MA THESIS: Antropološka in arheološka obravnava grobov zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi / The anthropological and archaeological analysis of the early medieval burial site at Muljava

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO BRINA ZAGORC Antropološka in arheološka obravnava grobov zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi magistrska naloga Mentorica: doc. dr. Tina Milavec Somentor: dr. Mario Novak Univerzitetni študijski program druge stopnje: Arheologija Ljubljana, 2019 Roku Žižku 1981-2019 Ta magistrska naloga združuje znanja in delo več ljudi, ki so mi pri sami izdelavi naloge pomagali tako ali drugače. Najprej bi se rada iskreno zahvalila mentorici dr. Tini Milavec za nasvete, konstruktivne in strokovne komentarje, potrpljenje ob urejanju (miselnega in pisnega) kaosa ter predvsem za spodbudne besede ob delu. Somentorju dr. Mariu Novaku se iz srca zahvaljujem za strokovno svetovanje, sodelovanje, komentarje, vodstvo pri antropološki analizi skeletov, mentorstvu v Zagrebu in pri podpiranju mojih želja, da se ukvarjam s kostmi. Ob tem gre ogromna zahvala tudi dr. Tamari Leskovar, ki je omogočila, da sem to magistrsko nalogo sploh lahko naredila iz antropološkega vidika. Prav tako pa se ji zahvaljujem za pomoč in svetovanje ob analizi skeletov, ter predvsem za čas, ki si ga je vzela za moja neskončna vprašanja v povezavi s stroko, osteologijo (in računalniškimi programi) ter z vsem kar pride zraven. Te naloge ne bi bilo, če ne bi dobila odlične terenske dokumentacije. Ob tej priliki se zahvaljujem Primožu Stergarju in Sašu Porenti za vso dokumentacijo, pripeljan material in seveda za odgovore na mnoga vprašanja, ki so se mi porajala tekom pisanja naloge. Nadalje gre velika zahvala tudi Jerneju Rihterju, ki mi je v uporabo nesebično predal rezultate svoje še neobjavljene doktorske disertacije in za pomoč pri klasifikaciji in interpretaciji gradiva; z roko v roki pa gre zahvala tudi dddr. Andreju Pleterskemu, ki je sodelovanje z Rihterjem sploh predlagal in omogočil. Hkrati bi se mu rada zahvalila tudi za svetovanje, komentarje in miselne iztočnice ob obravnavi predmetov in samega konteksta zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi. Dr. Matiji Črešnarju se zahvaljujem za pomoč pri vzpostavitvi veze z Zagrebom in za vključitev muljavskih vzorcev v projekt z Indiana University Bloomington. Asist. Manci Vinazza se zahvaljujem za možnost uporabe oddelčne laboratorijske učilnice v namene praktičnega dela magistrske naloge in dr. Andreji Žibrat Gašparič za pomoč pri izdelavi povečav jagod z ogrlice. Hkrati pa se ji srčno zahvaljujem tudi za spodbudne besede ter izmenjane pogovore. ZVKD – OE Ljubljana se zahvaljujem za predajo Omanovih terenskih dnevnikov in fotografskega filma, dr. Daši Pavlovič iz NMS pa za vpogled manjkajočih naglavnih obročkov z Muljave. Ne smem pozabiti kolegov s ŠIPK projekta Inovativni pristopi k analizam antropološke materialne dediščine in sicer Mateje Remžgar, Bernarde Sjekloča, Pie Hudournik in kolegov iz FKKT. Brez njihove pomoči ta naloga še zmeraj ne bi bila napisana, zato sem za njihovo pomoč in pridne roke pri čiščenju skeletov neizmerno hvaležna. Kolegom z Instituta za antropologiju v Zagrebu se zahvaljujem za pomoč pri analizi podatkov ter za čas, ki so si ga vedno vzeli zame. Kolegom in kolegicam 'iz kleti in Oddelka' se iz srca zahvaljujem za vse pogovore, izmenjavo mnenj, debate in ideje na temo moje in drugih magistrskih nalog, pomoč pri pridobivanju podatkov in seveda za moralno podporo tekom pisanja. V to kategorijo spadajo tudi vse prijateljice in prijatelji iz ne-arheoloških krogov, ki so me bili tekom pisanja pripravljeni poslušati in so trpeli moje konstantno pomanjkanje časa – hvala! In nenazadnje gre največja zahvala tistim, ki mi ob strani stojijo ne glede na vse. Kristianu gre neskončna zahvala za vse spodbudne in tople besede polne razumevanja, večno podporo in ker verjame vame. Staršema pa gre seveda en gromozanski hvala – hvala, ker že celo življenje neomajno verjameta vame, me podpirata pri vseh norih in manj norih idejah in mi omogočata, da še naprej sanjam in počnem to, kar me veseli. :) Izvleček Antropološka in arheološka obravnava grobov zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi Zgodnjesrednjeveško grobišče na Muljavi je datirano večinoma v 10. stoletje z odstopanji v 9. in začetek 11. stoletja. Magistrsko delo je sestavljeno iz arheološke analize grobnih pridatkov in antropološke analize 129 posameznikov, ki so jih v okolici cerkve Marijinega vnebovzetja izkopali v letih 1988, 2012 in 2016. Osteološka analiza je pokazala, da so skeleti slabo ohranjeni zaradi močne aktivnosti diageneze; najštevilčnejši in najbolj ohranjeni so bili zobje, ki so bili glavni vir informacij za demografsko in zdravstveno sliko pokojnikov iz časa zgodnjesrednjeveške Muljave. Analizirana populacija je verjetno živela v slabih higienskih razmerah, prav tako pa so verjetno živeli težko in fizično zahtevno življenje. O tem pričajo rezultati o povečanem fiziološkem stresu v času otroštva (HZS, cribra orbitalia), visoka smrtnost otrok in nizka povprečna starost odraslih. Obraba zobne sklenine in visoka pojavnost kariesa v populaciji nakazuje, da so jedli predvsem škrobno prehrano. Grobni pridatki so večinoma del takratne noše in sicer naglavni nakit z naglavnimi obročki in uhani, prstani, zapestnice, in ena ogrlica. Analiza grobnih pridatkov z antropološkimi podatki ni pokazala nobenih posebnih vzorcev pridajanja glede na spol in starost, razen tega, da so imeli nekateri moški v grobovih prav tako pridan naglavni nakit. Ključne besede: človeška osteologija, zgodnji srednji vek na Dolenjskem, paleopatologija, grobni pridatki, zgodnjesrednjeveški nakit Abstract The anthropological burial site at Muljava and archaeological analysis of the early medieval The early medieval burial site at Muljava dates to the 10th century. This thesis consists of an archaeological analysis of the grave goods and an osteological analysis of 129 individuals, which were excavated from Muljava in 1988, 2012, and 2016. The skeletons were damaged by severe diagenesis, from which the teeth were preserved the best. The latter were able to tell us the most about health and demographics of the early medieval Muljava population. They probably lived in very poor hygienic conditions, as well as a hard and physically demanding life. These hypotheses are supported by results from the childhood stress indicators (enamel hypoplasia, cribra orbitalia), high child mortality rate, and low average age-at-death in adult individuals. Also, dental enamel wear and high prevalence of caries imply their diet probably consisted of starchy foods. Grave goods are mostly considered to be a part of a daily costume – mostly head jewellery with head rings and earrings, rings, bracelets, and a necklace with glass and amber beads. A combined analysis of both archaeological and anthropological results showed no patterns in adding specific grave goods according to sex/gender, age, or any evident pathological cases. The only exception were some male graves with head rings as grave goods. Key words: human osteology, early medieval Dolenjska region, paleopathology, grave goods, early medieval jewellery Kazalo vsebine 1. Uvod ................................................................................................................................... 1 2. Zgodovina raziskav ............................................................................................................ 6 2.1. Zgodovina raziskav zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi ............................. 6 2.2. Dolenjska v zgodnjem srednjem veku ..................................................................... 11 3. Ureditev grobišča na Muljavi in značilnosti pokopov ..................................................... 13 4. Uporabljene zgodnjesrednjeveške kronologije ................................................................ 18 5. Analiza nakita ................................................................................................................... 24 5.1. 5.1.1. Naglavni obročki ................................................................................................ 26 5.1.2. Uhani .................................................................................................................. 32 5.1.3. Obročki ............................................................................................................... 33 5.1.4. Pari ..................................................................................................................... 35 5.2. 6. 7. Naglavni nakit .......................................................................................................... 26 Prstani ....................................................................................................................... 37 5.2.1. Nesklenjeni prstani ............................................................................................. 37 5.2.2. Sklenjeni prstani ................................................................................................. 38 5.2.3. Sklenjen prstan z dodatkom ............................................................................... 41 5.3. Zapestnice................................................................................................................. 42 5.4. Ogrlica ...................................................................................................................... 43 5.5. Steklo ........................................................................................................................ 47 5.6. Drugo ........................................................................................................................ 48 Antropologija ................................................................................................................... 49 6.1. Osteoarheologija v Sloveniji .................................................................................... 49 6.2. Obravnava skeletnih ostankov ................................................................................. 51 6.2.1. Ocena spola in starosti........................................................................................ 53 6.2.2. Ocena telesne višine ........................................................................................... 60 6.2.3. Ocena ohranjenosti površine kosti ..................................................................... 61 6.2.4. Dokumentiranje zob ........................................................................................... 64 6.2.5. Patološke spremembe ......................................................................................... 64 6.2.6. Naravoslovne analize ......................................................................................... 69 Rezultati analize osteološkega materiala .......................................................................... 71 7.1. Demografska slika družbe ........................................................................................ 71 7.2. Dentalne patologije .................................................................................................. 77 7.3. Analiza pogostosti fiziološkega stresa v otroštvu .................................................... 83 7.4. Infekcijske bolezni ................................................................................................... 86 7.5. Travme ..................................................................................................................... 87 7.6. Patološke spremembe na vretencih in sklepnih površinah ....................................... 88 7.7. Benigne spremembe na površini kosti ..................................................................... 90 Skupna analiza antropoloških in arheoloških podatkov o grobovih................................. 93 8. 8.1. Analiza demografskih podatkov z najdbami ............................................................ 93 8.1.1. Analiza števila pridatkov po grobovih ............................................................... 93 8.1.2. Analiza glede na spol in starostne skupine ........................................................ 94 8.1.3. Analiza glede na tehnične podatke (material, teža) .......................................... 102 8.1.4. Druge analize in uničenost skeletov ................................................................. 105 8.2. Analiza tipov naglavnih obročkov in prstanov po spolu in starostnih skupinah .... 106 8.3. Analiza patoloških podatkov z najdbami ............................................................... 113 9. 8.3.1. Fiziološki stres v otroštvu ................................................................................ 113 8.3.2. Neenakomerna obraba zob ............................................................................... 114 8.3.3. Fizično aktivnejši ljudje ................................................................................... 114 Diskusija ......................................................................................................................... 116 9.1. Datacija grobišča .................................................................................................... 116 9.2. Kritična ocena uspešnosti analize osteološkega materiala (posebej in v povezavi z arheološkimi podatki) ......................................................................................................... 120 9.3. Smrtnost otrok, pomen žensk v druži in iskanje moškega (pri analizi pridatkov) . 121 9.4. Kdo so bili pokojniki? ............................................................................................ 131 9.5. Primerjava z drugimi sočasnimi grobišči ............................................................... 132 10. Sklepne misli .............................................................................................................. 139 11. Povzetek ..................................................................................................................... 142 12. Summary .................................................................................................................... 144 13. Literatura .................................................................................................................... 146 14. Priloge ………………………………………………………………………………………………………….162 1. Uvod Obravnavano zgodnjesrednjeveško grobišče na Muljavi leži ob današnji gotski cerkvi Marijinega vnebovzetja iz 15. stoletja. Muljava, ki je sicer najbolj poznana kot rojstno mesto pisatelja Josipa Jurčiča, je manjša vas, ki leži južno od Ivančne Gorice na prehodu Dolenjskega podolja v Suho krajino. V okviru te magistrske naloge obravnavam grobove, ki so bili v okolici cerkve Marijinega vnebovzetja izkopani v letih 1988, 2012 in 2016. Gre za tri različne izkopavalne etape; prvo je med leti 1986-1988 vodil Jože Oman, drugi dve pa Primož Stergar s svojo ekipo sodelavcev. Sami podatki in dokumentacije o grobovih so iz etape v etapo različni, zato sem za potrebe te naloge združila vse podatke v eno celoto. Skupno naj bi bilo po podatkih terenskih dnevnikov in grobnih zapisnikov izkopanih 136 grobov – pet grobov naj bi izkopal Oman leta 1988, 14 grobov naj bi bilo iz leta 2012 in 117 iz leta 2016. Oman grobnih pridatkov ni dokumentiral, pri skeletih iz 2012 in 2016 pa so v grobovih dokumentirali 141 predmetov. Grobovi iz leta 2012 in 2016 prikazujejo okvirno umestitev grobišča v prostor (sl. 1.1., 1.2., 1.3.), vendar samo grobišče ni bilo do konca izkopano, lokacijskih podatkov o izkopavanjih iz leta 1988 pa nisem uspela pridobiti, zato jih sklepam na podlagi opisnih podatkov iz terenskega dnevnika Jožeta Omana. Tako je celotna slika grobišča nepopolna, zato širino in oris grobišča lahko le sklepam na podlagi širitve grobov. Pred samim začetkom vsebinskega dela te magistrske naloge se želim opredeliti do pridobljenih virov informacij o tem grobišču. Dokumentacija za Omanov del, ki sem jo pridobila od Zavoda za varstvo kulturne dediščine – OE Ljubljana, je sestavljena iz terenskega dnevnika ter fotografskega filma na katerem je več fotografij enega groba. Za fotografski film je nemogoče doreči, za kater grob gre, nad filmom je napis 'Muljava 1988', tako da sklepam, da gre za enega od obravnavanih grobov. Tudi sama lokacija odkritih grobov ni popolnoma jasna. Za lažjo predstavo sem iz njegovega dnevnika uporabila skico in jo preslikala na satelitski posnetek današnjega pokopališča. Ob pomanjkanju zanesljivejših podatkov o izkopavanjih iz leta 1988 sem primorana na njegova mnenja in rezultate gledati s kritičnimi oziroma objektivnimi očmi. Sama dokumentacija, ki sem jo pridobila od Primoža Stergarja je urejena in pregledna, zato so pridobljeni podatki iz njihove terenske dokumentacije zanesljivejši. Naloga je razdeljena na tri večje dele s podpoglavji in sicer na arheološki del, kjer so obravnavani grobni pridatki, antropološki del, kjer so predstavljeni in obravnavani skeleti, ter na del s skupno analizo. 1 Uvodni del naloge se v 2. poglavju nadaljuje s pregledom zgodovine raziskav na območju obravnavanega grobišča, za širši pregled prostora pa sem vključila tudi zgodovino raziskav zgodnjega srednjega veka na Dolenjskem. V 3. poglavju sledi podrobnejši pregled grobišča in značilnosti in oblike grobov, način pokopavanja, vključena je tudi okvirna ocena obsega grobišča. Naslednje poglavje podrobneje predstavi tipokronologije, s katerimi sem analizirala in datirala predmete v grobovih. Te predmete sem v 5. poglavju podrobneje predstavila in razdelila na naglavni nakit, prstane, zapestnice, ogrlico, izdelke iz stekla in na ostale najdbe. Pri vseh podpoglavjih so podrobnejši tipološki opisi vseh predmetov in sklici na njihove risbe v Katalogu tabel, ki se nahaja v prilogah na str. 420. V 6. poglavju na kratko opisujem zgodovino osteoarheologije v Sloveniji, predvsem pa se osredotočim na predstavitev metodologij, s katerimi sem analizirala muljavske skelete. Nekaj besed namenjam problematiki slabo ohranjenih kosti, tej pa sledi podrobnejši opis pogostih patoloških sprememb, ki so bile pri določenih posameznikih odkrite tudi na Muljavi. Rezultati antropološke analize se nahajajo v 7. poglavju, kjer je predstavljena splošna demografska slika analizirane populacije ter vse odkrite in dokumentirane patološke spremembe. Z 8. poglavjem se začne glavna skupna analiza podatkov, kjer je sem združila rezultate tako arheološke kot antropološke analize materiala. To poglavje se posveča analizi morebitnih trendov pridajanja nakita po spolu, starosti in patoloških spremembah. Pridobljene rezultate skupnih analiz nadalje razpravljam v diskusiji (9. poglavje). V diskusiji se med drugim posvečam tudi problematiki datiranja grobišča, visoki smrtnosti otrok, ter dojemanju moških in žensk v preteklosti – predvsem v času zgodnjega srednjega veka. Na podlagi osteoloških podatkov sklepam nekaj misli o načinu življenja in zdravju zgodnjesrednjeveških muljavskih pokojnikov, razpravo pa zaključujem s primerjavami sočasnih grobišč. Po zaključku in seznamu uporabljene literature sta magistrski nalogi priložena še Katalog grobov in najdb z antropološkim opisom vsakega dokumentiranega posameznika, ter opisom grobnih pridatkov. V tem katalogu je priloženo tudi slikovno gradivo skeletnega materiala. Na koncu sledi še Katalog s tablami, kjer so vizualno predstavljeni vsi grobovi s pripadajočimi risbami najdb. To delo je sicer združena analiza arheoloških in antropoloških podatkov, vendar moram poudariti, da je teža tega dela predvsem na antropološki analizi skeletov in v kombinaciji pridobljenih rezultatov iz antropološke analize s tistimi, ki jih dobimo iz običajnih arheoloških analiz materiala. Teža te naloge je tudi v tem, da je tako kosti kot nakit obdelala ena oseba, s 2 označeni so z oranžno barvo (vizualizacija narejena v AutoCad Civil 3D 2019). 3 čimer je ves material (skeleti in grobni pridatki) dobil bolj povezano vsebino, kot če bi (točna lokacija Omanovih iz leta 1988 je neznana). Nekateri pokojniki so imeli grobove obložene s kamni – združevala rezultate analiz, ki so jih delali drugi avtorji, in bi s tem izgubila velik del podatkov. Slika 1.1.: Muljava – načrt grobišča. Prikazani so grobovi (vključno z obrisi grobnih jam) iz etap 2012 in 2016 Slika 1.2. (spodaj): Muljava – načrt grobišča s podlago DOF. Na podlagi je viden tloris današnje cerkve Marijinega vnebovzetja, z barvami so označeni vsi analizirani skeleti. 4 Slika 1.3. (spodaj): Muljava – načrt grobišča. Z barvami so označeni analizirani grobovi na beli podlagi za boljšo predstavo razporeditve grobov (vizualizacija AutoCad Civil 3D: Brina Zagorc). 