago ngwala madume, matseno le hlogo ya taba
 Diteng e be tša maleba
 Retšistara le polelo e be tša semmušo
 Tšhomišo ya gago ya polelo, tlotlontšu le maswaodikga e be tše di nepagetšego
 Mafetšo

Mohlala: Wa lena Maleka M S

GOBA
Ka boikokobetšo Mampuru K W
DITSHWAYATSHWAYO
Diponagalo tša ditshwayatshwayo:
 Lemoga gore ditshwayatshwayo di mabapi le maitemogelo a mong
 Ngwala ka motho wa pele
 Diteng tša gago e be tša maleba
 Ngwala ka lebaka la lebjale
 Šomiša mahlaodi le mantšu ao a tsošago maikutlo go tšweletša dikgopolo
 Kgonthišiša gore bjalo ka mmegi o tšweletša maemo le ditšhišinyo mabapi le
ditshwayatshwayo le kgahlego ya gago
 Tšweletša dintlhakgolo tša gago ka boripana
 Hlokomela, o se anege ditaba ka moka gore mmegelwa a šielwe go ikgopolela le
go ikagela seswantšhokgopolo seo se tlogo mo šušumetša go tšea kgato
 Anega ka tsela yeo e ka dirago gore moanegelwa a dume le go holofela go etela
lefelo leo/go bala puku yeo/go bona seswantšho seo
LETŠATŠI LA 10: 07/07/2023
MOLEKWANA
POTŠIŠO YA 1
Badišiša temana ye gore o kgone go araba dipotšišo.
Ntate Nchabeleng ke ngaka ye kgolo motseng wa gešo. E bile o na le leruo le le ntši
leo balwetši le mathwasana a gagwe a neelago ka lona ge ba ikwa ba kaonafetše
malwetšing a bona. Gape ntate yo o na le mahlatse. O ile a ikgethela mošomo wo
mmotse wo mo Motsemošate. Ke motse wo mogolo kudu wa batho ba go fapana.

Go tšwa temaneng ya ka godimo tlatša dikgoba tše ka karabo ya maleba.

Dikarolo tša Leba Mohlala go tšwa temaneng
Leba la go swantšhanya
Leba la ke
Leba la tswalano

Kgetha karabo ya maleba go dikgetho tše nne tše o di filwego.

1. Leba ke seripa sa polelo seo se šomago bjalo ka………..
A. Leina
B. Lediri
C. Lehlathi
D. Lekopanyi
2. Mosadi o na le ngwana.
Ke leba la …………
A. Tekolo
B. Tshwantšho
C. Tswalano
D. Tlhalošo
3. Leba la tlhalošo le tsebja ka lebopi la ….
A. Ka
B. Ke
C. Na
D. Kua
4. Ke mohuta ofe wa leba wo o ka mabaka a mangwe o bitšwago leba la “ke‟
A. Leba la tlhalošo
B. Leba la na le
C. Leba la tshwantšho
D. Mehuta ya leba ka moka.
POTŠIŠO YA 2
Go tšwa temaneng ya ka godimo ntšha mohlala wa:
Lesiba ke morutwana wa kreiti 9. O na le lerato la sekolo, mošomo wa gagwe wa
sekolo o tloga o kgahliša kudu, o tloga e le wa maswananoši. Barutwana ba bantši ba
be ba mo kgobokanetše o kare ke motšhitšhi wa dinose.
(Mothopo: Boitlhamelo)

a) Leinaina
b) Leinagohle
c) Leinakgopolo
d) Leinagokwa
e) Leinakgoboko
Mohuta wa leina Mohlala wa leina
Leinaina
Leinagohle
Leinakgopolo
Leinagokwa
Leinakgoboko

1. Mehlala ya maina.
(Kgetha karabo yeo e sego ya nepagala)
A. Leoto
B. Letsogo
C. Go bolela
D. Sepela
2. Mehuta ya maina.
A. Leinago
B. Leinakgopolo
C. Leinapolelo
D. Lebadi
3. Leina le ka kgona go emelwa ke …………….. mo lefokong.
A. Lekopanyi
B. Lebopi
C. Lešala
D. Lekgokedi
4. Legoro la maina a batho………….
A. Legoro la 1
B. Legoro la 8
C. Legoro la 9
D. Legoro la 15
5. Maina a go thoma ka tlhakakgolo.
A. Mainagohle
B. Mainakgoboko
C. Mainago
D. Mainaina

HLOKOMELANG TŠE DI LATELAGO:

 MAŠALA

Mehuta ya masala:
1. Lešalaina
2. Lešalašupi
3. Lešalaohle
4. Lešalarui
5. Lešalašala
 POLELOTEBANYI LE POLELOTHAREDI
 MADIRI LE POLELOTIRIŠWA