5 2. Zgodovina raziskav 2.1. Zgodovina raziskav zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi Arheološko najdišče Muljava je v Registru kulturne dediščine registrirano pod EŠD 6018 in je opredeljeno kot prazgodovinsko, rimskodobno in zgodnjesrednjeveško (RKD 2019). O prazgodovinskih najdbah naj bi govoril že Jože Pečnik leta 1904 (povzel Ivan Puš v ANSl 1975, 185), medtem ko so bile rimske ostaline zagotovo dokumentirane in odkrite v neposredni okolici1 severozahodno od cerkve Marijinega vnebovzetja leta 2008. Takrat je zaradi zaščitnih izkopavanj ob gradnji novih poslovilnih vežic tam pod vodstvom ZVKD dela izvajal Arhej d.o.o. Odkrili so ostanke antične ville rustice (sl.2.1.1.) s hipokavstom in zakladno najdbo 159 novcev, ki so datirani v čas prve tetrarhije (konec 3. in začetek 4. stoletja n. št.) (Hofman 2008). Danes lahko rekonstrukcijo tlorisa vile vidimo pred novimi mrliškimi vežicami. Slika 2.1.1.: Muljava – rimska villa rustica. Na sliki je prikazan hipokavst ville rustice (po Hofman 2008, 5). Zgodnjesrednjeveško prisotnost na Muljavi je nadalje omenjal J. Kastelic, ki naj bi odkril in prepoznal slovanske najdbe (vir je usten, povzel I. Puš v ANSL 1975, 185), Knez (1967, 391) pa je omenjal raziskave ob poteku gradbenih del okrog cerkve iz leta 1964. Takrat naj bi odkrili staroslovanski skelet s tremi naglavnimi obročki, le-ti pa naj bi bili shranjeni v Narodnem muzeju Slovenije2. Prva dokumentirana izkopavanja na Muljavi v okolici cerkve Marijinega 1 Nekaj deset metrov severozahodno od današnje cerkve. 2 V NMS sta prisotna zgolj dva naglavna obročka. Eden je razstavljen na zgodnjesrednjeveškem delu stalne razstave S stičišča svetov (Knific, Nabergoj 2016, 100, sl. 121), drugi pa je na vpogled v depoju in ni objavljen. Inventarizirala ju je dr. Vida Stare v 70ih prejšnjega stoletja, poleg obročkov pa je inventarizirala tudi podkev. Inventarna številka naglavnega obročka z razstave je S 2026, neobjavljeni obroček in podkev pa imata inventarni številki S 2027 in S 2028. Ali gre za predmete, ki jih je omenjal Kastelic ni znano. 6 vnebovzetja so bila izvedena pod vodstvom Jožeta Omana leta 1986. Sodeč po zapisu Omana (1987, 288) so pri kopanju drenažnega jarka na južni strani cerkve odkopali skelet brez pridatkov, kostni material pa naj bi poslali v obdelavo3. Čeprav je v tem zapisu razvidno, da naj bi leta 1986 odkrili le en grob, njegov terenski dnevnik omenja več grobov in kostnih ostankov, ki so bili odkriti vzdolž prezbiterija. Nekatere naj bi pisarsko in fotografsko dokumentirali, od pridatkov je bilo odkritih le nekaj žebljev, kje so ti grobovi je prav tako neznano. Leta 1987 so z zaščitnimi izkopavanji nadaljevali ob prezbiteriju. Oman v svojem dnevniku sklepa, da se odkriti prekopani grobovi nahajajo le na južnem delu cerkve, saj na severni strani ni odkril nobenega skeleta. Leta 1988 je z delom nadaljeval. Skeleti, ki so jih tega leta odkriti, so obravnavani v tej magistrski nalogi. Poleg skeletov pa je leta 1988 Oman pod današnjim tlakom odkril tudi temelje neke stavbe, za katero sam pravi, da je 'romanska cerkvica'4 (sl. 2.1.3). Ta naj bi bila porušena do tal (do tlaka v cerkvi). Znotraj same cerkve so ob današnjem prezbiteriju v sredinski del cerkve izkopali sondo, v kateri so odkrili več skeletov (2.1.2.), ki so bili predani v antropološko analizo (izvedena v okviru te naloge) (povzeto po Oman 1988). Zgolj na podlagi Omanovega zapisa, da gre za temelje romanske cerkve, je takšno trditev potrebno jemati z rezervo – sam pa je v svojih zapisih precej prepričan v to, do teh ugotovitev je prišel tudi s pomočjo Alenke Železnik5. Prav tako ni očitno zapisano, ali so bili odkriti skeleti izkopani znotraj ostankov te stavbe z romanskimi temelji, ali so bili izkopani le pod tlakom 3 Komu oziroma kateri ustanovi naj bi ta skelet poslali v obdelavo je neznano. 4 Zidovi t.i. romanske cerkvice so bili grajeni v belkasti malti, kamni so bili položeni v plasteh in so bili prav tako ob rušenju odstranjeni do enotne višine z obzirom na dve večji grbini na zahodni strani. Izkopana vogala te stavbe sta bila zidana iz lepših klesanih kamnov. Notranjost cerkve je bila izpolnjena z dvema estrihoma (eden iz bele malte kot zidovi), drug je estrih slabše kvalitete kot prvi in rumene barve, med njima pa je tanka drobljiva plast žganine oziroma ožganega estriha. Na podlagi tega podatka Oman sklepa, da je bila ta romanska cerkvica enkrat požgana ali pogorela. Apsida te stavbe naj bi 'po občutku' stala pod današnjim prezbiterijem oziroma do njegove sredine; širine vrat niso uspeli izmeriti, naj bi se pa čutil prag – 'ne v višini, pač pa v strukturi'. Opis romanske cerkvice je povzet po zapisih J. Omana iz njegovega terenskega dnevnika (zapisi iz 21., 25. in 27. julija 1988 Oman 1988). Glede na podoben primer iz Lobora (Filipec 2006) je pod omenjeno stavbo z romansko arhitekturo morda stala lesena predhodnica, ki bi bila časovno bolj sočasna obravnavanim zgodnjesrednjeveškim grobovom. 5 Železnikova je z njim sodelovala na izkopavanjih in je omenjena pri vseh komentarjih v dnevniku. Zadnji dan terena naj bi se oglasil tudi dr. Marijan Slabe, s katerim so si ogledali »neposredno okolico cerkve na Muljavi, kjer je rimska vila in staroslovansko grobišče«. Za rimsko vilo sklepam, da gre za villo rustico, ki je bila podrobneje dokumentirana v letu 2008, za staroslovansko grobišče pa je neznano, ali je govoril o skeletih, ki jih je njegova ekipa odkrila v zadnjih treh letih, ali je govoril o čem drugem. 7 današnje cerkve. Ko govori o skeletih, ki so jih odkrili ob kopanju drenažnega jarka, sklepam, da so bili ti odkriti na južnem zunanjem delu današnje cerkve. Slika 2.1.2.: Muljava – notranjost današnje cerkve, leto 1988. Slika prikazuje enega izmed skeletov, ki jih je v terenskem dnevniku dokumentiral Jože Oman. Ni znano za kateri grob gre in ali je bil grob na sliki antropološko analiziran (slike hrani ZVKD - OE Ljubljana). Za skelete, ki so bili predani v antropološko obravnavo (izključujoč skeleta iz leta 1986, za katerega se ne ve kje je), je nemogoče trditi, da so zgodnjesrednjeveški, saj Oman pri nobenemu ni dokumentiral nobenih grobnih pridatkov ali ostankov krst. Glede na to, da so bili odkriti v notranjosti današnje (?) cerkve oziroma ob njenih zidovih vseeno sklepam, da gre za starejše skelete od teh, ki so danes del cerkvenega pokopališča. Glede na neposredno bližino teh morebitnih romanskih temeljev je vendarle mogoče, da so bili ti skeleti pokopani ob tej morebitni romanski cerkvici, ali pa ob njeni morebitni predhodnici6, s čimer pa so pridobili mesto v skupni demografski analizi zgodnjesrednjeveške populacije, iz skupne analize antropoloških in arheoloških rezultatov pa sem jih zaradi pomanjkanja podatkov o grobovih in najdbah odstranila. 6 Dokazov za obstoj še starejše cerkve zaenkrat ni. V tem času so bile to lesene stavbe, zato je trditev, da je bila tam še ena cerkev, osnovana na nepreverjenih dejstvih. Glede na sočasne primerjave (npr. v Loborju - Filipec 2006, 156–157) pa je takšno trditev, čeravno nepreverjeno, potrebno imeti v mislih. 8 Slika 2.1.3.: Muljava – rekonstrukcija lege romanske arhitekture, ki jo je leta 1988 dokumentiral Oman. Na DOF posnetek sem preslikala skico cerkve in ostankov temeljev v približnem merilu. Za lažjo predstavo sem južno od cerkve pustila grobove iz leta 2012 (na sliki manjkata le grobova 1 in 7, ki sta bila dokumentirana južno od izkopnega polja iz l. 2016 – na ostalih načrtih sta prisotna) in 2016. S temno vijolično barvo so označeni temelji, s svetlejšo vijolično sem označila obseg omenjenega estriha, z vijoličnim obrisom zahodno od temeljev je označena Sonda ! iz katere so izkopali nekaj skeletov in so vključeni v analizo te magistrske naloge (vizualizacija v programih AutoCad Civil 3D 2019 in CorelDraw GraphicSuite 2018). Leta 2010 in 2011 se je pod vodstvom Primoža Stergarja za potrebe priprave projekta izgradnje kanalizacije, čistilne naprave in izdelave projekta širitve cerkvenega pokopališča izvedlo več ročnih in strojno izkopanih testnih jarkov (Stergar 2010, 2011). Omenjene raziskave so potrdile že omenjeno rimskodobno prisotnost7 na tem območju. Zgodnjesrednjeveško grobišče ob cerkvi Marijinega vnebovzetja pa so v večjem obsegu izkopali v letih 2012 ob zaščitnem izkopavanju regulacije komunalnih sistemov, ter leta 2016 zaradi potreb po širjenju vaškega pokopališča. Izkopavanja je prav tako vodil Primož Stergar skupaj z Rokom Žižkom, Sašem Porento in 6-8 člansko ekipo. Izkopavanja iz leta 2012 so izvedli južno in deloma jugovzhodno 7 V sondah so odkrili rimski gradbeni material (Primož Stergar, 18. 11. 2019: ustni vir). 9 od cerkve, ob vzhodnem delu pokopališkega zidu, ter v pasu ob cesti, ki gre proti zahodu (mimo ostankov rimske ville rustice). Iz leta 2016 (sl. 2.1.4.) so izkopno polje izkopali južno od cerkve (Stergar 2013, 49; Stergar, Porenta, Žižek 2017, 45; Primož Stergar, 18. 11. 2018: ustni vir). Slika 2.1.4.: Muljava – zračni posnetek grobišča. Dronski posnetek prikazuje današnje pokopališče okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ter del zgodnjesrednjeveškega grobišča (izkopno polje iz leta 2016) (avtor Geavis. d.o.o., 2016). Raziskave so potekale na več zemljiščih, vsa so v območju katastrske občine Muljava. Izkopavanja iz let 2008, 2012 in 2016 so potekala na zemljiščih. 3, 5/1, 5/3, 6, 7/1, 7/2, 76/4, 79, 80/36, 218/1 in 821 Testni jarki 1-6 so se kopali na Poljski cesti na parceli št. 821 k.o. Muljava, ki preseka arheološko najdišče Muljava po širini. Sonde 7-13 so bile izkopane na njivskih in travniških površinah (parcele 5/1, 5/3, 6, 7/1, 7/2, 218/1). Vsa izkopavanja so potekala v zaščitenem območju, ki je vpisano v RKD. Magistrska naloga večinoma temelji na dokumentaciji z izkopavanj iz leta 2012 in 2016, s kritičnim pogledom pa sem upoštevala tudi nekatere podatke, ki sem jih pridobila iz Omanovega terenskega zapisnika. 10 2.2. Dolenjska v zgodnjem srednjem veku Dolenjska je za čas zgodnjega srednjega veka dolga leta veljala kot prazen prostor (Mason 2018), vendar so izkopavanja v okviru gradnje dolenjskega kraka avtoceste in različna zaščitna izkopavanja v mestnih središčih in na vaseh8 v zadnjih desetletjih odkrila nova obzorja za zgodnjesrednjeveško Dolenjsko (sl. 2.2.1.) (Mason 2018, 92). Dolenjska zagotovo ni bila 'prazen' prostor, temveč je bila poseljena z več naselbinami, o gostoti poselitve pa nam kažejo tudi številna grobišča na območju Krškega polja in doline reke Save. Zgodnjesrednjeveške naselbine na območju Dolenjske, z njimi pa tudi grobišča, večinoma sledijo vzorcu, da so locirane blizu nekdanjih rimskih utrdb, cest ali naselbinskih kompleksov (Mason 2018, 94). Črnomaljsko grobišče, kjer so okoli današnje cerkve sv. Petra pokopavali že v 10. in 11. stoletju, se nahaja znotraj nekdanjega rimskega utrjenega centra (Mason 2008, 54– 58). Na ali ob ruševinah nekdanjih rimskih kmetij (lat. villa rustica) je poleg Muljave, kjer je obravnavano grobišče locirano le nekaj metrov od takšne kmetije, tudi grobišče Sela pri Dobovi, kjer so bili grobovi dokumentirani na ruševinah ville rustice (Korošec 1954, 167). Sama Muljava naj bi poleg tega stala tudi na stranski cesti, ki se je povezala z vio publico, lokacijsko pa je podobna Trebnjemu9, ki je prav tako lociran na rimski stranski cesti, ki se je povezovala z vio publico (Höfler 2013, 272–273). Ta gre med drugim tudi mimo Ivančne Gorice, ki je le streljaj oddaljena od Muljave. Na vii publici so locirana tudi grobišča in naselbine kot na primer Bela Cerkev10 in Dolge njive (Mason 2006a). Farna središča s prvimi cerkvami (in njimi pripadajočimi grobišči) so se tako verjetno ustanavljala na pomembnih komunikacijskih središčih, kjer so že nekoč bili uveljavljeni rimski centri, te lokacije pa so bile precej blizu meja takrat sveže pokristjanjene madžarske države (Mason 2018, 94). Poleg že omenjenih najdišč pa je potrebno omeniti še nekatera druga Muljavi morebitna sočasna ali nekoliko mlajša grobišča in naselbine – zgodnjesrednjeveška naselbina Kompolje – Pod malnom (Tica 2008, 145–151), Dobova (Turk 2005) in Gorenji Mokronog (Pleterski, Belak 2002). 8 Gre za prenove mestnih središč in vaških trgov, ali pa prenove in širitve cerkvenih pokopališč (takšen primer je tudi Muljava). 9 Zgodnjesrednjeveško grobišče, datirano v 10. in 11. stoletje (Knez 1966). 10 Eno večjih in časovno sočasnih z Muljavo bi lahko bilo grobišče Bela Cerkev na Šentjernejskem polju iz 10. stoletja, kjer je župna cerkev sv. Andreja dokumentirana že od 11. stoletja dalje (1074) (Mason 2006b; Mason, Tiran 2010; Höfler 2013, 284) 11 Slika 2.2.1.: Dolenjska – zgodnjesrednjeveška najdišča. Slika prikazuje razpršenost dokumentiranih zgodnjesrednjeveških naselbin in grobišč na področju Dolenjske. Seznam naselbin in grobišč je objavljen v citiranem delu na isti strani (po Mason 2018, 99, sl. 4) 12 3. Ureditev grobišča na Muljavi in značilnosti pokopov Skupno število izkopanih in dokumentiranih grobov iz let 1988, 2012 in 2016 z zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi je 13611. Grobovi se razprostirajo južno in zahodno od cerkve Marijinega vnebovzetja (sl. 3.2.), celoten obseg grobišča pa je zaenkrat še neznan. Glede na trenutno izkopano distribucijo grobov se grobišče verjetno na jugovzhodu počasi zaključuje, nadaljuje pa se v smeri zahodno od cerkve. Glede na to, da je Oman odkril grobove oziroma skelete tik ob južnem zidu cerkve ter v njeni notranjosti, sklepam, da se zgodnjesrednjeveški grobovi nahajajo tudi neposredno pod današnjim pokopališčem, ti grobovi pa so verjetno močno prekopani (sl. 3.3.). Največja gostota grobov je na severnem delu osrednjega dela izkopnega polja iz leta 2016. Pokojniki so bili na vzhodnem in zahodnem delu grobišča pokopani v nakazanih vrstah z večjimi premori med posameznimi grobovi, medtem ko so bili pokojniki v osrednjem delu pokopani precej na gosto, večina grobov je tudi presekanih. Sam položaj izkopanih grobov sicer nakazuje, da so bili grobovi centrirani okoli nečesa, verjetno stavbe, ki je stala na mestu današnje cerkve; morebiti gre za stavbo12, ki jo omenja Oman v svojem terenskem dnevniku (vir: Oman 1988, terenski zapisnik), ali pa za njeno morebitno predhodnico. Glede na čas pokopov sklepam, da gre že za krščanske pokope in da so bili morda razporejeni okoli krščanskega sakralnega objekta. Pokojniki so bili položeni na hrbet v pravokotno in v redkih primerih ovalno grobno jamo. Roke so imeli večinoma položene ob telesu (28 posameznikov), nekateri so imeli roke tudi pokrčene v naročju, za večino pa se položaja rok zaradi slabe ohranjenosti skeletov ni dalo določiti (76 posameznikov)13. Za več glej str. 168-178, tab. 14.1. v prilogah. Pokopani so bili v različne grobne konstrukcije — najdbe žebljev so verjetno ostanki lesenih krst ali nekakšnih konstrukcij iz lesenih desk, terenski dnevniki omenjajo tudi zavijanje v mrtvaško platno (vir: Primož Stergar 2016: terenski zapisnik). Več grobov (40) pa je imelo grobne jame obložene s kamni14. 11 Skupna številka grobov, ki je bila podana v antropološko analizo se je izkazala za napačno, gre za 123 grobov in verjetno 129 posameznikov. 12 Namen te stavbe oziroma 'romanske cerkvice', kot jo je poimenoval Oman, pa seveda ni bil nujno cerkvene narave oziroma je to zaenkrat nemogoče dokazati. 13 14 Za več glej tabelo 14.1. v prilogah. Grob, obložen s šestimi kamni omenja tudi Oman v svojem terenskem dnevniku. Gre za grob, ki ga je dokumentiral v svojem terenskem dnevniku leta 1986. Njegova trenutna lokacija je neznana. 13 Največ jih je imel grob 1089 s kar dvanajstimi kamni, ki so bili razporejeni ob robu grobne jame (glej sl. 3.1.). Slika 3.1.: Otroški grob 1089 z grobno konstrukcijo dvanajstih kamnov po robu grobne jame (vizualizacija v AutoCad Civil 3D 2017). Večina pokojnikov je bila pokopana v smeri zahod - vzhod / severozahod - jugozahod, ki sledi Soncu in je na zgodnjesrednjeveških grobiščih standardna. Poleg teh pa so evidentno pokopani tudi posamezniki, ki so bili orientiranih drugače (nekateri celo v osi sever – jug). Izkopavalci so tako prepoznali več skupin grobov (sl. 3.4.), ki so imeli med seboj podobno usmeritev15. Grobni pridatki v grobovih so nakit oziroma deli noše. Drugih tipov pridatkov ni, sam grobni inventar pa je bil precej enoličen. Med pridatki je tudi nekaj predmetov, ki so od sočasnih za nekaj stoletij starejši in so se verjetno podajali iz roda v rod, na splošno pa ni nobenih predmetov, ki bi bili značilni za na primer moške ali ženske, na podlagi katerih bi se dalo delati podrobnejše študije vzorcev pridajanja. 15 Podrobnejše analize smeri pokopavanja na obravnavanem grobišču v tej magistrski nalogi ni. 14 Slika 3.2. (spodaj): Muljava – znan obseg zgodnjesrednjeveškega grobišča glede na znane lokacije grobov. Označeno z rdečo barvo (vizualizacija v CorelDraw GraphicsSuite 2018 in Adobe Photoshop CS5). 15 Slika 3.3. (spodaj): Muljava – ocena obsega zgodnjesrednjeveškega grobišča. Označeno z rdečo barvo (vizualizacija v CorelDraw GraphicsSuite 2018 in Adobe Photoshop CS5). 16 Slika 3.4. (spodaj).: Muljava – zgodnjesrednjeveško grobišče. Prikazan je poskus opredelitve usmerjenosti grobov glede na zimski (21.12.) in poletni (21.6.) solsticij oz. sončev obrat (pridobljeno od S. Porenta, izdelal Rok Žižek). 17 4. Uporabljene zgodnjesrednjeveške kronologije Za analizo nakita sem uporabila več tipokronoloških shem, s katerimi sem datirala predmete in s tem časovno umestila grobišče v širši prostor in kontekst. Odločila sem se za uporabo tipokronologij, ki zajemajo širši časovni in prostorski razpon zadnjih stoletij zgodnjega srednjega veka, saj je preliminarna analiza nakita s terena pokazala, da gre za predmete, ki verjetno spadajo v čas 8.-11. stoletja in (ketlaški in belobrdski značilni predmeti). Uporabila sem naslednje avtorje in njihove tipokronološke sheme t.i. ketlaške skupine: Stefana Eicherta 2010a in 2010b, Andreja Pleterskega 2013 in Jerneja Rihterja 2020 – še neobjavljeno. Razlog za uporabo naštetih tipokronoloških shem je, da sem želela uporabiti dela, ki temeljijo na novejših raziskavah zgodnjesrednjeveškega nakita. Za širši pregled prostora pa sem uporabila tudi belobrdske tipokronološke sheme, saj zgodnjesrednjeveško grobišče na Muljavi časovno in prostorsko meji tudi na belobrdsko skupino. Uporabljeni belobrdski tipokronološki shemi sta delo Jochena Gieslerja (1981) in Željka Tomičića (1989, 1992). Večino predmetov z Muljave lahko povežemo z značilnostmi t.i. ketlaške skupine. Le-ta je definirana s pojavom litih predmetov v grobovih v času 9. stoletja, njen konec pa se prekriva s pojavom belobrdske skupine na koncu 10. in v začetku 11. stoletja. Za ketlaško skupino so značilni emajlirani predmeti, polmesečasti uhani, naglavni obročki (z različnimi zaključki in odebelitvami), ulite fibule z okrasom in krščanskimi simboli (Kefelja 2013, 15). Prostorsko so omenjene raziskave omejene predvsem na vzhodnoalpski prostor Slovenije, Avstrije, pa tudi Madžarske. Andrej Pleterski (2013) je v svojem delu posodobil časovno razdelitev naglavnega nakita na območju Slovenije, ki jo prvotno naredil leta 1982 (Pleterski 1982). Naredil je predlog nove klasifikacije predmetov, s tem pa pustil pot novim 'oblikovnim tipom', ki so lahko ločeni od 'kulturnega tipa' predmeta. Uporabil je časovno merljiv najdeni kontekst, ki se nanaša na dobro stratigrafsko in topografsko dokumentirana najdišča. Pridobljeno relativno kronologijo oblikovnih tipov pa je povezal še z znanimi rezultati analiz radioaktivnega ogljika C14 (Pleterski 2013, 301). Njegov glavni rezultat je referenčna tipokronološka tabela (sl. 4.1.), sestavil pa jo je na podlagi analize najdb z več zgodnjesrednjeveških najdišč. Sam klasifikacijski sistem 18 naglavnih obročkov deluje po principu (arbitrarnega) opisa oblike locna in oblike njegovih zaključkov16. Njegovo delo je na primeru najdišč Kranj – Župna cerkev in deloma Ptujski grad nadaljeval Jernej Rihter, ki bo svoje rezultate objavil v prihajajoči doktorski disertaciji leta 2020. Rezultati, ki mi jih je prijazno ponudil v uporabo, še preden so objavljeni, temeljijo na izdelavi stratigrafije grobov in medsebojne relativne kronologije. Nekateri rezultati se časovno ne ujemajo s starejšimi kronologijami, prav tako pa so določeni tipi naglavnih obročkov na podlagi njegovih rezultatov postavljeni v starejši časovni okvir. V tej magistrski nalogi je nakit 17 klasificiran po posodobljeni Rihterjevi klasifikacijski tabeli naglavnih obročkov in prstanov (za več glej Rihter 2020). Rezultati moje analize nakita in posledično datacije grobov ter celotnega grobišča se opirajo na njegove rezultate. Glede na to, da gre za precej temeljito študijo, ki jo bodo ob objavi arheologi zagotovo uporabljali v nadaljnjih raziskavah zgodnjesrednjeveškega in srednjeveškega nakita, se mi zdi uporaba njegovih še neobjavljenih rezultatov v tej nalogi tehtna tako v prostorskem18 kot tudi časovnem kontekstu. Seveda bi bilo smiselno, da bi se datacije predmetov lotila z enakim ali podobnim metodološkim pristopom, kot se je tega lotil Jernej Rihter, vendar njegovo delo temelji na stratigrafski matriki grobov, ta pa za Muljavo v času delanja te magistrske naloge še ni narejena. V magistrski nalogi so torej uporabljeni njegovi rezultati, za boljšo preglednost in prepričljivost dobljenih rezultatov pa sem uporabila še druge tipokronološke sheme. Stefan Eichert je sestavil kronološke skupine A, B in C19 za čas zgodnjega srednjega veka na območju Spodnje in Zgornje Avstrije, Salzburga, Madžarske in Slovenije (Kefelja 2013, 16), svoje študije je naredil na podlagi nakita, takratnih političnih dogodkov in s pomočjo datacij 16 Klasifikacijski sistem je sistem klasifikacijskih oznak za naglavne obročke in njihove specifične lastnosti. Opazuje se obliko locna (na Muljavi imamo preproste naglavne obročke), dodatke na locnu in zaključke (na primer: enojna odebelitev, raven zaključek, ipd.). Več podrobnosti v: Pleterski 2013, 302-303. Podoben klasifikacijski sistem sem uporabila tudi sama pri analizi nakita. 17 Rihter je posodobil klasifikacijski sistem Pleterskega za naglavne obročke in dodal še enega za prstane, ki deluje po istem principu. 18 Kranj – Župna cerkev je sicer grobišče na Gorenjskem, vendar je grobni inventar v zgodnjesrednjeveških grobovih, kot je objavljen v Pleterski, Štular, Belak (2016; 2017) precej podoben muljavskemu, kar bo razvidno tudi v naslednjih poglavjih. 19 Skupina A (660-780) naj bi veljala za družbeni vrh, pri analizi ni upošteval ženskih pridatkov; skupina B (740- 830) je sestavljena iz analize tako ženskih kot moških pridatkov; skupina C (780-11. stoletje) s podskupinami pa obravnava zgolj ženski nakit (Eichert 2010a, 163–168). 19 C14. Eichert (2010a, 167-169) domneva, da se je pridajanje poganski pridatkov končalo v začetku 9. stoletja (torej po njegovem z začetkom skupine C2), v grobovih pa naj bi se po tem pojavljal večinoma t.i. ženski nakit. Na Muljavi se pojavljajo predmeti iz skupine C (sl. 4.2.), ki se deli na C1, C2 in C3 (Eichert 2010a, 172, sl. 46); medtem ko za Muljavo pridejo v poštev predmeti iz C2 in C3. Skupina C2 (Eichert 2010a, 168–170) je datirana v čas med 830-900 leti. Za to skupino je po Eichertu značilno, da se postopoma pojavljajo novi tipi nakita (polmesečasti uhani, različni tipi fibul, uhani s S-zanko brez kaveljčka, žičnati uhani z zankami, ipd. – Eichert 2010a, 169). V tem času naj bi se razvila masovna produkcija ter poenotenje mode in nakita v območju Slovenije, Avstrije in Podonavja (Eichert 2010a, 168-169), hkrati pa naj bi se pojavili tudi visokokvalitetni uvoženi predmeti – fibule v obliki križa in okrašene z emajlom, granuliran nakit (Kefelja 2013, 17). Skupina C3 je datirana v čas 10. in 11. stoletja (900-11. stoletje), kot značilne predmete pa avtor opredeljuje polmesečaste uhane, nakit iz žice in pločevine (že v C2), manjše uhane z odebelitvami, različne tipe fibul ter lit nakit (Eichert 2010a, 170-171). Njegovi rezultati kažejo, da si skupine nakita med seboj ne sledijo v zaporedju, temveč so med seboj lahko tudi vzporedne. Slika 4.1: Referenčna tabela datacij tipov naglavnih obročkov (po Pleterski 2013, 319, sl. 16) 20 Slika 4.2.: Referenčna tabela Eichertove razdelitve skupine C na podskupine z značilnimi predmeti (po Eichert 2010, 172, sl. 46) Najdbe iz zahodnega dela Slovenije spadajo torej v t.i. ketlaško skupino, medtem ko naj bi vzhodna zgodnjesrednjeveška spadala v belobrdsko skupino. Najstarejša belobrdska najdišča v Sloveniji so datirana že v drugo polovico 10. stoletja (Knific, Nabergoj 2016, 93, 101). Grobni pridatki z muljavskega grobišča pa so sodeč po primarni obdelavi 'mešane' narave in imajo tako ketlaške kot tudi belobrdske značilnosti. Razporeditev grobišč, ki so na Slovenskem označena kot 'belobrdska' in grobišč, kjer so poleg drugih predmetov odkrili tudi predmete, ki so značilni za belobrdsko skupino, je vidna na sl. 4.3, Muljave na tem zemljevidu ni. Belobrdska skupina, ki sta jo prva definirala L. Niederle in J. Eisner v dvajsetih letih prejšnjega stoletja (Niederle 1920; Eisner 1927) združuje multietnični srednjeveški arheološki material, ki izvira iz medrečja Save, Mure, Drave in Donave. Za to skupino so značilni skeletni grobovi, ki so razporejeni v vrste na pokopališčih brez cerkva, pri pokojnikih pa so pridani predmeti, ki so značilni za celoten prostor Panonske nižine, Madžarske, severne in severozahodne Bosne, zahodne Romunije, Vojvodine in Srijema v Srbiji, južne in jugozahodne Slovaške, vzhodne in jugovzhodne Avstrije in severovzhodne Slovenije (Demo 2009, 552). Sodeč po najdbah na Muljavi, lahko ta prostor razširimo vsaj na celotno vzhodno Slovenijo. Časovni razpon belobrdske skupine se daje v okvir med drugo polovico 10. stoletja in do konca 11. stoletja, po nekaterih avtorjih pa naj bi se ta razpon razširil tudi še v 12. in 13. stoletje (Tomičić 1989a, 618–622). 21 Najznačilnejši predmeti iz grobov belobrdske skupine so naglavni obročki s S-zanko (uporabljene kot uhani ali okras za lase), dvodelni srčasti priveski, grozdasti vliti uhani, lunulasti/polmesečasti grozdasti uhani, torkvesi, ogrlice z jagodami, prstani, kresila, pasne spone, ponovno uporabljeni antični, bizantinski in avarski novci, križci, slovanska keramika (Bedić 2014, 7). Giesler (1981) je v svojem delu Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo-Kultur na podlagi stratigrafskih podatkov podrobneje razčlenil material vzhodnoalpskega prostora in ga razdelil na tri faze – staromadžarsko (nem. Altmagyarisch)20 , ki naj bi trajala do cca. sredine 10. stoletja, kjer se je material že mešal z mlajšimi fazami, Bijelo Brdo I (965-1050) in Bijelo Brdo II (1050-1100), s tem da se Bijelo Brdo I in II v prvi polovici 11. stoletja z oblikami nakita med seboj mešata (Giesler 1981, 33–82). Giesler je v svojem delu upošteval tudi slovenska najdišča, ki jih je okvirno datiral v drugo polovico 10. stoletja do začetka 12. stoletja (Knific, Tomanič Jevremov 2005, 163). Svoje rezultate je predstavil v tipološki obliki z numeričnimi oznakami 1-41b (Giesler 1981, T. 53; Kefelja 2013, 9). Belobrdski nakit so nadalje bolje razčlenjevali hrvaški arheologi, ki so za svoj vzor vzeli najdišča, ki so bližje našemu prostoru (Giesler je v svojem delu vseeno obravnaval večinoma madžarsko gradivo). S tem materialom so se ukvarjali Željko Demo, Zdenko Vinski in Željko Tomičić, ki je v svoji doktorski disertaciji (Tomičić 1989a) nadgradil Gieslerjevo tipologijo in naredil novo kronološko shemo (tipološke table so zbrane v Tomičić 1992, 115–117). Ta je razdeljena na predhodno fazo (900-965), I. fazo, ki je razdeljena na zgodnjo (965-995) in kasnejšo (995-1030), II. fazo, ki je prav tako razdeljena na zgodnjo (1030/1040-1070) in kasnejšo (1070-1100), ter III. fazo (1100 – sredina 13. stoletja). Kronologijo je naredil na podlagi načina pokopavanja oseb, položaja rok pokojnikov, ter glede na časovni razpon vladanja vladarjev starohrvaškega in staromadržarskega kraljestva ter bližnjih politično-zgodovinskih dogodkov na območju Bizanca, otonskega vpliva in vpliva škofijskega centra v Salzburgu (Kefelja 2013, 10). Tudi Tomičićeva razdelitev bi lahko že veljala za starejšo ali zastarelo, saj ni doživela večjih sprememb od devetdesetih let, datacije podobnih tipov naglavnih obročkov ali prstanov, ki jih Pleterski (2013) in Rihter (2020) postavljata v širši in predvsem starejši okvir, jih Giesler in Tomičić postavljata v mlajšega, občasno je razlika tudi za kakšno stoletje. Seveda so tudi drugi avtorji, ki postavljajo še širše okvire pojavljanja različnih tipov nakita iz 9-11. stoletja na širšem območju Slovenije in Hrvaške. Petrinec, Juraga in Alajbeg (2009, 588, T. 308) v svojih 20 Določene oblike, ki jih Pleterski in Rihter postavljata v širši okvir, jih Giesler zaključi že na sredini 10. stoletja. 22 tipoloških in kronoloških tablah predlagajo, da se na primer preprosti naglavni obročki z ravnimi zaključki pojavljajo vse od sredine 9. stoletja, pa vsaj do 16. stoletja. Slika 4.3.: Slovenija – belobrdska grobišča. Polni krožci prikazuje grobišča, ki naj bi bila 'belobrdska', s praznimi krožci pa so označena grobišča, kjer so bili odkriti posamezni predmeti t.i. belobrdske skupine. 1 – Predloka pri Črnem Kalu; 2 – Pristava na Bledu; 3 – Sedlo pod Blejskim gradom; 4 – Kranj, križišče Iskra; 5 – Kranj Župna cerkev; 6 – Šempeter v Ljubljani, pri cerkvi sv. Petra; 7 – Šmartno pri Cerkljah na Gorenjskem; 8 – Mengeš, pri cerkvi sv. Mihaela; 9 – Trebnje, pri Marijini cerkvi; 10 – Črnomelj, pri cerkvi sv. Petra; 11 – Sela pri Dobovi; 12 – Svete Gore nad Bistrico ob Sotli; 13 – Črešnjevec, pri cerkvi sv. Mihaela; 14 – Radvanje pri Mariboru; 15 – Spodnja Hajdina pri Ptuju; 16 – Ptujski grad; 17 – Veržej; 18 – Cirkevca pri Središču ob Dravi (povzeto po Knific, Tomanič Jevremov 2005, 166, sl. 4; glej še našteto literaturo na str. 172-174). 23 5. Analiza nakita V analizo najdb sem dobila več škatel najdb s PN-ji, ki jih je dokumentirala ekipa Primoža Stergarja v etapah 2012 in 2016. V magistrski nalogi so obdelane le najdbe, ki so bile dokumentirane kot grobni pridatki, ali pa so glede na tip najdbe verjetno pripadale grobu in so bile nekoč prekopane. Med PN-ji je bilo tudi več predmetov, ki jih v tej analizi nisem upoštevala, in sicer gre za večje število podkev, žebljev, odlomke podkev, dele bronastih odlomkov, eno utež, ključa, čebulasto fibulo in novec. Naštete najdbe so odkrili v starejših ali mlajših plasteh. Vse omenjene predmete, tudi tiste, ki niso del analize, je narisala Jožica Hrustel. Od antropološko analiziranih grobov jih ima 6121 dokumentiranih tudi grobne pridatke. Poleg teh pridatkov je bilo dodatno analiziranih še osem predmetov. Skupno je govora o 151 predmetih, od tega je 143 predmetov v antropološko opredeljenih grobovih, en predmet je v antropološko neopredeljenem grobu 1105, pet jih je brez konteksta in so bili odkriti na grobišču22, dva pa sta inventarizirana v Narodnem muzeju Slovenije23, prav tako brez konteksta. Večina pokojnikov je imela ob sebi grobne pridatke, ki se jih lahko razdeli na tri glavne skupine – naglavni nakit z naglavnimi obročki in uhani, prstani in zapestnice. Za razlago tipologije in datiranje tipov so uporabljene predvsem klasifikacijske oznake Rihterja (2020), saj so njegovi rezultati zavzeli večino predmetov, ki so bili odkriti na Muljavi. Poleg Rihterjevih pa so omenjene tudi druge klasifikacijske oznake po Tomičiću (1989, 1992), in Eichertu (2010a, 2010b). Vse predmete sem premerila, stehtala in opisala24. Za natančnejši pregled vseh tehničnih podatkov in datacij za vse obravnavane predmete glej tab. 14.2. v prilogah (str. 178183). V nadaljevanju je za lažje razumevanje pred samo predstavitvijo skupin nakita predstavljena referenčna tabela osnovnih tipov naglavnih obročkov in prstanov (tab. 5.0.1.). 21 V analizo niso vključeni grobovi, ki jih je dokumentiral Oman, saj niso imeli dokumentiranih nobenih grobnih pridatkov. Če odštejemo Omanove grobove nam jih ostane 118, od teh pa jih ima 61 v grobu dokumentirane grobne pridatke. 22 Govora je o naglavnem nakitu, prstanu in žebljičku, ki so bili verjetno del grobnega inventarja nekega groba oziroma grobov, vendar so bili prekopani in raztreseni po grobišču, niso del nobenega grobnega inventarja. 23 Gre za omenjene najdbe s str. 6, pod opombo 2. Lokacija odkritja teh najdb, ki se nahajajo v NMS je neznana, zato je tudi nemogoče z gotovostjo trditi, da so bile najdbe dejansko odkrite na območju zgodnjesrednjeveškega grobišča ali njegove okolice. 24 Opisi z meritvami se nahajajo v Katalogu grobov in najdb v okviru groba, kjer so bili najdeni predmeti. Katalog grobov in najdb se nahaja na str. 181-418. 24 Tabela 5.0.1: Referenčna tabela osnovnih tipov naglavnih obročkov in prstanov z dejanskimi primeri z Muljave (risbe: Jožica Hrustel). NAGLAVNI OBROČKI (M 1:2) PRSTANI (M 1:2) NO0100_0606 ravni zaključki PR0105_0000 nesklenjen trakast NO0100_0707 vsestransko oženje v konico PR0102_0000 nesklenjen z lečastim prerezom NO0100_0808 enojne odebelitve PR0103_0000 nesklenjen z okroglim prerezom NO0100_0909 večkratne odebelitve PR0201_0000 sklenjen z D-prerezom NO0100_0507 kovana S-zanka PR0202_0000 – sklenjen z lečasim prerezom PR0205_1000 torreadorski prstan PR0206_0000 sklenjen s trikotnim prerezom PR0505_0001 sklenjen z dodatkom 25 5.1. Naglavni nakit Skupno je bilo v grobove pridanih 82 naglavnih obročkov in sicer so bili dokumentirani v 42 grobovih, upoštevana pa sta še dva naglavna obročka brez konteksta z grobišča (T. 55). Naglavni obročki se delijo na več različnih tipov, njihove značilnosti in pojavnost pa so obrazložene v naslednjih podpoglavjih. Poleg naglavnih obročkov, ki so med vsemi najdbami najštevilčnejši, sta bila odkrita tudi dva uhana in sicer polmesečasti in grozdasti uhan, ter več različnih obročkov. Pri naglavnem nakitu sem opazovala tudi debelino preseka, sučnost in morebitne dodatke na locnu 5.1.1. Naglavni obročki 5.1.1.1. Naglavni obročki z enojnimi odebelitvami Naglavni obročki, kjer imata oba zaključka enojno odebelitev je na Muljavi najpogostejši med naglavnimi obročki, skupno število jih je 20. Nahajajo v ženskih grobovih 1054 (T. 27: 82), 1082a (T. 41: 111) in 1087 (T. 43: 117), verjetno ženskih grobovih 1051 (T. 25: 77) in 1064 (T. 32: 91, 92), v enem moškem grobu 1011 (T. 6: 26) in v enem verjetno moškem grobu 1034 (T. 17: 52, 53, 55). Nahajajo se tudi v treh otroških grobovih in sicer v grobu 1017 (T. 9: 31), 1032 (T. 16: 48) in 1114 (T. 53: 132, 133), ter v po spolu nedoločljivih grobovih 1016 (T. 9: 29), 1028 (T. 14: 43), 1033 (T. 16: 49, 50, 51) in 1053 (T. 26: 79). Štirje naglavni obročki (31, 50, 132, 133) imajo odebelitve zožene v zaključku, eden (55) pa ima na locnu kovinsko jagodo. Sedem naglavnih obročkov z enojnimi odebelitvami je narejenih iz srebra, 11 iz brona in dva sta iz brona ali iz srebra. Po Pleterski (2013) in Rihter (2020) so ti obročki klasificirani kot NO0100_0808 (ter NO0102_0808 v primeru naglavnega obročka s kovinsko jagodo) in so datirani v obdobje 8701000. Po Giesler (1981) spadajo ti obročki v fazo Bijelo brdo I kot tip D in so datirani v obdobje 970-1050. Po Eichertu (2010) so ti obročki tip K (variaciji Kc in Kd) in spadajo v skupino C2, datirani pa so v konec 9. in začetek 10. stoletja. Naglavnih obročkov z vsaj enim zaključkom, ki je enojna odebelitev in drugim zaključkom, ki je ali raven, ali večkratna odebelitev je v 20 grobovih odkritih 26. Kombinacija enojne odebelitve z ravnim zaključkom (NO0100_0608) se pojavi trikrat in je datirana v čas 830-1000 po Rihterju (2020). Pojavi se v grobovih 1016 (T. 9: 28), ki je nedoločljiv po spolu in starosti, otroškem grobu 1096 (T. 47: 128) in v ženskem grobu 1100 (T. 48: 129). Zaključek z enojno odebelitvijo ter večkratno odebelitvijo (NO0100_0809) na drugi strani je po Rihterju (2020) 26 datiran v čas 870-980, pojavi se enkrat v grobu verjetno ženske 1051 (T. 25: 75). Ostajata še dva naglavna obročka, ki imata poleg enojne odebelitve na drugi strani zaključek poškodovan (NO0100_08mm) in ju je nemogoče natančneje datirani kot verjetno v čas 9. in 10. stoletja (830-1000) po Rihterju (2020). Pojavita se v grobu 1005, ki je po spolu nedoločljiv (T. 3: 15) in v ženskem grobu 1087 (T. 43: 116). Vsi omenjeni obročki so narejeni iz brona. Tip obročka z enojnimi odebelitvami (in določenimi variacijami) je prostorsko precej razširjen in ima analogije po večini slovenskih zgodnjesrednjeveških grobiščih kot npr. na gorenjskih Kranj - Župna cerkev (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017), Srednja vas v Bohinju (Lavrenčič 2019), Bodešče (Knific, Pleterski 1981), več grobišč z Bleda (npr. Blejska Pristava - Pleterski et al. 2013), Žirovnici in Mengšu (Knific, Nabergoj 2016, 100), pojavljajo pa se tudi v osrednjeslovenskem prostoru npr. pri Šempetru v Ljubljani in v vzhodni Sloveniji v Cirkevci pri Središču ob Dravi (Knific, Tomanič Jevremov 2005). Takšni naglavni obročki niso omejeni zgolj na slovenski prostor, analogije z muljavskimi naglavnimi obročki so vidne tudi na več hrvaških grobiščih belobrdske skupine, kot npr. Stranče – Gorica (Cetinić 1998), Bijelo Brdo (Brunšmid 1903), in drugi. Na Muljavi tip naglavnega obročka z enojnimi odebelitvami predstavlja najvišji odstotek vseh dokumentiranih naglavnih obročkov. Časovna umestitev tega tipa obročkov pa je precej raztresena glede na najdišča in stratigrafijo, ki so jo naredili avtorji klasifikacij in tipokronologij. Vsekakor pa je razvidno, da je bil obroček v uporabi vsaj v 10. stoletju z odstopanji tako v 9. kot tudi v 11. stoletje. Tudi analogije s slovenskim in sosednjim hrvaškim prostorom se časovno umeščajo v 9. do začetka 11. stoletja. 5.1.1.2. Naglavni obročki z večkratnimi odebelitvami Naglavni obročki, pri katerih se oba zaključka zaključita z večkratnimi odebelitvami so bili pridani v šest grobov, skupno število pa jih je sedem. Nahajajo se v grobovih 1005 (T. 3:16) in 1028 (T. 14: 42), ki sta po spolu nedoločljiva, ženskih ali verjetno ženskih grobovih 1029 (T. 14: 46), 1035 (T. 17: 56, 58) in 1060 (T. 30: 88), ter v verjetno moškem grobu 1034 (T. 17: 54). Ne pojavijo se v nobenem otroškem grobu. Vsi obročki so narejeni iz brona. Po Pleterskem (2013) in Rihterjevi (2020) klasifikaciji gre za tip NO0100_0909 in je datiran v čas 920-1000. Po Eichertu (2010) gre za fazo C3 (tip Kf), ki je datirana v sredino 10. stoletja. Naglavne obročke z večkratnimi odebelitvami Petrinec, Juraga, Alajbeg (2009, T. 312) prav tako postavljajo v okvir 10. stoletja. 27 Edina prepoznana variacija obročka z večkratno odebelitvijo na Muljavi je že omenjeni obroček iz ženskega groba 1051 (T. 25: 75), kjer je drugi zaključek enojna odebelitev. Datiran je v čas 870-980 po Rihterju (2020). Poleg tega obročka pa sta še dva ali trije, ki imajo en zaključek poškodovan in so tako za natančnejše datacije neugodni. Ti se nahajajo v moškem grobu 1011 ali verjetno moškem grobu 106125 (T. 6: 25; T. 30: 90) in v ženskem grobu 1087 (T. 43: 115). Rihter (2020) takšne primere datira v 10. stoletje. Takšni obročki so na najdiščih in po kronoloških shemah razumljeni kot mlajši tip od tistega z enojnimi odebelitvami. Analogije se pojavljajo na gorenjskih najdiščih, predvsem se pojavijo v več kranjskih grobovih (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017), najdejo se pa tudi v hrvaških belobrdskih kontekstih, med drugim v Stranče - Gorica (Cetinić 1998). Na Muljavi je v primerjavi z naglavnimi obročki z enojnimi odebelitvami teh z večkratnimi precej manj. Vse tipokronološke sheme ta tip in variacije le-tega postavljajo v čas 10. stoletja. 5.1.1.3. Naglavni obročki z ravnimi zaključki Naglavnih obročkov z obema ravnima zaključkoma je v grobovih devet in sicer v po spolu nedoločljivih grobovih 1001 (T. 1: 6) in 1003 (T. 2: 13a, 14a), v verjetno ženskem grobu 1002 (T. 2: 11, 12) in v ženskem grobu 1082a (T. 41: 110), ter v otroških grobovih 1007 (T. 4: 22) 1039 (T. 19: 64) in 1103 (T. 50: 131). Od teh ima eden (12) na locnu stekleno jagodo, eden (131) pa ima okoli locna ovito bronasto žico, šest jih pa ima zaključek ne popolnoma ravno odsekan, temveč so zaključki zaobljeni (12, 13a, 14a, 22, 64, 110). Od devetih jih je sedem bronastih, dva pa sta srebrna. Po Pleterskem (2013 in Rihterju (2020) so ti naglavni obročki klasificirani kot NO0100_0606 (z izjemo št. 12 NO0102_0606 in št. 131 NO0199_0606). Datacija tega tipa sega v čas 850950, medtem ko je po Giesler (1981) to tip 4 in del staromadžarske faze, datiran pa je v 9501050. Po Eichertu (2010b) so klasificirani kot tipi Oa1 ali Oa2, datirani pa so v čas druge polovice 9. in prvo polovico 10. stoletja. Poleg naglavnih obročkov, kjer sta oba zaključka ravna, se pojavlja še nekaj variacij zaključkov v kombinaciji z enim ravno zaključenim. Skupno število naglavnih obročkov z dodatnimi 25 Bronast naglavni obroček z enim zaključkom, ki ima večkratno odebelitev in drugim, ki ima poškodovan konec je zapisan pri moškemu grobu 1011 in pri verjetno moškemu grobu 1061. V vrečki z najdbo sta bila dodana dva listka s podatki o najdbi. Gre torej za en naglavni obroček, ki bi lahko bil del grobnih pridatkov tako enega kot tudi drugega groba. 28 kombinacijami je 14 in so razporejeni v 11 grobov. Štirje so naglavni obročki z enim ravnim zaključkom, drugemu pa se zaključek vsestransko oža (NO0100_0607) in se nahajajo v grobovih 1003 (T. 2: 13a in kataloško neoštevilčen predmet ), ki je spolno nedoločljiv, otroških grobovih 1024 (T. 12: 40), 1032 (T. 16: 47) in 1078 (T. 39: 104). Tak tip je datiran po Rihter (2020) v čas 830-950. Po Eichertu (2010) gre za tip Ob, ki je del skupine C3 in naj bi se pojavljal v drugi polovici 10. stoletja. Po Gieslerju (1981) in Tomičiću (1992) gre za tip 4, Tomičić ga je datiral v čas 965-1030. Trije so bronasti, eden pa je srebrn. Kot že omenjeno pri naglavnih obročkih z enojno odebelitvijo se pojavijo tudi trije naglavni obročki s kombinacijo NO0100_0608. Zadnja prisotna variacija z enim ravnim zaključkom ima drug zaključek z večkratno odebelitvijo in se pojavi enkrat v otroškem grobu 1078 (T. 39: 105). Gre za klasifikacijski tip NO0100_0609 in je datiran 900-1000 po Rihterju (2020). Ostalih šest primerkov ima drugi zaključek poškodovan in so klasificirani kot NO0100_06mm. Zaradi poškodbe zaključka jih je datacijsko nemogoče z gotovostjo umestiti v čas, razen, da gre po Rihterju (2020) za čas 830-950. Od teh šestih jih je polovica iz srebra in polovica iz brona. Naglavni obročki tega tipa se bili odkriti med drugim tudi v Črnomlju (Šribar 1961), v več grobovih iz Kranja - Župna cerkev (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017), v grobovih s Trebnjega (Knez 1966), prav tako pa so razprostranjeni po več hrvaških belobrdskih grobiščih, kot je npr. Stranče - Gorica (Cetinić 1998) in Stenjevec (Simoni et al. 2004). Gre za precej razširjen tip naglavnega obročka, ki je bil z variacijami prisoten na našem prostoru in na prostoru naših sosed. Rihterjeve in Eichertove datacije tega tipa se skladajo in ta tip umeščajo v čas druge polovice 9. in prvo polovico 10. stoletja, medtem ko sta Giesler in Tomičić časovnico tega tipa in njegove variacije postavila v mlajši čas in sicer v drugo polovico 10. in v začetek 11. stoletja. 5.1.1.4. Naglavni obročki z zoženimi zaključki Naglavni obročki, pri katerih se oba zaključka vsestransko ožita v konico (ki je v enem primeru bolj zaobljena kot koničasta), se pojavijo trikrat, v treh grobovih. Dvakrat se pojavita v ženskih grobovih 1029 (T. 14: 45) in 1087 (T. 43: 118), enkrat pa v najstniškem grobu 1043 (T. 21: 39). Dva naglavna obročka sta bronasta, obroček iz groba 1087 pa je srebrn. Po Pleterskem (2013 in Rihterju (2020) je takšen tip obročka klasificiran kot NO0100_0707 in je datiran v čas 920-970. 29 Poleg že opisanega obročka se v otroških grobovih pojavlja še variacija zoženega zaključka z ravnim (NO0100_0607), ki se pojavi štirikrat26. Poškodovan drug zaključek poleg zoženega (NO0100_07mm) se pojavi v treh primerih in sicer v otroških grobovih 1024 (T. 12: 39) in 1079 (T. 39: 106), ter v ženskem grobu 1082 (T. 41: 113), ta obroček bi lahko bil tako bronast ali srebrn, ostali pa so srebrni. Takšen tip naglavnega obročka je prav tako razširjen v zgodnjesrednjeveških kontekstih in je bil odkrit v več kranjskih grobovih (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017), v Trebnjem (Knez 1966), v kombinaciji z enojno odebelitvijo je bil dokumentiran tudi v Stranče - Gorica (Cetinić 1998). Variacija tega tipa obročka z enojno odebelitvijo, ki ga na Muljavi sicer ni, je po Eichertu (2010) datirana v skupino C3 (druga polovica 10. stoletja), Rihter (2020) je tip z obema takšnima zaključkoma datiral v sredino 10. stoletja (920-970), na splošno pa je bil v primerjavi s prej omenjenimi tipi manj pogost tako na Muljavi, kot tudi na sosednjih najdiščih. 5.1.1.5. Naglavni obročki z zankami Naglavni obročki z zankastimi zaključki se pojavijo v petih grobovih. Od tega je en po spolu nedoločljiv grob 7 iz leta 2012 (T. 1.2.: 1), en otroški grob 1007 (T. 4: 21), en najstniški grob 1036 (T. 18: 60), en verjetno ženski grob 1064 (T. 32: 94) in ženski grob 1082a (T. 41: 109)27. Po Rihterju (2020) je obroček s klasifikacijsko oznako NO0100_0506 (en zaključek je raven, drug ima kovano S-zanko) datiran v precej širok okvir in sicer v čas 830-1050. Po mnenju več hrvaških raziskovalcev se naglavne obročke s S-zankami datira v čas od 9. stoletja dalje (Petrinec, Juraga, Alajbeg 2009, 236). Velikost teh obročkov naj bi bila pogojena z njihovo starostjo (manjši = mlajši), čeprav naj bi s pojavom manjših proizvodnja večjih še zmeraj potekala dalje (Kefelja 2013, 34). Po Gieslerju (1981) in Tomičiću (1989) bi pri obročku iz groba 7 lahko šlo za tip I, ki je datiran v čas 970-1050, obroček iz groba 1064 pa bi glede na svojo velikost (je precej manjši) bil tip II, ki je datiran še kasneje in sicer v čas 1050-1100. 26 Glej podpoglavje 5.1.1.3. Naglavni obročki z ravnimi zaključki. 27 V grobu 1082a se v vrečki s PN št. 1158 nahajata dve odlomljeni bronasti kovani S-zanki. Lahko bi šlo za material iz zasutja groba, prav tako ni mogoče z gotovostjo trditi, ali gre za odlomka enega ali dveh različnih obročkov. Glede na to, da se takšni obročki po navadi pojavljajo ob lobanjah sklepam, da gre za naglavni obroček. Prav tako bi lahko glede na lokacijo samih ostankov (na medenici) lahko rekli, da gre za pridatek, ki ni bil del noše in je bil pridan v dodatni torbici iz materiala, ki se ni ohranil. Obročka iz groba 7 in 1036 sta srebrna, ostali so bronasti. 30 Obroček iz groba 1036 ima klasifikacijsko oznako NO0100_0507, ki po Rihterju nima ustrezne časovne primerjave (zaradi zoženega zaključka), po Eichertu pa gre verjetno za tip Sa / Se. Ta tip se pojavlja v skupini C1 od konca 8. naprej v 9. stoletje. Naglavni obročki z zankami so precej razširjen tip naglavnega obročka, njegove analogije pa se vijejo od blejskega in kranjskega kota do zgodnjesrednjeveških grobišč v Bosni. Pri nas so takšni obročki v Kranju - Župna cerkev (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017), v Cirkevci pri Središču ob Dravi (Knific, Tomanič Jevremov 2005), potem pa čez celotno Hrvaško — od Stenjevca (Simoni et al. 2004), Prekrižja — Gornji Obrež (Tomičić 1989b), Đakovo - Župna crkva (Filipec 2012), Stranče – Gorica (Cetinić 1998), Bijelo Brdo (Brunšmid 1903), Popovec – Breg (Tomičić 1990) in drugi. V Kranju so ti obročki večinoma večji, medtem ko so v Središču ob Dravi obročki večji in manjši in tako ustrezajo tipu I in II po Gieslerju (1981) in Tomičiću (1989a). Obročki s S-zanko so sicer prostorsko precej razširjeni in se pojavljajo na porečju reke Mure, Drave, Donave, Sotle, Save, na Madžarskem, na več grobiščih v Sloveniji, v Srbiji in v Bosni in Hercegovini (Kefelja 2013, 34). Eichert je ta tip obročkov datiral v precej starejši čas kot na primer Giesler in Tomičić. Eichert ga je postavil v konec 8. in dalje v 9. stoletje, medtem ko sta Giesler in Tomičić S-zanke umestila v širši časovni razpon od sredine 10. do začetka 13. stoletja. Gre za precej velike razlike v datacijah, ki pa jih je deloma s širšim razponom, ki zajema obe skrajnosti, rešil Rihter, ki je takšen tip datiral v drugo polovico 9. do prve polovice 11. stoletja. 5.1.1.6. Naglavni obročki – drugo Poleg vseh naštetih pa se pojavi še klasifikacijski tip naglavnega obročka s kaveljčki, ki pa je na Muljavi prisoten v enem grobu in sicer v otroškem grobu 1066 (T. 33: 96, 97). Po Rihterju (2020) takšna tipa spadata v časovno obdobje 750-870. Njuni klasifikacijski oznaki sta NO0100_0100 in NO0100_0101. Analogije so v več grobovih iz Kranja – Župna cerkev (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017). Ostalo so poškodovani obročki s klasifikacijskimi oznakami NO0100_mmmm ali NOmmmm_mmmm, kar pomeni, da se pri le-teh lahko prepozna zgolj to, da so naglavni obročki, njihova oblika ter zaključki pa so preveč poškodovani za nadaljnjo analizo. Takšni obročki se nahajajo v po spolu nedoločljivem grobu 1001 (T. 1: 7, 9), v otroških grobovih 1006 (T. 4: 18), 1042 (T. 21: 67), 1079 (T. 39: 107), 1090 (T. 44: 121), 1092 (T. 45: 126) in 1096 (T. 31 47: 127). Nedoločljivi naglavni obročki so bili odkriti tudi v verjetno moškem grobu 1091 (T. 45: 124) in v dveh ženskih grobovih 1019 (T. 10: 34) in 1100 (T. 49: 130). Štirje od vseh poškodovanih so bili narejeni iz železa, štirje iz brona ter dva iz srebra. Železni obročki niso tako ne pogost pojav, med drugim se pojavi tudi v Kranju – Župna cerkev, v Žalah pri Zasipu (Pleterski 1987) in za severno mejo v Avstriji. 5.1.2. Uhani Prisotna sta dva uhana. Prvi je luničast oz. grozdasti uhan iz otroškega groba 1039 (T. 19: 63), narejen je iz brona ali srebra in ima klasifikacijsko številko NO1300_mmmm, saj je poškodovan. Po posvetu z dddr. Andrejem Pleterskim in Jernejem Rihterjem bi, v kolikor bi se uhan ohranil v celoti, bila njegova celotna klasifikacijska oznaka NO1300_0610 (ustni vir, 17. in 19. 9. 2019). Takšen tip uhana je Rihter (2020) datiral v čas 920-980. Njegova oblika ne posnema popolnoma kateregakoli tipa od Gieslerja (1981) in Tomičića (1989a), povezujem pa ga s tipom 15c, ki je datiran v čas 950-1040. Eichert (2010b) takšnega tipa obročka ni klasificiral ali datiral. Primer takšnega uhana z zrnastim okrasom je bil odkrit v nedatiranem grobu 1995_x0001 v Kranju - Župna cerkev (Pletersk, Štular, Belak 2017, 325). Poleg tega uhana je bilo več grozdastih uhanov odkritih v Cirkevci pri Središču ob Dravi (Knific, Tomanič Jevremov 2005), vendar nima noben okrasa, ki bi posnemal zrnjenje. Drugi je bronast polmesečasti uhan iz po spolu nedoločljivega groba 1053 mlajše odrasle osebe (T. 26: 78). Njegova klasifikacijska oznaka je NO1700_mmmm, saj je poškodovan. Kot pri prejšnjem uhanu, bi bila njegova klasifikacijska številka v primeru, da bi se uhan v celoti ohranil, verjetno NO1700_0610 (po mnenju Pleterskega in Rihterja, ustni vir, 17. in 19. 9. 2019), ki pa je po Rihterju (2020) datiran v čas 840-1000. Po Eichertu (2010b) je takšen tip del skupine C in je s tem datiran v drugo polovico 9. in celo 10. stoletje. Tomičić in Giesler takšnega tipa nista posebej omenila. V polmesečastem delu se vidijo jamice, kamor so izdelovalci verjetno vlili emajl, ki pa se ni ohranil, motiv pa je križ. Takšen tip uhana je v treh zgodnjesrednjeveških kranjskih grobovih (Pleterski, Štular, Belak 2016, 33, 36; Pleterski, Štular, Belak 2017, 201) in sicer v grobu 1964_z0017, 1964_z0031, ter v grobu 1972_z0224. Muljavski uhan v vdolbinicah nima več emajla, zato je priložen primer iz 32 kranjskega groba 1964_x0017, ki ima po risbi sodeč podoben okras, prav tako pa ima tudi še ohranjen emajl (sl. 5.1.2.1.). A B Slika 5.1.2.1.: Primerjava polmesečastega uhana z Muljave (B) – M: 1:1 in analogije s Kranja Župna cerkev (A). 5.1.3. Obročki Veliko obročkov je bilo poškodovanih ali pa se jih zaradi nepoznavanja njihove in situ lege ne da opredeliti kot 'naglavni' obroček ali prstan. Gre za obročke iz po spolu nedoločljivih odraslih grobovih št. 7 (T. 1.2: ni kataloške številke, 2a, 2b), 8 (T. 1.2: 3, 4), 9 (ni kataloške številke) in 14 (T. 1.2: 9) iz 2012; po spolu nedoločljivih grobovih 1001 (T. 1: 8), 1020 (T. 11: 36a, 36b), enega ženskega groba 1021 (T. 11: 38), v grobu 1105, ki ni bil osteološko opredeljen (T. 134: 134). Poleg teh grobov pa sta bila na najdišču brez grobnega konteksta dokumentirana še dva obročka (eden nima kataloške številke, drugi je v T. 55: 136) in sta bila verjetno prekopana in odstranjena iz svojega in situ položaja. Skupno je to še 14 obročkov, ki so bili del grobnih celot, lahko pa jim dodamo še pet obročkov, ki bi, glede na svoj manjši premer (< 25 mm) lahko bili tudi prstani. To so obročki iz grobov 9 (ni kataloške številke), grob 1019 (T. 10: 35), 1071 (T. 35: 102) ter dva obročka, ki sta brez grobnega konteksta in verjetno izven svojega in situ položaja – T. 55: 135, 137. Že omenjena obročka, ki ju je v 70ih letih Vida Stare v Narodnem muzeju inventarizirala sta glede na velikost in tip verjetno za 'naglavna' obročka, prav tako pa obstaja možnost, da sta bila del grobnih pridatkov. 33 Obroček 2b iz groba 7 je srebrn, obroček 38 iz groba 1021 pa je železen. Vsi ostali so narejeni iz brona. Od omenjenih obročkov imata dva en konec zaključen s kovano S-zanko, drugi pa poškodovan (grob 7, ni št. in 2a); trije imajo en zaključek raven, drugi pa poškodovan (grob 7 – 2b; grob 9 – ni št., 1020 – 36b), dva sta z obema ravnima zaključkoma (1105 – 134 in brez konteksta PN 3), eden ima oba zaključka zožena v konico (brez konteksta – 136), eden ima en konec zaključen v enojni odebelitvi, drug pa se zaključi razcepljeno (grob 1020 – T. 11: 36a). Ostali imajo poškodovana oba zaključka in je zanje nemogoče narediti klasifikacijo. Omenjeni obroček iz groba 1020 je sprva imel klasifikacijsko oznako NO0100_0899, s čimer '99' označuje doslej nedefinirano , ki je pri tem obročku razcepljen zaključek. Vendar je po pogovoru z Jernejem Rihterjem in Andrejem Pleterskim (ustni vir, 18. 9. 2019) večja možnost, da je razcepljen konec le poškodovan (in s tem se klasifikacijska oznaka spremeni v NO0100_08mm). Razcepljene konice so dokumentirane tudi na kranjskem grobišču, kjer je bronasta žička razcepljena v grobu 1973_z0263 (primerjava na sl. 5.1.3.1), ni pa tretirana kot naglavni obroček. Ta žička daje možnost, da razcepljena konica obročka 36a ni morda le posledica razpada in načina izdelave (tolčenje po locnu?, kovane palice vlečene skozi manjše luknje?), temveč je bila narejena namerno. A B Slika 5.1.3.1.: Primerjava razcepljenih zaključkov. Na sliki A je primer namerno razcepljene bronaste žice debeline 2 mm iz groba 1973_z0263 iz Kranja (po Pleterski, Štular, Belak 2017, 258). Na sliki B je obroček iz groba 1020 (36a), ki ima en zaključek enojno zadebeljen in drug razcepljen (foto: Jernej Rihter, 2019). Omenjeni obročki, ki so manjši, so bili klasificirani kot prstani, so podrobneje predstavljeni v podpoglavju 5.2. Prstani. 34 5.1.4. Pari Sučnost je ena izmed pokazateljev parnosti naglavnih obročkov v grobu. Obroček je lahko desnosučen ali levosučen, kar pomeni, da zaključka ne ležita v isti ravnini (Pleterski 2013, 302). Načeloma z izjemami, se v istem grobu sučni naglavni obročki pojavljajo v paru - par sestavljata nasproti sučna si obročka, po navadi pa se med seboj ujemata tudi po velikosti, načinu izdelave in obliki. V primeru dveh zelo podobnih naglavnih obročkov, ki nista v istem grobu in sta različne sučnosti, gre verjetno za par, ki je bil razdeljen med dva posameznika, s tem pa gre verjetno tudi za kronološko ujemajoča se grobova (Pleterski 2013, 302). Pari naglavnih obročkov se nahajajo v naslednjih grobovih: - Grob 1003 (T. 2: 13a, 13b, 14a), po spolu nedoločljiva srednje odrasla oseba; gre za pare srebrnih obročkov z ravnimi zaključki in zaključki, ki bi se verjetno nadaljevali v kovano S-zanko. Nahajajo se na nasprotnih straneh glave (so štirje, za opis manjkajočega v katalogu glej Katalog grobov, Grob 1003, str. 210) - Grob 1028 (T. 14: 42, 43), po spolu nedoločljiva mlajša odrasla oseba; v paru sta obročka s klasifikacijsko številko NO0100_0909 (levosučen, na levi strani lobanje) in NO0100_0808 (desnosučen, na desni strani lobanje). Po velikosti sta si podobna, po premeru je št. 43 tanjša, prav tako pa je tudi za 2 g lažji, zato je parnost teh dveh obročkov vprašljiva. - Grob 1029 (T. 14: 45, 46), mlajša odrasla ženska; v paru sta masivna naglavna obročka podobne teže in velikosti. Sučnost pri enemu ni ohranjena, najdena pa sta bila na nasprotnih straneh lobanje. - Grob 1033 (T. 16: 49, 50), po spolu nedoločljiva odrasla oseba; v paru sta po teži, premeru in obliki (NO0100_0808) podobna si naglavna obročka in sta si protisučna. Naglavni obroček št. 49 je bil najden na lobanji, medtem ko je bil drugi naglavni obroček najden levo ob lobanji. - Grob 1034 (T 17: 53, 55), verjetno mlajši odrasel moški; za par od štirih obročkov glede na izgled, težo, premer in debelino preseka veljata naglavna obročka z enojnima odebelitvama, vsak je bil najden na svoji strani lobanje in sta protisučna. - Grob 1036 (T. 60, 62), najstniški grob; oba obročka sta srebrna, eden ima kovano Szanko ter vsestransko zožen drugi zaključek, drugi obroček pa ima en zaključek raven, drugi pa poškodovan. Sta si protisučna, po teži in meritvah sta si prav tako zelo podobna, ležita vsak na svoji strani lobanje. 35 - Grob 1064 (T. 32: 91, 92), verjetno mlajša odrasla ženska; naglavna obročka sta oba iz srebra, po merah pa sta si prav tako identična in imata zaključke z enojnimi odebelitvami. Oba sta levosučna, vendar sta bila odkrita na nasprotnih straneh lobanje. - Grob 1114 (T. 53: 132, 133), otroški grob; naglavna obročka sta protisučna, imata enojne odebelitve, sta iz srebra in sta si po merah podobna, čeprav je obroček št. 133 nekoliko večji po premeru in za 1 g težji kot št. 132. Najdena sta bila na nasprotnih straneh lobanje. 36 5.2. Prstani Skupno je bilo dokumentiranih v 17 grobovih dokumentiranih 21 prstanov, dva prstana pa sta brez grobnega konteksta. Prstane sem razdelila na nesklenjene in sklenjene, nadalje pa sem jih razdelila še na podlagi oblike njihovega prereza. Uporabljene so klasifikacijske oznake po Rihterju (2020), ki bodo objavljene v njegovi disertaciji. 5.2.1. Nesklenjeni prstani Med pridatki je takšnih prstanov devet. Njihova klasifikacijska številka se začne z PR01, kateri sledi številka, ki kaže obliko prereza locna – med nesklenjenimi je eden s trakastim, dva z lečastim in šest z okroglim prerezom. Med temi prstani je pet različnih variacij oblike po Rihterju (2020): Vsi omenjeni prstani so narejeni iz brona in so razen trakastega vsi kovani. 5.2.1.1. S trakastim prerezom Pojavi se v enem otroškem grobu 1006 (T. 4: 19), oba konca ima ravno odrezana. Njegova klasifikacijska oznaka je PR0105_0000 – takšen tip je po Rihterju datiran v čas 840-1010 let. Pri Tomičiću (1989a) in Eichertu (2010a, 2010b) podobnega tipa nisem zasledila za natančnejši časovni okvir. Čeprav je bil takšen primerek prstana na Muljavi zgolj eden, jih je širom po Sloveniji in v sosednjih državah veliko. Trakast prstan brez dodatnih posebnosti ima več primerjav tako na gorenjskih kot na vzhodnoslovenskih slovenskih grobiščih (Blejska Pristava - Pleterski et al. 2013; Srednja vas pri Bohinju - Lavrenčič 2019; Kranj - Župna cerkev - Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017). Prav tako pa so takšni prstani odkriti tudi na grobiščih belobrdske skupine in sicer v Stenjevcu (Simoni et al. 2004), ter v Stranče - Gorica (Cetinić 1998). 5.2.1.2. Z lečastim prerezom Ta tip prstana se pojavi dvakrat. Prvi je dokumentiran v ženskem grobu 1019 (T. 10: 35) s klasifikacijsko oznako PR0102_0000. Oba zaključka ima ravna, takšen tip pa je po Rihterju datiran v čas 800-1000, kar je precej širok časovni okvir. Po Tomičiću (1989a) bi lahko šlo za tip 13, ki je datiran do leta 980. Drugi takšen prstan je bil dokumentiran v otroškem grobu 1017 (T. 9: 32), kjer se eden od zaključkov oža v konico, drugi pa je raven. Njegova klasifikacijska oznaka je PR0102_0002 in nima nobenega časovnega okvira po Rihterju, Tomičiću ali Eichertu. Če njegovo klasifikacijsko oznako pretvorimo v oznako za naglavni obroček dobimo NO0100_0607, kar pa je po Rihterju (2020) datiran v čas 830-950. 37 Takšni prstani so pogosti in se pojavljajo na gorenjskih zgodnjesrednjeveških grobiščih, prav tako pa tudi v Stenjevcu (Simoni et al. 2004). Izgledajo kot manjši naglavni obročki, zaradi njihove lokacije pa so tretirani kot prstani. Glede na rezultate sklepam, da se je takšne prstane uporabljalo tekom druge polovice 9. in dalje v 10. stoletje. 5.2.1.3. Z okroglim prerezom Z okroglim prerezom se pojavita dva različna tipa. Prvi je PR0103_0000, ki je brez posebnosti z ravnimi zaključki in so ga dokumentirali v treh grobovih. V moškem grobu 1040a (T. 20: 66), po spolu nedoločljivem grobu mlajše odrasle osebe 1071 (T. 35: 102), v verjetno moškem grobu 1091 (T. 45: 123) in kot predmet brez konteksta (T. 55: 137). Vsi imajo podobne meritve preseka, težo in debelino prereza. Takšen tip je po Rihterju datiran v čas 870-1000, njegova variacija PR0103_0002 (z zožanimi konci), ki se pojavi v ženskem grobu 1029 (T. 14: 44) in kot najdba brez konteksta (T: 55: 135), pa je po Rihterju (2020) datirana v čas 830-1010. Takšen tip prstana je po Tomičiću (1989a) lahko tip 25 ali 26, ki sta datirana v čas 965-995 in od 10301070 dalje (tip 26, ki zaključkov nima v isti ravnini). Takšni prstani so pogosti in se pojavljajo na gorenjskih zgodnjesrednjeveških grobiščih, prav tako pa tudi v Stenjevcu (Simoni et al. 2004). Izgledajo kot manjši naglavni obročki, zaradi njihove lokacije pa so tretirani kot prstani. Datacije nesklenjenih prstanov z okroglim prerezom se gibljejo v 9. in 10. stoletju, večja odstopanja se ponovno vidi pri uporabi Tomičićeve tipokronologije. 5.2.2. Sklenjeni prstani Sklenjenih prstanov je skupno 11, štirje od tega so narejeni iz srebra, ostali pa so iz brona (en prstan bi lahko bil narejen iz brona ali srebra). Vsi omenjeni prstani so po načinu postopka izdelave uliti, razen enega, ki je trakast (prstan iz groba 1082a, več v nadaljevanju). 5.2.2.1. Z D-prerezom Skupno so štirje sklenjeni prstani z D-prerezom, od tega se pojavijo tri klasifikacijske variacije. Prva je PR0201_0000 (brez posebnosti), ki se pojavi dvakrat – v verjetno moškem grobu 1047 (T. 23: 74) in v po spolu nedoločljivem grobu mlajše odrasle osebe 1053 (T. 26: 80). Prvi prstan je srebrn, drugi pa bronast. Takšna klasifikacijska oblika je po Rihterju datirana v širok razpon med 800 in 1000. Po Tomičiću (1989a) in Gieslerju (1981) gre za tip 31, ki je datiran v čas 9651100 po Tomičiću in 970-1070 po Gieslerju. 38 Variacija PR0201_0200 se pojavi enkrat v verjetno ženskem grobu 1035 (T. 17: 57). Za tak tip je značilen bunkast okras na locnu, v takšni kombinaciji pa po Rihterju ni nobene datacije (govorimo o kombinaciji D prereza in bunkastega okrasa na locnu), prstan je srebrn. Po Tomičiću gre morebiti za tip 34a, ki je datiran v prvo polovico 11. stoletja. Prav tako se enkrat pojavi še variacija PR0201_9900, in sicer v najstniškem grobu 1065 (T. 32: 95), prstan je bronast, njegova klasifikacijska kombinacija prav tako nima nobene datacije po Rihterju (2020). Zanj bi se lahko reklo, da je sklenjen z dodatkom, je pa tudi možno, da je večja bronasta zaplata na locnu, ki deluje kot ostanek dodatka, pravzaprav ostanek korozije, ki je ostala po konzervaciji prstana po izkopavanju (predlog ponujen po Pleterskem in Rihterju, ustni vir 17. 9. 2019). Za tip brez posebnosti so analogije po hrvaških grobiščih dokaj pogoste, med drugim na grobišču Zvonimirovo - Veliko polje (Tomičić 1997) ter v Stranče - Gorica (Cetinić 1998); v Sloveniji pa se pojavi v več grobovih na grobišču Kranj – Župna cerkev (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017). Primer z bunkastim okrasom in D prerezom pa je dokumentiran na primer na samem grobišču Bijelo Brdo (Brunšmid 1903/1904). Takšnih prstanov v kombinaciji z Dprerezom v na slovenskih grobiščih nisem odkrila, se pa datacijsko po Tomičiću in Gieslerju uvršča vsaj v prvo polovico 11. stoletja, medtem ko se variacija brez posebnosti pojavlja že tekom 9. in 10. stoletja po Rihterju in v konec 10. in začetek 11. stoletja po Tomičiću in Gieslerju. 5.2.2.2. Z lečastim prerezom Takšna prstana sta dva, po klasifikacijski oznaki sta brez posebnosti (PR0202_0000) in se pojavita v verjetno ženskem grobu 1051 (T. 25: 76) in v po spolu nedoločljivem grobu mlajše odrasle osebe 1071 (T. 35: 103). Oba prstana sta bronasta, datirana pa sta v čas 830-1000 po Rihterju (2020). Je pogost tip prstana in je zaradi svoje preprostosti v grobnih kontekstih prisoten na več zgodnjesrednjeveških grobiščih po Sloveniji in širši okolici, od Kranja (Župna cerkev), do hrvaških najdišč (na primer Ivanec - Belaj 2008, 35). 5.2.2.3. Torreadorski prstan Prstan ima trakast prerez, je v ženskem grobu 1082a (T. 41: 112) in je datiran v čas 800-950 po Rihterju (2020). Njegova klasifikacijska oznaka je PR0205_1000. Prstan je narejen iz brona ali srebra. 39 Takšen tip prstana je zaradi svojega okrasa redko zastopan, vendar ima primerjave v treh kranjskih grobovih in sicer 1964_z0056, 1970_z0020 in 1972_p0730 (Pleterski, Štular, Belak 2016). 5.2.2.4. S trikotnim prerezom Štirje prstani so sklenjeni s trikotnim prerezom, obstajata pa dve variaciji tega klasifikacijskega tipa. Prvi je PR0206_0000 (brez posebnosti na locnu), ki se pojavi dvakrat in sicer v ženskem grobu 1060 (T. 30: 86), prstan je srebrn; drugi grob 1064 pripada verjetno ženski (T. 32: 93), prstan je bronast. Tip je po Rihterju datiran v čas 830-1010. Naslednji tip je PR0206_0400 s poševno žlebljenim okrasom na obodu locna. En primer takšnega prstana je srebrn iz po spolu nedoločljivega groba mlajše odrasle osebe 1020 (T. 11: 37), drugi pa je bronast in je bil odkrit v ženskem grobu 1046 (T. 23: 73). Gre za zelo podobna prstana, ki sta si verjetno različna v postopku izdelave. Žlebljenje je pri obeh razmeroma drugače oblikovano – pri bronastemu izgleda bolj poševno žlebljen kot pri srebrnemu (pri kateremu je žlebljenje bolj prečno). Vseeno sta si prstana po oblikovnih in tehničnih značilnostih zelo podobna (sl. 5.2.2.4.1.), zato bi lahko šlo za primer posnemanja okrasa. Oba prstana sta ulita, vendar je bilo žlebljenje pri srebrnemu prstanu verjetno oblikovano med samim ulivanjem, medtem ko je bilo pri bronastemu oblikovano naknadno, po ulitju (vir Pleterski in Rihter, ustni vir 18. 9. 2019). Tipe je težko do potankosti posnemati, saj skoraj vedno pride do nekakšne razlike že v času izdelovanja ali pa pri minimalnih razlikah v okraševanju. Kot Pleterski na primeru blejske Pristave podrobneje obravnava lončenino (Pleterski et al. 2013, 60–61), lahko podobne tipe razumemo kot delo veščega in neveščega lončarja. Svoje ugotovitve je razvil na podlagi obširnih del W. Holubowicza (Hołubowicz 1950, 1965). Podobno bi lahko bilo tudi pri izdelavi prstanov ali drugega nakita, ki si je med seboj podoben. Omenjeni prstani, ki na obodu nimajo nobenih očitnih posebnosti imajo analogije na gorenjskih grobiščih, npr. v Srednji vasi pri Bohinju (Lavrenčič 2019), v Kranju -Župna cerkev (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017). Na grobiščih iz vzhoda Slovenije (Črnomelj, Trebnje, Cirkevca pri Središču ob Dravi) takšnih prstanov ni dokumentiranih, so pa dokumentirani na hrvaški strani, med drugim tudi v Stranče - Gorica (Cetinić 1998). 40 Sklenjeni prstani s poševnim oziroma prečnim žlebljenjem po obodu locna pa so za razliko od zgornjih prisotni in objavljeni v Cirkevci pri Središču ob Dravi (Knific, Tomanič Jevremov 2005), v Kranju - Župna cerkev in na belobrdskih grobiščih na hrvaškem. Slika 5.2.2.4.1.: Na sliki sta a: PN 1087 (T. 11: 37) iz groba 1020 in b: PN 1127 (T. 23: 73) iz groba 1046. Merilo je 1:1. 5.2.3. Sklenjen prstan z dodatkom Prstan ima klasifikacijsko oznako PR0505_0001. Gre za trakast prstan, ki je bil na obeh koncih razširjen, na razširjen konec pa so verjetno dodali dodatek prstana (okras – okrasni kamen, drugo?), ki je nesklenjena zaključka združil. Takšen prstan je bil le eden, odkrit je bil v otroškem grobu 1017 (T. 9: 30) in je narejen iz brona in po Rihterju (2020) zaenkrat še primerjave in z njo datacije. Trakast prstan, ki je sklenjen z dodatkom, in kjer le-ta prav tako manjka, je bil dokumentiran v Bodeščah (Knific, Pleterski 1981) in v Stranče - Gorica (Cetinić 1998). Oba konteksta sta datirana v 9.-10. stoletje. Za več informacij o prstanih glej tabelo 14.2. v prilogah. 41 5.3. Zapestnice Obročki, ki izgledajo kot naglavni obročki, vendar so bili odkriti in situ poleg medenice, dlani ali stegnenice, ter imajo večji premer od prstanov, so bili obravnavani kot zapestnice. Skupno so identificirane tri in sicer v dveh otroških in v enem ženskem grobu. Prva se nahaja v otroškem grobu 1006 (T. 6: 20), je srebrna in ima klasifikacijsko številko NO0100_06mm, ki je po Rihterju datirana v čas 830-950. Druga je bronasta in je v najstniškem grobu 1036 (T. 22: 59) s klasifikacijsko številko NO0100_0808, ki je datirana po Rihterju (2020) v čas 870-1000, po Gieslerju (1981) pa gre za tip D, ki je datiran v čas 970-1050, ter po Eichertu (2010b) Kc, ki je del skupine C. Tretja zapestnica je iz ženskega groba 1060 (T. 30: 85), je bronasta, njeni zaključki pa so z enojnimi odebelitvami. Datacija tega obročka je enaka kot pri prejšnjemu (zaokroženo v konec 9. in 10. stoletje), po Eichertu se gre za tip Kd, ki je del skupine C. Gre za enake oblike kot pri naglavnih obročkih, drugačna je le njihova in situ .lokacija, saj niso bili pridani oziroma najdeni v okolici pokojnikove glave, temveč ob njegovih zapestjih. S tem se sklepa, da je bila namembnost teh (naglavnih) obročkov spremenjena, datacije pa še zmeraj ostajajo takšne kot v primeru naglavnih obročkov. 42 5.4. Ogrlica Ogrlica je bila odkrita v ženskem grobu 1060 (T. 30: 89) in je sestavljena iz več jantarnih steklenih jagod, ki so različnih oblik in barv. Stožčaste jagode so narejene iz steklene mase, obarvane členaste so verjetno28 narejene iz halofitskega stekla, nekaj takšnih jagod pa ima v steklu tudi plast kovine (na prvi pogled izgleda kot zlata folija29). Za natančnejši pregled jagod glej sl. 5.4.1., 5.4.2., 5.4.3., 5.4.4., 5.4.5. Pri izdelavi halofitskega stekla (angl. plant ash glass) so izdelovalci za talilo uporabljali pepel slanoljubnih obmorskih rastlin. V nasprotju z natronom30, rastlinski pepel vsebuje več primesi, ki delajo kemijsko sestavo stekla stabilnejšo (Knific, Šmit 2018, 375) in v času taljenja peska zmes bolj prilagodljivo za oblikovanje (Greiff, Nallbani 2008, 363–364; Henderson 2009). Jagode halofitskega izvora na območju Slovenije so verjetno v naše kraje prišle z vzhoda31 kot gotovi izdelki (Knific, Šmit 2018, 376). Jagode z zlato folijo so značilne za zgodnji srednji vek (Greiff, Nallbani 2008, 365) in so bile odkrite širom po Evropi. Kovina lahko korodira v steklu in pusti sledi, kar je vidno tudi na nekaterih jagodah omenjene ogrlice. Podobne jagode oziroma ogrlice so bile na našem prostoru odkrite v treh grobovih Kranju – Župna cerkev (1965_z0292, 1969_z0001, 1965_z0112 – Pleterski, Štular, Belak 2016), datirane pa so v 9. in 10. stoletje, kar se sklada tudi z ostalimi pridatki na tem grobišču. Podobna ogrlica s steklenimi in eno koščeno jagodo ter z jagodami sodčaste oblike je ohranjena tudi v Cirkevci pri Središču ob Dravi, ki je datirano v isti čas kot Muljava (Knific, Tomanič Jevremov 2005, 170, sl. 4 - 14). 28 Ali gre za natronovo ali halofitsko steklo je pri teh jagodah brez natančnejših analiz nemogoče potrditi. Enako velja za barvo stožčastih jagod, ki so danes bele, njihova originalna barva v času izdelave pa je bila lahko drugačna. 29 Zgornja plast stekla ima lahko tudi svetlejše tone od srebrne folije, ki bi lahko posnemala zlato folijo (Greiff, Nallbani 2008, 359). 30 Tudi talilo, uporabljali so ga med drugim tudi v času zgodnjega srednjega veka. 31 Analizirani vzorci halofitskega stekla, ki sta jih predstavila Knific in Šmit (2018, 375-376) so v glavnem omejeni na območje beneškega stekla vitrum blanchum II (oznaka je za vsaj 400 let starejše steklo, območje vira rastlin pa je verjetno enako). Avtorja sta predstavila možnost, da so za pridobivanje rastlinskega pepela steklarji uporabili puščavske rastline, teh pa pri nas ni. 43 Slika 5.4.1.: Ogrlica iz groba 1060. Označene so jagode, ki so bile dodatno analizirane pod različnimi povečavami – v nadaljevanju (fotorisba: Jožica Hrustel). A C B Slika 5.4.2.: Jantarne jagode pod različnimi povečavami. A in B - različne jantarne jagode pod 8x povečavo na Leica EZ4W; C - jantarna jagoda, ki je v ospredju na sliki B pod 50x povečavo pod mikroskopom Zeiss Scope.A1 (mikroskop in fotografije: Andreja Žibrat Gašparič in Brina Zagorc). 44 A B Slika 5.4.3.: Steklena jagoda iz halofitskega stekla. Jagoda pod 8x na Leica EZ4W; B - jagoda pod 50x povečavo pod mikroskopom Zeiss Scope.A1 (mikroskop in fotografije: Andreja Žibrat Gašparič in Brina Zagorc). A B Slika 5.1.4: Zlata folija v stekleni jagodi. A - jagoda pod 8x povečavo na Leica EZ4W; B - zlata folija pod steklom na 50x povečavi pod mikroskopom Zeiss Scope.A1 (mikroskop in fotografije: Andreja Žibrat Gašparič in Brina Zagorc). 45 Slika 5.4.5.: Različne jagode pod 8x povečavo na Leica EZ4W. A - steklena jagoda bele barve (bela barva ni nujno originalna); B - dve stekleni in ena jantarna jagoda; C - steklena jagoda na kateri je viden razpad stekla, pod njim pa mogoč ostanek kovine pod površino stekla (mikroskop in fotografije: Andreja Žibrat Gašparič in Brina Zagorc). A B C 46 5.5. Steklo V grobovih so odkrili tudi nekaj odlomkov stekla, od tega so narisani in v katalogu le trije – iz moškega groba 1044 (T. 22: 71). ter otroških grobov 1083 (T. 41: 114) in 1089 (T. 44: 120). Brez kataloške oznake so bili odlomki stekla odkriti še v moškem grobu 1012 (PN 1072), otroškem grobu 1043 (PN 1117) in v ženskem grobu 1087 (ni številke PN, saj je bil odlomek odkrit med osteološko analizo skeleta). Odlomka iz otroškega groba 1083 in 1089 sta podobne rumenkaste barve, kos stekla iz groba 1087 pa je zelenkasto obarvan. Ostali odlomki so brezbarvni ali pa do njih ni bilo mogoče dostopati za boljšo analizo. Pri omenjenih odlomkih gre verjetno za dele poznoantičnih čaš, ki verjetno izvirajo iz nekaj deset metrov oddaljene rimske ville rustice in v grob niso bile pridane kot grobni pridatek, temveč so verjetno del zasutja groba. Poleg črepinj poznoantičnih čaš so v otroškem grobu 1055 posebej odkrili tudi dodatek prstana32, ki je narejen iz modro obarvanega stekla (T. 27: 84). Stekleno modro-zelenkasto jagodo šestkotne oblike so našli v otroškem grobu 1045 (T. 22: 72), podobne jagode so v več grobovih, vendar je njihova datacija dokaj široka. Jagoda je bila narejena iz steklene mase in je mehurčkasta/jamičasta. Podobne so objavljene v delu Od Rimljanov do Slovanov (Bitenc, Knific 2001, sl. 253). Še ena analogija je v Kranju - Križišče Iskra (Sagadin, Smith-Demo, Tomazo-Ravnik 1987; Bitenc, Knific 2001, sl. 253), ki pa je datirana v 6. stoletje. V Gradcu pri Veliki Strmici so takšno jagodo odkrili kot obesek na uhanu, datirana pa je v 5. stoletje (Bitenc, Knific 2001, sl- 210). Ta jagoda je edini pridatek v grobu 1055, glede na njeno starost gre morebiti za starejši predmet, ki je bil dan iz roda v rod, lahko pa je kot odlomki poznoantičnih čaš del prekopanih plasti in del zasutja groba. Lobanja tega otroka ni bila ohranjena, zato natančna lokacija jagode ni znana. 32 Steklen okrasni element. Glej T. 27: 84. 47 5.6. Drugo Preostalo je 20 najdb, ki se prav tako nahajajo v tabeli 14.2. v prilogah. Osem je železnih žebljičkov, ki so bili verjetno skupaj držali krste, več je bronastih odlomkov, ki so zaradi poškodb in velikosti nedoločljivi; enako velja za odlomke bronaste žice, ki so bili morda del naglavnih obročkov. V ženskem grobu 1008 je tudi košček keramike, ki ni izrisan, prav tako ni del PN najdb. Poleg naštetih pa so v grobu 1020 našli tudi manjši poškodovan novec, ki se ga ne da podrobneje datirati. V zgodnjesrednjeveških grobnih kontekstih so rimski novci sicer pogosti, vendar glede na to, da ni nobene in situ ali opisne lokacije novca iz tega groba, gre morda le za predmet iz zasutja in ni del grobnih pridatkov groba 1020. 48 6. Antropologija 6.1. Osteoarheologija v Sloveniji Osteoarheologija je veda, ki preučuje človeške kosti znotraj njihovega arheološkega (kulturnega) konteksta. Je interdisciplinarna veda, s katero se povezuje arheologijo, fizično antropologijo, anatomijo, forenziko, geologijo in paleontologijo (White, Black, Folkens 2011, 1–2). Študija osteoarheologije v Sloveniji zaenkrat ni, zato so do nedavnega vse osteološke analize z arheoloških najdišč potekale pod roko biologov, fizičnih antropologov in tujih specialistov. Sami začetki fizične antropologije segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko je Božo Škerl (19041961) ustanovil Antropološki inštitut — danes se je iz tega razvil Nacionalni inštitut za javno zdravstvo (NIJZ). Škerl je obravnaval skeletne ostanke, tekom svojega profesionalnega opusa se je posvečal med drugim tudi evgeniki. Nekaj malega se je posvetil tudi skeletnim ostankom iz arheoloških kontekstov, vendar so to delo načeloma opravljali drugi antropologi, kot npr. Tone Pogačnik (1934-1974) in Zlata Dolinar-Osole (1921-2007). Na Katedri za antropologijo, ki se je medtem osnovala na Biotehniški fakulteti je delo nadaljevala dr. Marija Štefančič, ki je doktorirala iz antropološke analize starohrvaškega grobišča Nin-Ždrijac (1982) Osteološke študije z arheoloških izkopavanj je nadaljevala skupaj s dr. Tatjano Tomazo Ravnik, ki je prav tako sodelovala na mnogih izkopavanjih in objavila več rezultatov osteoloških analiz z znanih najdišč. V zadnjih desetletjih pa je poleg Tomazo Ravnikove osteološke analize opravljala dr. Petra Leben-Seljak, katere doktorat se prav tako osredotoča na arheološki skeletni material (poznoantična in srednjeveška grobišča z Bleda in okolice - Leben-Seljak 1996). Poleg omenjenih biologinj, ki so se ukvarjale z arheološkimi ostanki oziroma kostmi, pa se z njimi ukvarja tudi Skupina za antropologijo z Biotehniške fakultete UL, v kateri so prav tako biologinje in med drugim študentom arheologije Oddelka za arheologijo FF UL v okviru predmeta Paleoantropologija predavajo o človeški evoluciji in osteologiji. Slovenskih arheologov, ki bi se ukvarjali izključno s človeškimi kostmi ni veliko, saj specifičnega študija osteoarheologije ali človeške osteologije v Sloveniji nimamo, za pridobitev primerne izobrazbe osteoarheologa pa je (zaenkrat) potrebno iti v tujino. Trenutno sta dve arheologinji, ki sta se v tujini izobrazili za področje osteoarheologije. Prva je Marta Hlad, ki je svoj magistrski študij osteoarheologije končala na Univerzi v Leidnu na Nizozemskem in svoje znanje nadgrajuje na doktorskem študiju v Belgiji, druga pa je dr. Tamara Leskovar, ki je magistrski študij končala na Univerzi v Bradfordu in je sedaj zaposlena na Oddelku za 49 arheologijo na Filozofski fakulteti na Univerzi v Ljubljani ter se ukvarja z osteološkimi analizami v Sloveniji. Poleg omenjenih arheologinj pa je potrebno omeniti tudi dr. Jayne-Leigh Thomas, ki je v okviru svoje doktorske naloge delala raziskave na bronastodobnih žganih kosteh z območja Štajerske. Čeprav je Slovenija majhna država, je vseeno premajhno število arheologov, ki bi bili specializirani za kosti. Naštete biologinje svoje delo sicer opravljajo odlično, vendar na material gledajo zgolj z biološkega vidika. Pri analiziranju skeletov, z grobišč, ki jih obravnavajo arheologi, je bolj dobrodošlo, da jih analizira arheolog s specialističnim znanjem za osteologijo. Arheolog veliko bolje in celostno razume kontekst grobov, najdišča, povezave z najdbami, tafonomijo, in je ravno iz tega razloga bolj primeren za osteološko analizo kot biolog oz. fizični antropolog. Zelo zaželeno je, da je osteoarheolog prisoten med izkopavanji in nadzoruje dokumentacijo skeletov in njihov odvzem iz zemlje. V Sloveniji so človeške kosti del vedno več interdisciplinarnih analiz, ki se povezujejo tudi s tujino in tujimi priznanimi laboratoriji. Med drugim so tudi kosti iz Muljave del več različnih naravoslovnih analiz, ki bodo povedale več o samem najdišču in posameznikih. Potrebno se je zavedati, da imamo tudi v Sloveniji strokovni kader in naprave, ki so lahko del teh analiz, vendar je sama dejavnost na področju bioarheologije (v povezavi s človeško osteologijo) še v razvoju. 50 6.2. Obravnava skeletnih ostankov Obravnavo skeletov lahko razdelimo na tri ključne kategorije, v okviru katerih poteka antropološka analiza. Človeškim ostankom se oceni: 1) spol, 2) starost in 3) zabeleži morebitne patološke spremembe. Kombinacija vseh treh kategorij nam da možnost, da sestavimo demografsko sliko neke populacije. V kolikor so se katere kosti v enem grobu podvajale, ali očitno niso spadale k istemu posamezniku, se določi minimalno število posameznikov33 znotraj posameznega groba. Kosti so lahko različno ohranjene, zato se določi tudi ohranjenost kostne površine (korteks/angl. cortex) na lestvici 1-3 (1-dobro/odlično, 2-slabše, 3-slabo/uničeno) ter celovitost skeletov od 0100 %. Za izračun višine se izmeri tudi vse dolge kosti. Antropološka analiza človeških ostankov v osnovi poteka tako, da se prepozna vse skeletne ostanke in se jih skrbno dokumentira. Analiza je bila za to magistrsko nalogo izvedena na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri ocenah spola in starosti so nam v pomoč lahko različni priročniki in anatomski atlasi, kot na primer The Human Bone Manual od White in Folkens (2005), The Human Osteology od White, Black, Folkens (2011), Human Osteology: A Laboratory and Field Manual (Bass 1995) ter Standards for data collection from human skeletal remains od Buikstra in Ubelaker (1994). Za analize otroških skeletov so v pomoč dela kot na primer Forensic fetal osteology od Fazekas in Kósa (1978), Developmental Juvenile Osteology od Scheuer in Black (2000), ter Juvenile Osteology: a laboratory and field manual od Schaefer, Black in Scheuer (2009). V naštetih delih so združene informacije drugih del in atlasov. Vse pridobljene informacije so bile zbrane v Excel tabelah (sl. 6.2.0.1. in sl. 6.2.0.2.), v katerih so bili združeni vsi podatki o skeletih (spol, starost, višina, patološke spremembe, podatki z najdišča) in podatke o grobnih pridatkih (številka PN, lokacija, opis, tip). Vsi ti podatki služijo večji skupni analizi grobišča in demografski sestavi pokopanega prebivalstva. Sledijo opisi načinov za določanje starosti in spola pri odraslih in otroških skeletih. 33 Minimalno število oseb v grobu ali MNI (angl. minimal number of individuals). 51 Slika 6.2.0.1.: Primer izdelane tabele z vpisanimi podatki, pridobljenimi iz osteološke analize v MS Excel. Slika 6.2.0.2.: Primer izdelane tabele z demografskimi podatki, poleg njih pa so vpisane tudi prepoznane patologije glede na skelet, posebnosti in število grobnih pridatkov. Tabela je bila narejena v programu MS Excel. 52 6.2.1. Ocena spola in starosti 6.2.1.1. Starost Starost skeleta se ocenjuje glede na več različnih parametrov. Že ob prvem pregledu lahko vidimo, če je pred nami otroški ali odrasli skelet, saj je otroški skelet manjši, lažji in manj razvit od odraslega, prav tako pa otroške kosti še nimajo enakega izgleda kot odrasle, ki so že zraščene. Odličen kazalec starosti skeleta je analiza zob, njihova stopnja izraščanja in obraba. Poleg zob se gleda tudi zraslost kosti in njihova obraba. Izpovedne so lahko tudi različne patologije, ki so odvisne od starosti posameznikov. 6.2.1.1.1. Otroci Za otroške skelete se za določanje starosti najbolj uporablja različne atlase izraščanja zob, npr. Ubelaker (1989) in AlQahtani et al. (2010). To pomeni, da je potrebna identifikacija vseh mlečnih in stalnih zob, stanje njihovega izraščanja in razvoj krone ter korenine (Moorrees et al. 1963; Gustafson, Koch 1974). Na podlagi vseh teh podatkov nam da atlas okvirno starost otroka s standardno deviacijo nekaj mesecev ali let (sl. 6.2.1.1.a). Poleg zob se pri otrocih gleda tudi zraščanje in razvoj kosti (sl. 6.2.1.1.b). To pomeni, da se gleda kdaj se okrajki (ali epifize) združujejo in zarastejo z deblom kosti (ali diafizo). Za to obstaja več različnih študij, v tej magistrski nalogi sem uporabila študije McKerna in Stewarta (1957), Maresha (1970), Scheuerjeve in Blackove (2000) ter Schaeferjeve (2008) oziroma sheme, ki so nastale po njihovih delih. Upoštevala sem tudi velikost različnih nezaraščenih delov kosti v času zgodnjega otroštva do prvih nekaj let življenja. Pogosto se v tem kontekstu gleda mere skalnice (lat. pars petrosa), bazalni del (lat. pars basilaris), in dolžine diafiz dolgih kosti, meritve pa se nato primerja z ustaljenimi merami. Te mere so večinoma povzete po Fazekas in Kósa (1978) in so v srednjeevropskem prostoru kljub starejši letnici pogosto še zmeraj v uporabi. 53 Slika 6.2.1.1.a: Atlas izraščanja mlečnih in stalnih zob po AlQahtani et al. 2010 (str. 485, sl. 6). Slika 6.2.1.1.b: Grafični prikaz zraščanja epifiz po letih (po White, Folkens 2005, sl. 19.5 - povzeto po McKern, Stewart 1957). 54 6.2.1.1.2. Odrasli Starost odraslega človeka v času smrti se ocenjuje na podlagi več različnih značilnosti morfologije kosti, ki se s starostjo spreminjajo. Te spremembe so počasnejše v primerjavi z otroškimi, predvsem pa se razlikujejo od posameznika do posameznika in odvisne od različnih zunanjih dejavnikov, zato za opazovanje in oceno starosti manj zanesljive kot pri otrocih. Odstopanja pri oceni starosti odraslih so tako večja. Na medeničnih kosteh govorimo predvsem o morfologiji sramnične zrasti (lat. symphysis pubis – Todd 1921a, 1921b; Brooks, Suchey 1990; sl. 6.2.1.1.c) in ušesne školjke (lat. facies auricularis; Lovejoy et al. 1985; sl. 6.2.1.1.d; Buckberry, Chamberlain 2002). Gleda se tudi prsne dele reber (İşcan et al. 1984; Iscan et al. 1985; sl.6.2.1.1.e), zraščanje lobanjskih šivov (Meindl, Lovejoy 1985), ter stopnjo obrabe zob, najbolj zanesljivi so tretji kočniki (Brothwell 1981; Lovejoy 1985; sl. 6.2.1.1.f) Slika 6.2.1.1.d: Morfološke značilnosti ušesne školjke na črevnici, ki se jih opazuje za ocenjevanje starostnih faz (po Lovejoy et al. 1985). Slika 6.2.1.1.c: Faze obrabe sramnične zrasti (po Brooks in Suchey 1990; povzeto v Buikstra in Ubelaker 1994, 23-24). 55 Slika 6.2.1.1.e: Faze razvoja prsnih delov reber skozi starostna obdobja, podrobnejši opisi faz v Iscan 1984 in 1985 (slike povzete po Iscan, Steyn 2013, 91-93). 56 Slika 6.2.1.1.f: Grafični prikaz obrabe zobne sklenine in njihov starostni okvir po fazah (po White in Folkens 2005, sl. 19.3, povzeto po Lovejoy 1985). Za lažje izvajanje analiz, sem posameznike postavila v starostne kategorije po predlogu Natashe Powers (2008, 14, tab. 4, 5). V kolikor je bilo posamezniku nemogoče oceniti starost, vendar se je glede na obliko in morfologijo kosti dalo oceniti, ali skelet spada med otroške ali odrasle, se je le-te razvrstilo v skupino 'otrok' ali 'odrasel'. Kategorije so naslednje (tab. 1): STAROSTNA SKUPINA STAROSTNI OKVIR otrok 0-18 let nedonošenčki/novorojenčki/dojenčki < 4 tedni do 11 mesecev mlajši otroci 1-5 let starejši otroci 6-11 let najstniki 12-17 let odrasel 18-45+ let mlajši odrasli 18-35 let srednji odrasli 36-45 let starejši odrasli 45+ let 57 6.2.1.2. Spol Ocena spola je osnovana na makroskopski analizi predvsem lobanjskih in medeničnih kosti, ki se med seboj po spolu razlikujejo zaradi spolnega dimorfizma. Pri otrocih zaradi same nerazvitosti kosti spolni dimorfizem še ni razvit. Obstajajo različne metodologije, ki ocenjujejo spol pri otrocih, vendar niso popolnoma zanesljive, zanašajo pa se predvsem na morfološke značilnosti lobanje ter medenice (na primer: Schutkowski 1993; Molleson, Cruse, Mays 1998; Loth, Henneberg 2001). Ocena spola je odvisna tudi od starosti otroka, saj se dečki razvijajo počasneje kot deklice (Hunt, Gleiser 1955; Ubelaker 1978). Vendar je potrebno poudariti, da se, navkljub vsem narejenim študijam, otrokom v osteoarheoloških analizah spola praviloma ne ocenjuje. Zanesljiva ocena spola otroškim skeletom je možna le preko DNK analiz. Pri odraslih posameznikih je za oceno spola najbolj zanesljiva medenična kost, kjer se opazuje posamezno kolčnico, predvsem kolčni vozel (lat. insicura ischiadica major) – sl. 6.2.1.1.g, žleb (lat. sulcus preauricularis) (po Buikstra in Ubelaker 1994, 16-19) ter sramnico, kjer se opazuje ventralni lok, greben sednično-sramnične veje in podsramnično vboklino (Phenice 1969). V kolikor kosti medenice niso prisotne, se gleda tudi kosti lobanje (sl. 6.2.1.1.h) in sicer na čelnici glabelo (lat. glabella) ter nadočesni obok (lat. margo supraorbitalis), na zatilnici se gleda zatilnično izboklino (lat. protuberancia occipitalis externa), na senčnici izraženost bradavičarja (lat. processus mastoideus) in na spodnji čeljustnici vrh brade (lat. protuberantia mentalis) ter kot med vratom (lat. ramus) in telesom. Lobanja in medenica skupaj predstavljata 97 % zanesljivost pri določanju spola, kot so potrdili Meindl et al. (1985). V kolikor niso prisotne ne kosti medenice ne lobanje, se sklepa tudi glede na robustnost kosti — moški skeleti so načeloma robustnejši34, medtem ko so ženski gracilnejši. Ta metoda ni potrjena, niti ni zanesljiva, da bi jo lahko opredelili kot metodo za določanje spola. V tej nalogi, sem skelete po spolu razdelila na ženske (F – 'female'), verjetno ženske (PF – 'probably female'), moške (M – 'male'), verjetno moške (PM – 'probably male'), otroške (S – 'subadult'), in nedoločljive (X). 34 Primer: širina stegnenične glavice (lat. caput femoris) lahko tudi pomaga pri oceni spola, za kar se lahko upošteva več različnih študij, ki so povzete v Iyem et al. (2014). 58 Slika 6.2.1.1.g: Kot in širina kolčnega vozla. 1 – najbolj značilno žensko, 5 – najbolj značilno moško (po Buikstra, Ubelaker 1994, sl. 2). Slika 6.2.1.1.h: Morfološke značilnosti lobanje. 1 – najbolj značilno žensko, 5 – najbolj značilno moško (po Buikstra, Ubelaker 1994, sl. 4). 59 6.2.2. Ocena telesne višine Ocena telesne višine je bila izračunana pri odraslih posameznikih glede na maksimalno dolžino dolgih kosti spodnjih okončin. Ohranjenost dolgih kosti, ki morajo biti za izračun telesne višine ohranjene v celoti, je botrovala izbiri metode. Metod se med seboj ne sme mešati, zato so bile povprečne višine izračunane po posamezni metodi. Izračun je bil narejen na podlagi predlaganih enačb po Trotter (1970) - sl. 6.2.2.1, Holland (1995), Ross, Konigsberg (2002), Petrovečki et al. (2007), prirejene formule po Wilson et al. (2010) in Byers (2011), ter GualdiRusso et al. (2018). Večina teh formul je obrazloženih v poglavju o izračunu višine v Iscan in Steyn (2013, poglavje 6, str. 227-258). Slika 6.2.2.1.: Tabela s formulami za izračun višine po Trotter (1970). 60 6.2.3. Ocena ohranjenosti površine kosti Kost je heterogen kompozitni material, ki je sestavljen iz mineralnih in organskih snovi, ki po smrti začnejo spreminjati svojo obliko in propadati zaradi različnih diagenetskih vzrokov. Diageneza kosti in ohranjenost kostnega materiala skozi geološki čas je zelo zapleten fenomen, ki vključuje različne fizikalne, kemijske, mehanske in histološke spremembe (Stathopoulou et al. 2008, 168). Na diagenezo pa vplivajo različni faktorji, kot npr. temperatura, prisotnost vode, geokemija, pH zemlje, itd. (Hedges 2002, 324–326), prav tako pa tudi razlog smrti pokojnika, časovni interval med smrtjo in samim pokopom ter ravnanje s pokojnikom pred pokopom (Garland, Janaway 1989). Potok Višnjica v bližini grobišča naj bi v preteklosti večkrat poplavljal, dokazi o poplavah pa bi bili lahko vidni tudi na samem odkritem grobišču, saj so bili na JV delu grobišča odkriti deli, kjer se je dlje časa zadrževala voda. Poleg zadržane vode pa so kosti dolga stoletja trpela kislo dolenjsko zemljo (luvisol - Vidic et al. 2015, 72). Skupen rezultat okolijskih dejavnikov je močna diageneza, ki je na skeletih zelo očitna (sl. 6.2.3.1.). In prav to je pomembno za nadaljnje raziskave – tako makro kot mikroskopske analize skeleta. V ta namen se pri analizi skeleta vedno oceni tudi ohranjenost skeletne oz. kostne površine (angl. cortex), kar je opisano v tab. 2 po Powers (2008, 9): OCENA OPIS 1 Površina kosti je dobro ohranjena z nič erozije; podrobnosti na kostni površini so dobro vidne tudi z golimi očmi (npr. prepletena kost) 2 Površina kosti je zmerno ohranjena, z nekaj vidnimi post-mortem erozijskimi sledovi predvsem na dolgih kosteh. Erozija je očitna tudi na sklepnih površinah in nekaterih štrlečih delih kosti. 3 Površina kosti je slabo ohranjena; vidne so posledice obsežne post-mortem erozije, kar se vidi na sami površini kosti v obliki zarez, odpadanja, manjkajo deli kosti in sklepnih površin ali pa so popolnoma uničeni Slika 6.2.3.1.: Prikaz stanja skeletov s terena. Sliki A in B prikazujeta močno poškodovana in slabo ohranjena skeleta z grobišča na Muljavi (foto: pridobljeno od S. Porenta, 2016). A B 61 Tafonomski procesi so odigrali veliko vlogo pri določanju spola, starosti in patoloških sprememb na Muljavi. Površina kosti se je zaradi diageneze tekom stoletij spreminjala, ponekod je površina kosti in z njo kost že skoraj popolnoma propadla (primer sl. 6.2.3.3b), ponekod pa so se na površini kosti oblikovale različne oblike, ki spominjajo tudi na kakšno patologijo (primer sl. 6.2.3.2a in b). Pri analiziranju skeleta in skupno muljavske družbe je torej potrebno vzeti v obzir, da so kosti zaradi tafonomije precej slabše izpovedne. Ravno zaradi tega je rezultate težje interpretirati, demografska slika prebivalstva pa ni popolna. B A Slika 6.2.3.2.: A – stegnenica iz groba 1031 (otroški skelet) z zelo lepo oblikovano vdolbino krožne oblike, katere robovi so popolnoma ravni in zaobljeni – označeno z debelejšo puščico. Vdolbina na prvi pogled zgleda kot neka patološka lezija, vendar je tako kot ostale vdolbinice (označene s tanjšimi puščicami) posledica tafonomije. Manjše vdolbinice so lahko posledica tudi živalske aktivnosti. B – golenica iz groba 1088 (starejši odrasel moški). Lepo vidna dvodelna vdolbina je prav tako rezultat tafonomije, vendar lahko zaradi lepo oblikovanih robov in enotne površine kosti ob robovih hitro spomni na kakšno patološko lezijo (foto: oboje Brina Zagorc, 2016). 62 Ekipa iz leta 2016 je kosti ob čiščenju groba ločili po delih telesa in jih v želji, da bodo pri transportu do osteoloških analiz čim manj dodatno razpadle, zavila v aluminijasto folijo, čez njo pa še plastično folijo. Na žalost se takšna praksa ni izkazala za učinkovito, saj so bile kosti v tem času podležene še bolj kislemu okolju, ki se je ustvarilo znotraj folij (vidno na sl. 6.2.3.3a). Ob odvijanju folij so se kosti pokazale kot še bolj krhke in zelo vlažne, še zmeraj večinoma obdane z zemljo. Pri analizi je bila zatorej potrebna izjemna pazljivost pri obdelovanju kosti, ker so le-te lahko takoj razpadle. Ob čiščenju se jim je odstranilo le največje kose zemlje, ki so se držali kosti. Deloma očiščene odlomke kosti se je položilo na pladnje, kjer so se v nekaj dneh malo posušile. Kosti se je nato poskusilo še dodatno očistiti brez vode, saj je voda lahko popolnoma uničila odlomke. Z vodo se je očistilo le tiste dele kosti, ki so zaradi svoje morfologije pomembni za oceno starosti ali spola. Pri rezultatih je glede na zapisano potrebno imeti ves čas v mislih diagenezo in poškodovanost kosti, ki so prekrile marsikatero informacijo o pokojnikih. Slika 6.2.3.3: A – notranjost aluminijaste folije, ki se je ob kemijski reakciji z zelo kislim okoljem obarvala v črno, folija je na dotik zelo rahla in se drobi. Znotraj folije so bile kosti še A zmeraj vlažne in v več primerih tudi še obdane z zemljo. B – uničena površina kosti na levi zgornji čeljustnici. Zobe je v takšnem primeru potrebno res previdno umiti, saj lahko izpadejo iz zobnic, z njimi pa bi se zdrobil tudi še preostali del čeljustnice (foto: oboje Brina Zagorc, 2019). B 63 6.2.4. Dokumentiranje zob Ohranjene zobne krone in ponekod tudi korenine35 so bile dokumentirane po predlaganem sistemu od Fédération Dentaire International (1971). Pri zobeh se je gledalo, ali je zob prisoten (v zobnici, izven nje) ali odsoten (izpadel pred smrtjo, po smrti). V kolikor je bila krona še v zgodnjih faza razvijanja, se je zapisalo, da zob še izrašča. V redkih primerih zob ne izraste (kongenitalno odsoten), kar se pojavlja večinoma le pri neizrastlih modrostnih zobeh. 6.2.5. Patološke spremembe Vse kosti sem pregledala tudi za prisotnost kakršnih koli patoloških sprememb36, ki so pogosto prisotne v arheoloških vzorcih in kontekstih To so predvsem dento-alveolarne bolezni (karies, absces, izpadanje zob za časa življenja), pokazatelji stresa v otroštvu (hipoplazija zobne sklenine, cribra orbitalia), zlomi in patološke spremembe hrbtenice. Prisoten skeletni material je zelo slabo ohranjen za takšne analize, zato opaznih patoloških sprememb ni bilo veliko. Tiste, ki sem jih odkrila, sem dokumentirala glede na kriterije, ki so opisani v delih Aufderheideja in Rodriguez-Martina (1998) ter Ortnerja (2003). Večino patoloških sprememb sem za potrebe analize seštela glede na element (npr. število zob, zobnic, dolgih kosti, itd.). Iz tega izhaja večina statistične analize. Sledi izbor in opis najpogostejših patoloških sprememb, ki se pojavljajo v arheoloških kontekstih in so večinoma prepoznane tudi pri posameznikih z Muljave. Za lažje razumevanje spodnjih opisov moram najprej obrazložiti nekaj osnovnih izrazov. Osteoblasti so celice, ki ustvarjajo nemineralizirano kostnino. Iz njih nastajajo celice, osteociti, ki so obdani s kostno medceličnino. Osteoklasti so celice, ki reabsorbirajo kostnino in jo s tem razgrajujejo. Tako osteoblasti kot osteoklasti so tisti, ki ob patološki spremembi kost preoblikujejo in lahko pustijo za seboj vidne sledove. Patološke ali poškodbene spremembe na kosteh pa se imenujejo lezije (Mays 1998, 6-8). 35 Zaradi slabše ohranjenosti je večkrat prisotna le krona zoba, njegova korenina pa je bila tafonomsko uničena. 36 Mednje štejemo infekcijske bolezni (specifične in nespecifične), travmo (zlomi, dislokacija, deformacija kosti, itd.), krvne bolezni (anemija), metabolične bolezni (pomanjkanje vitamina C, rahitis, skorbut, osteopenia, hiperostoze), displazije, druge kronične bolezni, kongenitalne napake, tumorji, osteoartiritis, dentalne bolezni, in druge (za več glej Aufderheide, Rodriguez-Martin 1998 in Ortner 2003). 64 6.2.5.1.Dentalne bolezni Ker imajo zobje neposreden stik z okoljem, so bolj dovzetni za poškodbe s strani fizičnih in bioloških vplivov, ki ne vplivajo nujno na ostale dele skeleta. Dentalna patologija nam ponuja veliko informacij o zdravju, prehrani in okolju posameznika. 6.2.5.1.1. Karies Zobni karies je bolezenski proces, ki je posledica progresivne dekalcifinacije zobovine (dentin) in sklenine (enamel) (White, Folkens 2005, 329). Predpogoj zobnega kariesa je že obstoječa bakterijska obloga na trdi zobni površini (Slovenski medicinski slovar 2018) in prehrana, ki vključuje veliko ogljikovih hidratov (splet 1; Aufderheide, Rodriguez-Martin 1998, 402). 6.2.5.1.2. Alveolarni absces Alveolarni absces predstavlja lokalizirano gnojno vnetje (Slovenski medicinski slovar 2018) in se na skeletih večinoma kaže z razširjenimi zobnicami, v najhujših primerih tudi z luknjami na površini kosti v čeljustnicah. Posledica abscesa je velikokrat tudi izguba zob za časa življenja. 6.2.5.1.3. Izguba zob za časa življenja Izguba zob za časa življenja (v nad. AMTL37 – angl. ante-mortem tooth loss) je dober kazatelj slabe higiene in zdravja posameznikov oziroma preučevane populacije. Več različnih dejavnikov prispeva k nastanku AMTL, kot na primer spremembe v prehrani, bolezni, ki so posledica podhranjenosti, travma, in kulturne ali ritualne odstranitve zob (Lukacs 2007). AMTL je lahko tudi posledica različnih alveolarnih bolezni, najbolj pogosta izmed njih je vnetje dlesni (gingivitis), ki se lahko med drugim razvije tudi v parodontozo (Ortner 2003). Poleg teh treh pogostih dentalnih bolezni sem dokumentirala še pogostost zobnega kamna in obraba zobne sklenine, ki presega 5. stopnjo po lestvici Holly Smith (1984). Nobena od teh ni tehnično tretirana kot dentalna bolezen, vendar nam lahko veliko povesta o nekdanji dentalni higieni. 6.2.5.1.4. Zobni kamen Zobni kamen (angl. in lat. calculus) ali trde zobne obloge nastanejo kot posledica zatrditve mehkih zobnih oblog zaradi mineralov v slini (Waldron 2009, 240–241). Zobne obloge in zobni 37 Kratica AMTL je mednarodno splošno priznana okrajšava za to dentalno patologijo. Zaradi lažjega zapisovanja in razumevanja je tudi v magistrski nalogi uporabljena ta kratica. 65 kamen sta znanilca slabše ustne higiene in lahko s svojo prisotnostjo dražita dlesni in sklenino, kar pa posledično vnetno vpliva tkivo in povzroči celo vrsto dentalnih bolezni (na primer: gingivitis, periodontitis) (Ortner 2003, 593). Pri skeletih sem gledala prisotnost zobnega kamna glede na posamičen zob. 6.2.5.1.5. Obraba zobne sklenine Obraba zob nam da informacije o prehrani in načinu priprave hrane in prehranjevanja med nekdaj živečimi populacijami (Hinton 1981; Smith 1984, 39). Študije večinoma stojijo na primerjavah poljedelskih družb proti lovcem-nabiralcem, vsekakor pa grizenje hrane predstavlja pregled nad evolucijskim napredkom človeške vrste. Gleda se vzorce obrabe sklenine in stopnjo obrabe krone glede na posamičen zob po H. Smith (1984, 49, sl. 3). Večja obraba zobne krone je med drugim tudi znanilec višje starosti (glej sl. 6.2.1.1.f), vendar nam lahko tudi pove, ali je bila družba bolj nagnjena k poljedelstvu in prehrani, ki je temeljila bolj na ogljikovih hidratih. Zobje poljedelcev kažejo bolj omejen vzorec obrabe, ki se izraža na lingvalni strani zobne ploskve in je bolj poševne oblike. Tej obrabi se pripisuje zmanjšanje žilavosti živil (vlaknine), ki pa je značilna za ljudstva, ki so živela po principu lovcev-nabiralcev (Smith 1984, 54–55). 6.2.5.1.5.1.Obraba zob kot posledica uporabe zob kot orodje Zobne krone imajo lahko tudi posebne vzorce rabe, ki pa niso nujno posledica načina prehranjevanja, temveč nakazujejo na posebno rabo zob namesto orodja oz. kot tretjo roko. Vzorec obrabe se gleda po črki U (lahko povezuje več zob hkrati) in V (na enem zobu, vzorec je lahko tudi v obliki W), običajno pa se jih povezuje z obdelavo tekstila in delitvijo dela po spoloma (Wood 1992; Scott, Jolie 2008, 258). Pri analizi obrabe sem upoštevala vse dokumentirane stalne izrastle zobe. 6.2.5.2. Infekcijske bolezni “Infekcijske bolezni so bile vedno eden izmed razlogov smrti v človeški populaciji.” (White, Folkens 2005, 317). V okviru infekcijskih bolezni jih ni veliko takšnih, ki bi na kosteh pustile dovolj prepoznavne dokaze o njih, se pa na kosteh poznajo sledi kroničnih infekcijskih bolezni. Osteitis je splošen pojem za vnetje kostnega tkiva oziroma tudi kostnega mozga, ki ga povzročita infekcija ali poškodba. Iz tega patološkega stanja se lahko razvije več bolezenskih stanj (White, Folkens 2005, 317). To so na primer osteomielitis, periostitis, osteoporoza in osteoartritis (Aufderheide, Rodriguez-Martin 1998, 172). Osteomielitis je vnetje kostnega 66 tkiva, ki ga je povzročila bakterija, ki do kosti po navadi pride preko rane. Ta bolezen navadno prizadene dolge kosti in je v večini primerov posledica okužbe z bakterijo Staphylococcus aureus (White, Folkens 2005, 318), ena izmed posledic pa je lahko med drugim gangrena. Periostitis ali sub-periostealna formacija nove kosti (bolj znano kot vnetje pokostnice) je nespecifična sprememba na kosti. Spremembe se vidijo na pokostnici (lat. periosteum) – t.j. membrani, ki pokriva zunanjo plast kosti razen delov, kjer so sklepne površine (White, Folkens 2005, 137). Vsako draženje pokostnice se lahko kaže v obliki nove formacije kosti38 na spodnji plasti kosti, kar pa ni nujno povzročeno zgolj z okužbami ali vnetji pokostnice, vendar je lahko tudi posledica travme (White, Folkens 2005, 138). Po Wheeler (2012, 219-220) se pojavnost periostitisa povezuje tudi s stanji, ki so lahko travma pri porodu, metabolične motnje, hipervitaminoza A, levkemija, infantilna kortikalna hiperostoza, idr. Navadno se razvije le na kosteh lateralne lege in je akuten ali kroničen, lahko pa se tudi pozdravi in za seboj pusti prepletene sledi (angl. woven bone) (White, Folkens 2005, 318). 6.2.5.3. Patološke spremembe na vretencih in sklepnih površinah Osteoporoza (tudi osteopenia) je ne-klinična situacija, ki je posledica povečane poroznosti (zmanjšana gostota) kosti. Zelo pogosto se pojavi v procesu staranja in je rezultat neuspešnega truda organizma, da bi vzdrževal razmerje med delovanjem osteoblastov in osteoklastov. Lahko vpliva tudi na povečano verjetnost zloma kosti, saj so le-te bolj krhke (Aufderheide in Rodriguez-Martin 1998, 314; White in Folkens 2005, 323). Artritis na splošno je vnetje sklepa, ki vključuje tudi mehko tkivo. Osteoartritis je najpogostejša oblika artritisa in se ga povezuje z uničenjem artikularnega hrustanca v sklepih. To pomeni, da nastaja popolna abrazija hrustanca, ki lahko na določenih delih sklepov popolnoma izgine. To vodi k temu, da se začnejo stikati elementi kosti, kar pa povzroči povečanje novega kostnega tkiva (kot posledica povečanega delovanja osteofitov – kostnih izrastkov). Največji dejavniki v razvoju primarnega osteoartritisa so mehanski stres, starost, spol, hormoni, genetska predispozicija in fizična dejavnost. Osteoartritis je lahko tudi sekundarni, ki ga je povzročila travma ali kakšna bakterija (septični artritis, pogosto kot komplikacija osteomielitisa). Boljši termin za to stanje je degenerativna bolezen sklepov ali degenerativni osteoartritis. Pojavlja se na sklepih, ki nosijo večjo težo — predvsem hrbtenica, kolki in kolena (White in Folkens 2005, 325). Poleg naštetih vrst artritisov pa imamo tudi revmatičnega, za katerega imajo največjo predispozicijo ženske v srednjih letih. 38 V angleščini pogosto v literaturi omenjena kratica NBF ali new bone formation. 67 Je avtoimuna bolezen, kjer telo napade lasten hrustanec, lezije so navadno simetrične. Je najmanj pogost v arheološkem skeletnem materialu (White in Folkens 2005, 327). Difuzna idiopatska skeletna hiperostoza (DISH) ali ankilozni hiperostitis ali Forestierjeva bolezen prizadene sklepne dele kosti in entez, najbolj je očitna na hrbtenici, pojavlja pa se tudi na kosteh lobanje (na čelnici) in petnicama. Pri hrbtenici se zaradi te bolezni začne proizvajati vedno več kostnega tkiva, ki nastaja pod anteriorno-longitudinalnimi ligamenti vretenc (Ortner 2003, 559). Vretenca se med seboj začnejo osificirati in medvretenčni sklepi postanejo negibni (Aufderheide, Rodriguez-Martin 1998, 102). Med sledovi na kosteh, ki so posledica fizične obremenitve in dejavnosti v življenju so najpogostejša Schmorlova vozlišča ali Schmorlova hernija. Ti se morfološko pojavljajo kot plitke napake v zgornjem ali spodnjem robu vretenčnih teles in so rezultat zdrsa medvretenčnih diskov v telo vretenca. Njihova prisotnost je povezana s težkimi fizičnimi obremenitvami hrbtenice (Stirland 1991, 43). 6.2.5.4. Benigne spremembe na površini kosti Mišice ob povečani mehanski uporabi nekega sklepa za seboj pustijo očitne sledi in so pokazatelj povišane obremenjenosti. Takšni sklepi so po navadi poudarjena romboidna fosa (lat. rhomboidna fossa) na ključnici (Kumar et al. 1989, 690; Rogers et al. 2000). To je osifikacija (nastajanje kostnine na določeni površini) romboidne vdolbine, kamor se pripenjajo mišice. Pogostejša naj bi bila pri moških in mlajših, njena poudarjenost pa je posledica povečane mehanske uporabe. Pogosto je bolj izražena tudi linea aspera na stegnenici, ki je lahko pokazatelj daljših prehojenih razdalj in fizičnega napora. Squatting facets so predvsem posledica naših navad. Nakazujejo predvsem klečanje, najpogostejše lezije so v gležnjih in kolenih — obraba v sklepih (Jones, Skibo, Nickels 2007). Osifikacija patelarnega ligamenta je običajno posledica poškodbe ali pretirani rabi kolenskega sklepa, na katero se kost odzove s pretirano proizvodnjo osteofitov (Bruijn, Sanders, Jansen 1993, 157). 6.2.5.5. Pokazatelji fiziološkega stresa v otroštvu Fiziološki stres v otroštvu se povezuje slabimi življenjskimi pogoji oziroma prilagoditvami nanje. Stres se na kosteh pozna v obliki različnih lezij, razlogi za nastanek le-teh pa so na primer slabokrvnost, slaba prehrana, bolezni prebavil (diareja), slaba higiena in neustrezne življenjske razmere (Mensforth et al. 1978; White, Folkens 2005, 320; Waldron 2009; Šlaus, Novak 2013, 68 515). Med kazalce fiziološkega stresa štejemo hipoplazijo zobne sklenine, cribro orbitalio in porozno hiperostozo, ki pa med posamezniki na Muljavi ni bila dokumentirana. 6.2.5.5.1. Hipoplazija zobne sklenine Hipoplazijo zobne sklenine (v nad. HZS; angl. enamel hypoplasia) prepoznamo po prečnih linijah, jamicah in zarezah na površini zobne krone (Goodman, Rose 1990; White, Folkens 2005, 329) ali pa kot bel ali rjav neprosojen madež na prizadetem zobu. Pojavi se lahko pri mlečnih ali stalnih zobeh in lahko prizadene enega ali več zob. Različni faktorji lahko povzročijo HZS, vsi pa so posledica metaboličnih sprememb v organizmu; to so dedni dejavniki, pomanjkanje vitaminov A, C in D, lokalne poškodbe, prebolevanje kožnih bolezni (na primer ošpice, norice, škrlatinka), poškodbe pri porodu, prezgodnji porod, veliki stresni dejavniki, ki vplivajo na telo in drugi neznani vzroki (Aufderheide, Rodriguez-Martin 1998; White, Folkens 2005, 329). 6.2.5.5.2. Cribra orbitalia Gre za aktivne ali zarasle lezije na vrhu očesnih orbit. Lezije so v aktivni fazi, ko je kost še v stanju remodeliranja, to pa se dogaja še v času otroštva, pri odraslih pa so lezij načeloma že zarasle (Walker et al. 2009). Razlogi za nastanek teh lezij so različni, v arheoloških kontekstih pa se jih povezuje predvsem s pomanjkanjem železa v krvi (anemijo) (Waldron 2009, 137– 138). Podobne lezije so tudi na endokranialni (notranji) površini lobanje t.i. cribra cranii. Spada med metabolične bolezni (Waldron 2009, 138). 6.2.6. Naravoslovne analize Skeletni material z Muljave je tudi del več različnih naravoslovnih analiz. Nekateri vzorci stopalnih kosti so del DNK raziskave na Inštitutu za sodno medicino Fakultete za medicino Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Irene Pajnič Zupanič. Tudi ločeni vzorci zob in skalnic 30 posameznikov so del DNK analize pod vodstvom dr. Jayne-Leigh Thomas v laboratoriju ameriške univerze Indiana University Bloomington. 6.2.6.1. Študentski inovativni projekti za družbeno korist: Inovativni pristopi k antropološkim analizam materialne dediščine V okviru projekta Inovativni pristopi k antropološkim analizam materialne dediščine smo skupaj z Oddelkom za kemijo in kemijsko tehnologijo izvedli tudi kemijske analize kosti za potrebe iskanja stopenj ohranjenosti elementov v kostnem materialu. 69 Uporabili smo FTIR (Fourierjevo infrardečo spektroskopijo), s katerim smo preverili stanje ohranjenosti kolagena in minerala v kosteh. Z LA-ICP-MS smo preverili prisotnost izotopov, ki se jih v nadaljnjih raziskavah analizira za določanje tipa hrane in migracij pri posameznikih oz. demografski populaciji. AES se je uporabilo za analizo kovinskega deleža v kosteh, za kar smo vzorce najprej morali pripraviti (mokri razkroj, merjenje vlage). ETAAS pa se je uporabil za določanje prisotnosti težkih kovin v kosteh. Vse analize so služile kot predpriprava za nadaljnje, bolj specifične analize, za katere je potrebno predznanje ohranjenosti organskega dela kosti ali prisotnost različnih izotopov. Kemijske analize sestave kosti nam omogočajo dodaten vpogled v življenje ljudi, prav tako pa lahko opazujemo stopnjo ohranjenosti elementov v kosteh in s tem posledično stopnjo diageneze. 70 7. Rezultati analize osteološkega materiala 7.1. Demografska slika družbe V okviru te magistrske naloge je analiziranih skupno 123 grobov, v katerih je bilo pokopanih 129 posameznikov (glej tab. 7.0.1. na koncu tega poglavja in tab. 14.1. v prilogah). Z izkopavanj iz leta 1988 je prepoznanih pet grobov, v katerih je osem posameznikov. Od teh petih grobov so v Sondi 1 (kopani na globini 80-125 cm) v enem grobu dokumentirani trije posamezniki — odrasla ženska in dva otroka, ter v dvojnem otroškem grobu dva otroka. Iz leta 2012 je antropološko analiziranih devet posameznikov iz devetih grobov. Iz leta 2016 je prepoznanih 109 grobov v katerih je dokumentiranih 112 skeletov. Preden se predstavi demografska slika muljavske populacije moram bralca spomniti, da grobišče ni izkopano v celoti, temveč v posameznih etapah, ki le nakazujejo celoten obseg grobišča. Le-ta se verjetno razteza še zahodno in jugozahodno od cerkve Marijinega vnebovzetja, zato pa je v tem trenutku nemogoče določiti celoten obseg in z njim število pokopanih na zgodnjesrednjeveškem grobišču. Poleg vsega pa je potrebno upoštevati tudi zelo slabo celovitost skeletov ter slabo ohranjeno površino kosti. Kot prikazuje graf 7.1. močno prednjači število posameznikov, katerih skeleti so bili ohranjeni pod 25 %. Le-teh je delež skoraj dvotretjinski (81/129 – 62,8 %). Ostala tretjina se premosorazmerno manjša po kategorijah; odlično ohranjenih skeletov s celovitostjo 75 – 100 % je le osem (6,2 %). Tudi ohranjenost površine kosti kaže podoben vzorec, kar je vidno v grafu 7.2. Približno dve tretjini (84/129 – 65,1 %) je bilo posameznikov, ki so imeli najslabše ohranjeno površino kosti (=3), s srednje dobro ohranjenostjo (=2) slaba tretjina (39/129 – 30,2 %), tistih z odlično ohranjeno površino kosti pa le 4,7 % (6/129). Ta analiza torej predstavlja le del pokopane družbe, zato bi se sama razmerja v primeru celotnega izkopa lahko spremenila. Ravno tako je potrebno imeti ob branju rezultatov in interpretaciji demografske slike v mislih predstavljene rezultate ohranjenosti in celovitosti skeletov, saj bi se razmerja predvsem po spolu nedoločljivih odraslih v primeru boljše ohranjenosti kosti lahko spremenila. Za potrebe izračuna sem v analizah združila 'verjetno ženske' k ženskam in 'verjetno moške' k moškim. Otroci so upoštevani vsi posamezniki do 18. leta39. Ostalo so odrasli, katerim je bilo nemogoče oceniti spol zaradi pomanjkljive ohranjenosti skeleta in skeletnih elementov. 39 Razen ena posameznica, ki je kazala znake mlajše odrasle ženske, vendar se ji je na podlagi zraslosti modrostnih zob odredilo starost 17,5 let s SD +/- 1 leto 71 Od skupno 129 posameznikov je bilo otrok 61 (47,3 %), žensk 22 (17,05 %), moških 17 (13,2 %) in po spolu nedoločljivih posameznikov 29 (22,5 %). Od nedoločljivih jih je 5 (5/29) nedoločljivih tako po spolu kot tudi po starosti in so iz nekaterih nadaljnjih analiz odstranjeni. Sama razporeditev po spolu je vidna na grafu 7.3. Graf 7.1.: Celovitost (%) skeletov. 90 81 Število posameznikov 80 70 60 50 40 25 30 15 20 8 10 0 < 25 25 - 50 50 - 75 75 -100 Celovitost (%) Graf 7.2.: Ohranjenost skeletov (1-3 glede na število posameznikov) 6 39 1 2 84 Graf 7.3.: Demografska razporeditev po spolu 17 29 22 61 MOŠKI ŽENSKE OTROCI 72 NEDOLOČLJIVO 3 Graf 7.4.: Otroci - starost ob smrti ŠTEVILO POSAMEZNIKOV 30 24 25 23 20 15 10 5 6 6 2 0 0-11 m 1-5 6-11 12-17 STAROSTNE SKUPINE otrok Graf 7.5.: Moški - starost ob smrti 14 ŠTEVILO POSAMEZNIKOV 12 12 10 8 6 4 3 2 1 1 0 18-35 36-45 45+ STAROSTNE SKUPINE odrasel Graf 7.6.: Ženske - starost ob smrti ŠTEVILO POSAMEZNIKOV 12 11 10 8 6 6 4 3 2 2 0 18-35 36-45 45+ STAROSTNE SKUPINE 73 odrasel ŠTEVILO POSAMEZNIKOV Graf 7.7.: Nedoločljivi po spolu (odrasli) - starost ob smrti 13 14 12 10 8 7 6 4 4 2 0 0 18-35 36-45 45+ STAROSTNE SKUPINE odrasel Graf 7: Razporeditev števila posameznikov po starostnih skupinah - nedoločljivi po spolu (N = 24, 5 popolnoma nedoločljivih v teh grafu nisem upoštevala). Število posameznikov po definiranih starostnih skupinah je predstavljeno v tab. 7.1.1. Največja smrtnost je bila med otroci med 1-5. letom starosti (24/61 — 39,3 %), med odraslimi pa med 18-35. letom (30/68 — 44,1 %). Več žensk je doživelo srednje odraslo ali starejše odraslo obdobje (9/22 proti 4/17 pri moških), obče gledano pa je zelo malo število odraslih, ki so preživeli 45 let oziroma v starejše starostno obdobje (6/68 — 8,8 %). Na splošno je povprečna starost40 precej nizka in sorazmeroma primerljiva med spoloma; ženske so v povprečju doživele 31,33 let, medtem ko so moški doživeli 30,5 let, nedoločljivi odrasli pa 29,4 let. Same razporeditve števila posameznikov glede na spol so poleg tabele 1 vidne v grafih 7.4.-7.7. za lažjo vizualno predstavo. Višino se je lahko izračunalo pri sedmih odraslih osebah (tab. 7.1.2. in 7.1.3.), povprečna višina pa glede na večino uporabljenih metod meri 175 cm (+/- 5 cm). Za izračun višine sem uporabila več različnih metod, ki so vidne v tabeli 7.1.2.. Razlog za izbor več različnih metod je v tem, da so bile pri posameznikih v celoti ohranjene zgolj stegnenice in golenice, z izjemo enega odraslega posameznika, pri katerem se je dalo izračunati višino glede na velikost petnice in skočnice. Dodala sem dve metodi, ki bazirata na osnovi balkanske populacije, te pa so nam najbližji. Izračunana je bila tudi povprečna višina moških, ki je 180 cm (+/- 3) (N = 4). Sam vzorec za računanje povprečne višine je precej majhen za neko realno predstavo o povprečni višini populacije, predvsem tudi zato, ker sem le eni ženski uspela izračunati višino in to je 156 40 Pri seštevanju povprečne starosti sem upoštevala sredinsko vrednost ocenjene starosti (npr. 18-25 = 21,5, < 30 = 25, 45+ = 50), nisem pa upoštevala oznake “odrasel” ali “otrok”, saj je njihova starost ni specifično določena. Pri ženskah sem tako upoštevala 20/22 skeletov, pri moških 16/17, nedoločljivih odraslih 11/29, in otrocih 55/61. 74 cm (+/- 3). Glavni razlog za manjše število posameznikov, ki sem jim lahko izračunala višino je, da so bile dolge kosti zgornjih in spodnjih okončin v veliki večini že razlomljene in pomanjkljivo ohranjene. Tabela 7.1.1.: Razporeditev števila posameznikov (n) glede na določene starostne skupine in spol. V spodnji vrstici so tudi povprečne starosti v času smrti glede na spol. Otroci Ženske Moški Nedoločljivi odstotek umrlih (%) otrok 6 4,7 0-11 m 2 1,6 1-5 24 18,6 6-11 23 17,8 12-17 6 4,7 18-35 11 12 7 23,3 36-45 6 1 4 8,5 45+ 3 3 odrasel 2 1 nedoločljivo povprečna starost 31,3 30,5 4,7 13 12,4 5 3,9 29,4 100 Tabela 7.1.2. (na naslednji strani zgoraj): V tabeli so prikazani vsi odrasli posamezniki, katerim se je na podlagi meritev dolgih kosti (ali petnice in skočnice) dalo izračunati višino. Predstavljeni so rezultati več različnih metod, na podlagi katerih se da izračunati višino. Večjih razlik v rezultatih ni, vsi rezultati so v cm. 75 Trotter 1970 Guidi-Russo et al. 2018 Ross in Koningsberg 2002 Wilson et al. 2010 in Byers 2011 Petrovečki et al. 2007 180,9 +/- 3 182,1 +/- 5 180,2 +/- 2 Grob Spol Starostna skupina 1040 moški 35 - 45 179,5 +/- 3 179,9 +/- 5 1046 ženska 30-40 154,4 +/- 3 157,7 +/- 5 156,9 +/- 3 157,1 +/- 2 1049 moški 25-35 181,4 +/- 3 184,6 +/- 5 184,2 +/- 5 182,7 +/- 2 1061 verjetno moški 17-25 182,3 +/-3 183,4 +/- 3 185,3 +/- 5 183,4 +/- 2 1088 moški 45+ 171,3 +/- 3 171,1 +/- 5 173,3 +/- 2 Grob 2 nedoločljivo odrasel Grob 3 nedoločljivo odrasel 76 Povprečna višina 173,6 +/- 5 Holland 1995 166,7 +/- 5 164,5 +/- 6 174 +/- 3 172 +/- 5 165,9 +/- 5 179 +/- 3 175,9 +/- 5 174 +/- 2 166,7 +/- 5 Tabela 7.1.3.: V tabeli so predstavljene izračunane povprečne vrednosti višin glede na metodo in po spolu. Vsi rezultati so v cm. Trotter 1970 Guidi-Russo et al. 2018 Ross in Koningsberg 2002 Wilson et al. 2010 in Byers 2011 Petrovečki et al. 2007 Moški 181,1 +/- 3 179,4 +/- 5 178,5 +/- 3 180,7 +/- 5 179,9 +/- 2 180 +/- 3 Ženske 154,4 +/- 3 157,7 +/- 5 156,9 +/- 3 157,1 +/- 2 156 +/- 3 Nedoločljivi odrasli moški (N=4) ženske (N=1) nedoločljivi odrasli (N=2) 164,5 +/- 6 165,9 +/- 5 Holland 1995 166,7 +/- 5 Ocenjena višina 165 +/- 3 7.2. Dentalne patologije Muljavski družbi z zgodnjesrednjeveškega dela grobišča so se glede na ohranjenost kostnih ostankov najbolj ohranili zobje, s tem pa je število dokumentiranih dentalnih patologij v primerjavi z ostalimi vrstami patologij precej višje. Kar pa seveda ne pomeni, da so bili posamezniki z Muljave v toliko boljšem zdravstvenem stanju drugod po telesu, le patologij zaradi slabše ohranjenosti kosti in površine kosti nisem uspela beležiti v večjem številu. Tudi zobje, ki so se ohranili, so bili načeloma v precej slabem stanju, saj so bili tafonomsko večinoma zelo razžrti, brez ohranjenih korenin in z načetimi kronami (glej sl. 7.2.1.). Potrebno se je zavedati, da je bilo verjetno število dentalnih patologih precej višje, čeprav je število preštetih zob precej visoko glede na ohranjenost skeletov, zobnic in na splošno obeh čeljustnic. Slika 7.2.1.: Grob 1004 – zobne krone. Poškodovane krone zob, ki so votle, korenine pa so prav tako tafonomsko popolnoma razžrte in jih ni več (foto: Tamara Leskovar, 2017/2018). Analizo dentalnih patologij sem lahko izvedla pri 104 posameznikih, ki so imeli ohranjen vsaj en zob. Splošno je pojav dentalnih patologij pri otrocih minimalen (manj kot 1 %), pri ženskah se dentalna patologija glede element41 pojavlja skoraj pri četrtini zob (23,23 % — 87/373), pri moških pa pri slabi tretjini (27,42 % — 82/299). Vsi podatki o dentalnih patologijah so predstavljeni v tabeli 7.2.1. 41 Element – število vseh dokumentiranih zob. 77 Tabela 7.2.1.: V tabeli so prikazane vse analizirane dentalne patologije glede na spol in pogostost pojava. izračunani so tudi odstotki. V prvih dveh vrsticah N predstavlja število ohranjenih zobnic, medtem ko v spodnjih treh N predstavlja število vseh ohranjenih zob Ženske Otroci Moški Nedoločljivi (odrasli) Skupno n/N % 78 n/N % n/N % n/N % n/N AMTL 0/246 0 11/228 4,8 12/222 5,4 0/42 0 23/738 3,1 Absces 0/246 0 1/228 < 0,1 0/222 0 0/42 0 1/738 < 0,1 Karies 1/608 < 0,1 13/373 3,5 14/299 4,7 5/125 4 33/1405 2,4 Zobni kamen 1/608 < 0,1 51/373 13,7 28/299 9,4 4/125 3,2 84/1405 6 Obraba zob 0/608 0 23/373 6,2 40/299 13,4 2/125 1,6 65/1405 4,6 Skupno število 104 ND - ND = 5 20/129 analizi ni v % Slika 7.2.2.: Grob 1 (iz leta 1988), mlajši odrasel moški – AMTL. S puščico je označeno področje več zobnic, ki so zraščene kot posledica AMTL (foto: Brina Zagorc, 2018). Slika 7.2.3.: Grob 1085, starejša odrasla ženska – absces. S puščico je označen edini prepoznan primer alveolarnega abscesa (foto: Brina Zagorc, 2019). Slika 2.2.4.: Grob 1049, mlajši odrasel moški – karies. Zgornji ličnik, ki ima na intermedialni površini zoba lezije kariesa (foto: Brina Zagorc, 2019). 79 AMTL (sl. 7.2.2.) je pri muljavski družbi v odstotkih precej nizek. Skupno je 3,1 % (23/738) zaraščenih zobnic ali pa zobnic, ki so očitno še v procesu zraščanja kot posledica AMTL. Pri moških je odstotek pojavnosti AMTL malo višji in sicer 5,4 % (12/222) proti 4,8 %, (11/228) pri ženskah, kar ni statistično značilno (χ2 = 2,5688, df = 1; p > 0,05). AMTL je na splošno dokumentiran pri 17,6 % odraslih posameznikov (tokrat štejem posameznike in ne glede na element). Alveolarni absces sem dokumentirala le pri eni posameznici in sicer pri starejši odrasli ženski iz groba 1085 (sl. 7.2.3.). Pogostost kariesa (sl. 7.2.4.) glede na element je v odstotkih pri muljavski populaciji precej nizka (2,4 %). Pri otrocih je karies dokumentiran le pri enem zobu (1/608), medtem ko je pri odraslih skupno število zob s kariesom 32/797 (4 %). Zopet je pri moških večji odstotek kot pri ženskah in zopet gre le za odstotek razlike (4,7 % proti 3,4 %), kar statistično ni značilno (χ2 = 0,0233; df = 1; p > 0,05). Na splošno pa je karies prisoten pri 45,4 % žensk in pri 58,8 % moških. Zobni kamen (primer na sl. 7.2.5.) je pri odraslih posameznikih prisoten 4,2 % (83/797), pri ženskah je odstotek pojava zobnega kamna višji kot pri moških (51/373 — 13,7 % proti 28/299 — 9,4 %), kar ni statistično značilno (χ2 = 2,5688; df = 1; p > 0,05). Povečana obraba zob (primer na sl. 7.2.6.) je očitno večja pri moških kot pri ženskah (40/299 — 13,4 % proti 23/373 — 6,2 %), kar je statistično značilno (χ2=9,3283; df=1; p < 0.05). Prav tako je vredno omeniti še dodatne neenakomerne obrabe zobne površine na primer Slika 7.2.5.: Grob 1040, srednje odrasel moški – v grobovih 1019 (sl. 7.2.8.), 1021 (sl. 7.2.7.), 1053 in 1100, ki nakazujejo neko dejavnost z zobni kamen (označen s puščico) (foto: Brina Zagorc, 2019). zobmi (glej v poglavju 9. Diskusija ). Od 442 primerov sta dve starejši ženski od 30 let, ostala sta posameznika nad 25. letom starosti 42 Dve sta ženski starejši od 30 let, eno je mlajša odrasla ženska, in eno je nedoločljiva po spolu mlajša odrasla oseba. 80 Slika 7.2.6.: Grob 1012, starejši odrasel moški – obraba zob. Sklenina je pri vseh zobeh močno obrabljena, vidni so že sledovi dentina (foto: Brina Zagorc, 2019). Slika 7: Grob 1021, zgornja čeljustnica, srednje odrasla ženska – neenakomerna obraba zob. Zobje so slikani z lingvalne strani za lažjo predstavo. Drugi desni sekalec, podočnik in oba ličnika imajo neenakomerno obrabo sklenine; tudi leva stran ima neenakomerno obrabo sklenine, vendar je le-ta manjša. Vzorec obrabe je označen z rdečo krivuljo (foto: Tamara Leskovar, 2017/2018). 81 Slika 7.2.8.: Grob 1019, srednje odrasla ženska – neenakomerna obraba zob (foto: Brina Zagorc, 2019). Na Muljavi sem dokumentirala tudi en primer skleninskega bisera (angl. enamel pearl)43 v grobu 1090, v katerem je bil pokopan starejši otrok (sl. 7.2.9.). Slika 7.2.9.: Grob 1090 – otroški grob. S puščico je označen skleninski biser na zgornjem stalnem kočniku (foto: Brina Zagorc, 2019). 43 Skleninski biser spada med benigne zobne anomalije in je posledica nepravilnosti v embriološkem razvoju. Biseri lahko nastanejo na površini zoba ali pa so pripojeni na dentin. Ti primeri so v arheoloških kontekstih najpogostejši in se načeloma pojavljajo na zobeh zgornje čeljustnice z več koreninami (kot je primer tudi pri grobu 1090) (Ortner 2003, 597–598). Čeprav velja za benignega, je lahko eden izmed vzročnih dejavnikov, ki olajšujejo napredovanje ali razvoj paradontalne bolezni, saj otežujejo pripojitev kolagenskih vlaken in s tem slabijo zobnogingivalno povezavo (Štamfelj, Hitij 2014, 69–70). 82 7.3. Analiza pogostosti fiziološkega stresa v otroštvu Za analizo HZS sem upoštevani vse sprednje stalne zobe, ki so že izrastli (in niso bili več v obliki krone). Upoštevala se vse zgornje in spodnje sekalce ter zgornje in spodnje podočnike, v analizo je prišlo v poštev 104 skeletov, ki so imeli prisotne naštete zobe. Pogostost HZS je prikazana v tabeli 7.3.1. Hipoplazija se sicer najpogosteje pojavlja na podočnikih (sl. 7.3.1.), v zgornji čeljusti je skupna pojavnost HZS na podočnikih 63,5 % (33/52) in v spodnji čeljusti 61,1 % (33/54). Ob pogledu na posamezno stran čeljustnic pa lahko opazimo, da imata največjo gostoto HZS lezij zgoraj desno drugi sekalec (67,9 %) in spodaj levo drugi sekalec (65,2 %). Najmanjša pogostost HZS je na prvih sekalcih obeh čeljustnic, spodnji levi prvi sekalec ima najmanjši odstotek prisotnosti hipoplazije med analiziranimi zobmi in sicer 47,8 % (11/23). Pogostost HZS po ostalih zobeh je dokaj enakomerno razpršena med 50-65 odstotkov, kar prikazuje precej visok delež posameznikov, ki so šli skozi nekakšen fiziološki stres v času otroštva. Slika 7.3.1.: Grob 1021, srednje odrasla ženska – HZS. S puščicami so označene linearne linije na sklenini levega spodnjega drugega sekalca in podočnika. Na slikah so lezije zelo težko opazne, saj jih je potrebno ujeti pod določenim kotom, ki pa žal ni viden na fotografijah (foto: Tamara Leskovar, 2017/2018). 83 Ohranjene očesne orbite je imelo 33 posameznikov, pet od teh je imelo prepoznano cribro orbitalio (pogostost cribre orbitalie je vidna v tabeli 7.3.2.). Najpogosteje je bila dokumentirana med otroškimi orbitami in sicer v 40 % (4/10), od tega so bile tri lezije v času smrti še zmeraj aktivne (75 %), ena pa je zarasla. Otroški grobovi s prepoznano cribro orbitalio so naslednji: 1023, 1043, 1065 in 1092. Eden od otrok spada v starostno skupino 1-5 let, eden v skupino 611 let, dva pa sta najstnika med 12-17 leti. Cribra orbitalia se pojavi le pri enem odraslem skeletu, mlajšemu odraslemu verjetno moškemu iz groba 1091 in je zarasla — oseba je nedvomno preživela ta fiziološki stres iz otroštva. Od vseh petih primerov sem štiri identificirala kot blage, enega pa sem glede na velikost lezij označila za zmerno močno cribro orbitalio (sl. 7.3.2.). Samo stopnjo preživelosti teh stresnih obdobij v otroštvu je zelo težko oceniti, saj je glede na število pokopanih posameznikov samo število ohranjenih očesnih orbit res skromno in za resnejše trditve premajhno. Slika 7.3.2.: Grob 1043, najstnik – cribra orbitalia. Lezije v obliki vdrtinic so zmerno močne in še zmeraj aktivne, (foto: Brina Zagorc, 2019). 84 Tabela 7.3.1.: V tabeli je predstavljena pojavnost HZS na spodnjih in zgornjih sekalcih in podočnikih. Desna Leva Skupno Zob N n % N n % N n % Maksilarni I1 27 16 59,3 23 12 52,2 50 36 72 Maksilarni I2 21 13 61,9 24 15 62,5 45 28 62,2 Maksilarni C 26 16 61,5 26 17 65,4 52 33 63,5 Mandibularni I1 27 14 51,9 23 11 47,8 50 25 50 Mandibularni 12 29 16 55,2 23 15 65,2 52 31 59,6 Mandibularni C 30 19 63,3 24 14 58,3 54 33 61,1 85 N = število vseh zob N = število zob s HZS Tabela 7.3.2.: V tabeli je predstavljena pogostost cribre orbitalie glede na spol in število ohranjenih orbit. Aktivne lezije Cribra orbitalia N n1 % n2 % od n1 Otroci 10 4 40 3 75 Ženske 12 0 0 0 0 Moški 9 1 11,1 0 0 Nedoločljivi (odrasli) 2 0 0 0 0 33 5 15,2 3 75 skupno N = število vseh dokumentiranih orbit n1 = število dokumentiranih orbit s cribro orbitalio n2 = število dokumentiranih orbit z aktivno cribro orbitalio 7.4. Infekcijske bolezni Med nespecifične infekcijske bolezni spadajo oblike periostitisa, ki v muljavski družbi ni bil zabeležen zaradi izredno slabo ohranjene površine kosti, in osteomielitis. Verjeten primer osteomielitisa (sl. 7.4.1.) je dokumentiran v grobu 1054 v katerem je pokopana starejša odrasla ženska, katere ohranjenost površine kosti je označena s št. 3 (zelo slabo). Patološka lezija se nahaja na distalnem delu desne stegnenice in močno spominja na osteomielitis, vendar manjka očitna kloaka, ki pri osteomielitisu nastane za iztekanje gnojnega izcedka. Na sliki 7.4.1. je s puščico označen del, ki spominja na kloako in tako potrjuje možnost te Slika 7.4.1.: Grob 1054, starejša odrasla ženska. Primer mogočega osteomielitisa z označeno možno kloako (foto: Brina Zagorc, 2018). diagnoze. Notranjost kosti je zapolnjena z gobasto kostnino (sl. 7.4.2.), obseg distalnega dela stegnenice pa je v primerjavi z obsegom distalnega dela leve stegnenice neprimerljivo širši (14,4 cm proti 8,8 cm). Več o opisu te patologije je v Katalogu grobov in najdb na str. 316. Samo diagnozo lahko glede na slabo ohranjenost površine kosti razširim na možnost posledic različnih dejavnikov, kot na primer vnetja, zapletene travme, gangrene ali slabo zraščenega Slika 7.4.2.: Grob 1054, starejša odrasla ženska. Prikaz gobaste kostnine, ki zapolnjuje notranjost kosti (foto: zloma. Glede na to, da je zares slabo Brina Zagorc, 2018). ohranjena površina kosti, težko dam definitivno diagnozo te patologije; zadebelitev in verjetna kloaka bi lahko nakazovali tudi znake za sifilis, ki spada med specifične infekcijske bolezni. Takšno diagnozo pa je glede na ostale nediagnostične spremembe na kosti in slabo ohranjenost potrebno jemati z veliko rezervo. Ostalih specifičnih infekcijskih bolezni med pokojniki nisem zaznala. 86 7.5. Travme Travme na skeletih nisem dokumentirala. Sama odsotnost travm pa ne pomeni, da le-te med pokojniki ni bilo. Odsotnost pripisujem predvsem zelo slabo ohranjenim skeletov, saj je bila večina kosti razlomljenih na manjše delce še pred osteološko analizo. Skupno število lobanj in dolgih kosti ni majhno (tab. 7.5.1.). Pregledala sem 58 lobanj in 348 dolgih kosti pri odraslih posameznikih44. V seštevku sem upoštevala vse prepoznane ostanke dolgih kosti ali lobanje odraslih posameznikov, nisem pa upoštevala ostankov kosti v fragmentih ali odtisov kosti v zemlji – za vključitev v seštevek je morala biti kost prepoznavna in moral je biti ohranjen vsaj del debla ali okrajka. Tabela 7.5.1.: Prikaz seštevka lobanj in dolgih kosti glede na spol. 44 Moški Ženske Nedoločljivi Skupno Lobanja 16 23 19 58 Ključnica 11 8 0 19 Nadlahtnica 24 24 7 55 Podlahtnica 17 16 5 38 Koželjnica 15 15 4 34 Stegnenica 24 36 23 83 Golenica 26 29 23 78 Mečnica 13 17 11 41 Upoštevajoč še otroške skelete, je bilo skupno pregledanih 111 lobanj in 501 dolgih kosti. 87 7.6. Patološke spremembe na vretencih in sklepnih površinah Degenerativne spremembe na skeletu so posledica našega načina življenja. Med degenerativne spremembe se upoštevajo degenerativni osteoartritis na sklepnih površinah kolkov, vretenc, ramen in kolen, Schmorlova vozlišča in benigne spremembe na površinah kosti. Degenerativni osteoartritis se v muljavski populaciji pojavi le pri treh posameznikih, kar je ponovno posledica slabe ohranjenosti skeletov in s tem sklepnih površin, kjer se lezije pojavljajo. Pojavi se pri dveh posameznikih (grob 1 iz leta 1988, v katerem je mlajši odrasel moški in grob 1040 v katerem je srednje odrasel moški) in je identificiran s pojavom osteofitov na robovih teles vretenc. Primer degenerativnega osteoartritisa je viden na sliki 7.6.1. Slika 7.6.1.: Grob 1040, srednje odrasel moški – prsna in ledvena vretenca z osteofiti na robovih (foto: Tamara Leskovar, 2018). Slika 7.6.2.: Grob 1018, nedoločljiv po spolu, odrasel – anteriorni del pogačice (osifikacija). Osifikacija je označena s puščico (foto: Tamara Leskovar, 2017/2018). 88 V grobu 1018 (nedoločljiv odrasel posameznik) je primer pogačice, na kateri so osteofiti zelo očitni in so rezultat osifikacije patelarnega ligamenta, kar pa je posledica visoke starosti ali večjega fizičnega napora tekom življenja (sl. 7.6.2.). Schmorlova vozlišča sem identificirala v grobu 1082a (mlajša odrasla ženska) na posteriornem delu teles dveh prsnih vretenc (glej sl. 7.6.3.). Same lezije so na obeh vretencih precej globoke in so se glede na obliko dorzalnega dela vretenc verjetno prebile tudi do same hrbtenjače. Slika 7.6.3: Grob 1082a, mlajša odrasla ženska – Schmorlova vozlišča (lezije označene s puščico) (foto: Brina Zagorc, 2019). 89 7.7. Benigne spremembe na površini kosti Linea aspera je podolgovata izboklina na posteriornem delu stegnenice, na katero se narašča velika pritezalka (lat. adductor magnus), ki izteguje nogo. Linea aspera je bila bolj izražena pri štirih posameznikih in sicer v grobu 7 iz leta 2012 (mlajši odrasel posameznik nedoločljivega spola), grobu 1002 (srednje odrasla verjetno ženska), grobu 1011 (starejši odrasel moški) in grobu 1012 (starejši odrasel moški, sl. 7.7.1.). Izraženost linee aspere ni očitna pri nobenem otroškem skeletu, vidi pa se vzorec pri starejših posameznikih (3/4 so starejši od 35 let). Pri starejšemu moškemu iz groba 1012 je poleg izražene linee aspere izražena tudi leva romboidna fosa, ki se nahaja na posteriorno-lateralnem delu ključnice in se nanjo pripenja ligament, ter na obeh stegnenicah fovea capitis, ki se prilega sklepni jamici kolčnice (acetabulumu). Izražena romboidna fosa nakazuje večji fizični napor, ki ga je oseba delala tekom življenja, medtem ko je izražena fovea capitis lahko posledica degenerativnega osteoartritisa ali preprosto višje starosti. Slika 7.7.1.: Grob 1012, starejši odrasel moški – izražena linea aspera (označen s puščico) (foto: Brina Zagorc, 2019). 90 Pri posameznici v grobu 1046 (srednje odrasla ženska) se pojavi tudi squatting facets (sl. 7.7.2.). Sklepna površina, ki se povezuje s skočnico, je precej obrabljena, kar se vidi v značilnem lesku sklepne površine. Skočnice, ki bi morala imeti ujemajoč vzorec obrabe sklepa, v tem grobu ni bilo. Slika 7.7.2.: Grob 1046, srednje odrasla ženska – squatting facets. Na sliki je distalni okrajek golenice (foto: Brina Zagorc, 2018). Tabela 7.0.1. (naslednja stran): Seznam vseh antropološko analiziranih in dokumentiranih grobov Podrobnejša različica tabele se nahaja v prilogah kot tabela 14.1. 91 GROB SPOL STAROST GROB SPOL STAROST GROB SPOL STAROST SONDA 1 F odrasel, <30 1027 X ND 1068 F 20 - 30 SONDA 2 S 2.5 +/- 1 1028 X 17-25 1069 S 5,5 +/- 1 SONDA 3 S otrok 1029 F 18-25 1070 S 1,5-5 +/-1 GROB 1 M 25-35 1030 S 5,5 +/-1 1071 X 20 - 35 GROB 2 X odrasel 1031 S otrok 1072 S 15-18 GROB 3 X odrasel 1032 S 5 +/-1 1073 S 3,5 +/- 1 dvojni grob - A S 1,5-2,5 1033 X odrasel 1074 X odrasel dvojni grob - B S 3,5-4,5 1034 PM 19 - 25 1075 PF 18-25 1 PM odrasel 1035 PF 23 - 25 1076 X odrasel 7 X 16-25 1036 S 14 - 16 1077 M 20-30 8 X 18-25 1037 S 4.5 m +/-3 m 1078 S 5 +/- 1 9 X odrasel 1038 S 7,5-8,5 +/-1 1079 S 7,5-8,5 +/- 1 10 X odrasel 1039 S 3 +/-1 1080 S 8 +/- 1 11 S otrok 1040a M 35 - 45 1081 F 30-45 12 X 30-40 1040b S 8.5-9.5 1082a F 18 - 25 1.5 +/- 1 13 S otrok 1040c S 1082b S 9.5 - 10.5 14 X odrasel 1041 S 2 +/-1 1083 S 5 +/- 1 1000 M 18-30 1042 S 2,5 +/-1 1084 S 7.5 - 8.5 1001 X 20 - 35 1043 S 12-16 1085 PF 40+ 1002 PF 35 + 1044 M 20-30 1087 F 30-40 1003 X 30-40 1045 S 6 +/- 1 1088 M 45+ 1004 S 7,5 +/-1 1046 F 30-40 1089 S 2,5 +/- 1 1005 X 30-40 1047 PM 20-30 1090 S 6,5 +/- 1 1006 S 8.5 +/-1 1048 S 2 +/-1 1091 PM 18-25 1007 S 6,5 +/-1 1049 M 25-35 1092 S 7.5 +/- 1 1008 PF odrasel 1050 S 8.5 +/- 1 1093 PM 23-30 1009 S 2.5 +/- 1 1051 PF 18-25 1095 S 5.5 +/- 1 1010 X 35-45 1052 S 2,5 +/- 1 1096 S 7,5 +/- 1 1011 M 40-50 1053 X 25-35 1097 S 2,5 +/-1 1012 M 45+ 1054 F 45+ 1098 S 6.5 +/-1 1013 S < 4 leta 1055 S otrok 1099 S 12.5 +/-1 1014 S 3,5 +/-1 1056a S 4 +/- 1 1100 F 25-35 1015 PM 25 - 35 1057 S 1,5 +/- 6 m 1101 S < 17 1016 X odrasel 1058 S 6,5 +/-1 1102 S otrok 1017 S 8.5 +/-1 1059 PF 17.5 +/-1 1103 S 6 +/- 1 1018 X odrasel 1060 F 23 - 25 1104 S 1,5 - 2 +/-1 1019 F 30-40 1061 PM 17-25 1106 S 6.5 +/-1 1020 X 25-35 1062 X ND 1107 M 20-25 1021 F 35-40 1063 PF 45+ 1108 X odrasel 1022 PF odrasel 1064 PF 25 - 35 1109 X ND 1023 S 1,5 +/- 1 1065 S 11-15 1113 X ND 1024 S 7,5-10,5 m +/- 3m 1066 S 1,5 +/- 1 1114 S 8,5 +/-1 1025 X ND 1067 X odrasel 1115 X odrasel 92 8. Skupna analiza antropoloških in arheoloških podatkov o grobovih V tem poglavju sledi analiza skupnih rezultatov antropološke in arheološke analize skeletov in najdb. V analizo je vštetih 121 dokumentiranih grobov iz izkopavalne etap iz leta 2012 in 2016, saj grobovi iz leta 1988 nimajo dokumentiranih grobnih pridatkov. Prav tako v tem poglavju ženske in verjetno ženske/moški in verjetno moški niso več združeni, saj sem za potrebe nadaljnje interpretacije rezultatov skupne analize antropoloških in arheoloških morala vedeti, kakšna je zanesljivost podatkov pridajanja predmetov glede na spol. 8.1. Analiza demografskih podatkov z najdbami 8.1.1. Analiza števila pridatkov po grobovih Od skupno 11 zanesljivo ženskih grobov imajo skoraj vsi grobne pridatke (90,9 %), s tem, da je povprečno število pridatkov v grobu 3,3 (tab. 8.1.1.1 in tab. 8.1.1.2.). Enaka številka velja za verjetno ženske grobove, vendar je pri tej skupini grobov le polovica takšnih, ki imajo grobne pridatke. Od moških jih ima slaba polovica (44,4 %) v grobovih dokumentirane grobne pridatke, povprečno pa so imeli v grob pridan le en predmet. Verjetno moških grobov, ki imajo pridatke je skupno 71,4 %, od tega pa imajo povprečno v grobu dva pridatka. V primerjavi z 'moškimi' sta oba številki večji, zato lahko zanesljivost določanja spola pri 'verjetno moških' res vzamemo z rezervo. Kriteriji za določanje spola so pri vsakemu posamezniku zapisani v Katalogu grobov in najdb. Slaba polovica otrok ima v grobu pridatke (42,1 %), od tega pa imajo povprečno v grobu dva pridatka. Sivo območje so po spolu nedoločljivi grobovi, katerih je s pridatki kar slaba polovica (48,2 %), v grobu imajo povprečno 2,7 predmeta. Tabela 8.1.1.1.: Odstotek grobov s pridatki glede na spol. n N % n/N ženske 10 11 90,9 verjetno ženske 5 10 50,0 moški 4 9 44,4 verjetno moški 5 7 71,4 otroci 24 57 42,1 nedoločljivo 13 27 48,2 skupno 61 121 50,4 n - št. grobov s pridatki N - št. grobov 93 Ženske so imele na splošno več dokumentiranih pridatkov, celoten razpored količine pridatkov je viden na grafu 8.1.2.1. Na podlagi teh rezultatov sklepam, da večje število pridatkov v grobu lahko nakazuje na (ženski) spol, pa vendarle tega ne morem z gotovostjo trditi, saj obstajajo izjeme, predvsem na podlagi 'verjetno moških' posameznikov, ki takšno trditev izpodbijajo. Tabela 8.1.1.2. Povprečno število najdb v grobu glede na spol. n N n1 33 10 3,3 moški 5 5 1 verjetno ženske 13 4 3,3 verjetno moški 10 5 2 otroci 47 24 2 nedoločljivi 35 13 2,7 ženske n - število najdb N - število grobov n1 - povprečno število pridatkov na grob 8.1.2. Analiza glede na spol in starostne skupine Ne glede na ocenjen spol, je bil od predmetov v grob najpogosteje predmet naglavni obroček. Ženske so imele v grobovih malo bolj raznolike tipe pridatkov (nakita), saj se v primerjavi z moškimi in verjetno moškimi v grobnem inventarju pojavljajo tudi zapestnice, ostanki bronaste žice, ogrlica. Tako kot moški in verjetno moški pa se pri vseh pojavljajo še prstani, žebljički in odlomki stekla. Pri otrocih je grobni inventar podobno raznolik kot pri ženskah, saj se v otroških grobovih pojavi vse našteto, pa tudi grozdasti uhan, ki je edini odkrit na tem grobišču. Zanimiva skupina je tudi po spolu nedoločljivih, saj se med pridatki pojavljajo prav tako vsi že našteti tipi, pojavi pa se še polmesečasti uhan, ki ga je nemogoče pripisati posamezniku glede na spol. Poleg vseh omenjenih pa se pri nedoločljivih pojavi tudi novec, ki pa je verjetno del zasutja groba. Poleg tega novca, sta bila na grobišču v starejših plasteh odkrita še dva, ki pa nista del grobnih inventarjev in jih je zaradi poškodb nemogoče med seboj primerjati ali datirati. 94 Graf 8.1.2.1.: Razporejenost količine pridatkov glede na spol 33 35 5 13 10 47 ženske moški verjetno ženske verjetno moški otroci nedoločljivi Ena bolj zanimivih analiz je bila glede na razporeditev in količino pridatkov po starostnih skupinah (glej tab. 8.1.2.1. in tab. 8.1.2.2. in grafi 8.1.2.2..-8.1.2.5.). Grobni pridatki se brez izjeme pojavljajo v vseh starostnih skupinah, razen v skupini po starosti in po spolu nedoločljivih grobovih, ki so bili preveč uničeni za boljšo analizo, na podlagi njihove uničenost pa lahko sklepam, da je tafonomija poleg skeletov uničila tudi morebitne pridatke v teh grobovih. V najmlajši starostni skupini sta dva otroka, vendar ima le eden grobne pridatke. Dobra tretjina otrok do petega leta starosti ima v grobu pridan povprečno 1,6 pridatkov. Z naraščanjem starosti narašča tudi povprečno število pridatkov v grobu in odstotek posameznikov, ki so imeli v grobu pridatke. Višek je dosežen v starostni skupini mlajših odraslih oseb, v kateri ima kar tri četrtine posameznikov v grobu pridane predmete (teh pa je na grob povprečno tri). Po 35. letu se vidi upad števila grobov s pridatki, prav tako pa povprečno število pridatkov na grob ponovno začne upadati. Glede na starostne skupine sem pogledala tudi pojavnost določenega tipa pridatkov. Prstanov pri najmlajših posameznikih do petega leta starosti ni bilo odkritih, pojavijo se šele v starostni skupini 6-11 let. Prav tako prstanov ni v najstarejši starostni skupini 45+ let, vendar je tukaj zelo majhna številka grobov s posamezniki te starosti, hkrati pa jih ima od tega števila le polovica sploh pridatke (3/6). Če pojavnost prstanov primerjam še z ocenjenim spolom, prstanov pri moških ni vse do starostne skupine 36-45 let, kjer ima en moški pridan en prstan. V vsakem primeru pa je potrebno dodati, da se v skupini mlajših odraslih do 35. leta starosti pojavita dva prstana in sicer pri verjetno moških, tako da se ne more izključiti, da moškim niso pridajali prstanov že v mlajši življenjski fazi. 95 Tabela 8.1.2.1.: Razporeditev količine najdb po starostnih skupinah. Starostna skupina Spol 0-11 96 18-35 36-45 45+ Ženske 1-5 6-11 12-17 19 11 3 33 Moški 1 1 3 5 Verjetno ženske 10 2 Verjetno moški Otroci otrok 1 13 21 3 n - število vseh pridatkov 13 21 10 9 9 skupno 13 10 3 Nedoločljivi Skupna vsota odrasel 1 22 6 62 20 7 6 8 47 35 1 143 Čeprav je pojavnost prstana odvisna od starosti, se naglavni obročki pojavljajo v grobovih z vsemi starostnimi skupinami. Ponovno sem opazila, da se pri moških pojavijo šele v najstarejši starostni skupini 45+, vendar je šest naglavnih obročkov tudi pri verjetno moških med mlajšimi odraslimi. Ne moških ne verjetno moških pa ni v srednji odrasli starostni skupini 36-45 let, kjer se nahajajo le ženske in po spolu nedoločljivi odrasli (ki pa bi seveda lahko bili tudi moškega spola, zato so vsa ugibanja na to temo odveč). Na splošno so po spolu nedoločljivi odrasli posamezniki prisotni tako med mlajšimi kot tudi med srednje odraslimi starostnimi skupinami, ni pa jih med najstarejšimi. Zanimivo je opažanje, da naglavnih obročkov z večkratnimi odebelitvami ni v nobenem otroškem grobu, medtem ko se obroček z enim ravnim zaključkom in drugim, ki se oža v konico, pojavlja zgolj v otroških grobovih; več v poglavju 8.2., tab. 8.2.4. Zapestnice se pojavijo trikrat in od tega dvakrat v otroškem grobu ter pri eni mlajši odrasli ženski. V tem primeru ni nobenega moškega posameznika, niti verjetno moškega ali verjetno ženske, ki bi imela v grobu pridano zapestnico. Zapestnica se tudi pri obeh otrocih pojavi šele od 6. leta dalje. Na podlagi teh rezultatov se lahko delno sklepa, da so bile zapestnice pridane v grobove mlajšim osebam, vendar je številka zapestnic in posameznikov, ki so jim bile pridane, zelo majhna in zato deloma nezanesljiva za špekulacijo. Delcev stekla ni bilo veliko, vendar se večinoma pojavi tako pri moških in ženskah, kot tudi pri otrocih. Ostalega nakita in pridatkov je bilo po številu premalo za natančnejšo analizo pojavljanja. Tabela 8.1.2.2.: Razporeditev količine najdb na grob po posameznih starostnih skupinah. Starostna skupina Grobovi Pridatki n N % n/N n1 n2 1 2 50 3 3,0 1-5 8 21 38,1 13 1,6 6-11 11 23 47,8 21 1,9 12-17 3 6 50,0 9 3,0 18-35 21 28 75,0 62 3,0 36-45 8 11 72,7 20 2,5 45+ 3 6 50,0 6 2,0 otrok 1 5 20,0 1 1,0 odrasel 5 14 35,7 1 0,2 0-11 n - število grobov s pridatki N - število grobov n1 - število pridatkov na posamezno starostno skupino n2 - povprečno število pridatkov v grobu glede na starostno skupino (-) ND-ND (N=5) in 1988 97 98 99 100 101 8.1.3. Analiza glede na tehnične podatke (material, teža) Analiza nakita glede na material (tab. 8.1.3.1.) in glede Tabela 8.1.3.1.: Odstotki pojavnosti na spol in material (tab. 8.1.3.2.) iz katerega je bil določenega materiala v grobnih celotah pridatek izdelan je pokazala, da je večina nakita iz brona (n predstavlja število pridatkov).. (62,2 %). sledi pa mu nakit iz srebra (17,5 %). Omembe n % n/143 Ar 25 17,5 pa so ogrlica, ki je bila narejena iz stekla in jantarja, bron 89 62,2 odlomek keramike in kombinacija bron ali srebro in bron bron /Ar 5 3,5 bron /Fe 1 0,7 Fe 13 9,1 trditi materiala. Analiza nakita glede na material in steklo 8 5,6 starostne skupine (tab. 8.1.3.3.) kaže, da se srebro v steklo/jantar 1 0,7 drugo 1 0,7 vredna sta tudi železo (9,1 %) in steklo (5,6 %), ostalo ali železo pri predmetih, za katere se ne da z gotovostjo grobovih ne pojavlja pri otrocih mlajših od enega leta, prav tako pa ga niso pridali nobenemu moškemu (se pa pojavi pri dveh verjetno moških posameznikih) in posameznikom nad 45. letom starosti. Bronasti predmeti se pojavijo pri vseh starostnih skupinah in po spolu, tako da se lahko sklepa, da je bil bron najbolj razširjen in verjetno tudi najbolj dostopen material za izdelovanje nakita. Tudi merski podatki kot so to teža, premer in debelina preseka, so lahko večji pokazatelj tega, komu je bilo kaj pridano v grob glede na spol ali starost. Pri najmlajših otroških starostnih skupinah je očitno, da so predmeti lažji in manjši. Naglavni obročki so na primer v velikosti obročkov, ki sem jih pri odraslih posameznikih prepoznala za prstane (glede na lego in situ). Takšni, manjši naglavni obročki, se nato pojavljajo tudi pri starejših posameznikih, tako v ženskih in moških grobovih, vendar so v manjšini. Pri najstnikih in mlajših odraslih je že vidno, da se velikost naglavnih obročkov v večini veča. Glede na to, da ima tudi nekaj moških posameznikov v grobovih naglavne obročke je zanimivo, da je imel moški praviloma v grobu večje naglavne obročke (s premerom > 38 mm), vendar teža le-teh ni pokazala nobenega posebnega vzorca, da bi šlo za težje predmete pri moškemu spolu. Pri prstanih so vidne večje razlike. Premer prstanov pri otrocih je v kakšnem primeru morebiti za kakšen milimeter tanjši, vendar je očitna razlika v njihovi teži, ki nakazuje, da so bili lažji prstani pridani nekomu z manjšo dlanjo. Pri moških pa so dokumentirana večji in težji v primerjavi s prstani v ženskih grobovih. 102 Tabela 8.1.3.2..: Število pridatkov glede na spol in material iz katerega je bil narejen. Material / Spol in tip pridatka Ar bron bron / Ar Ženske 3 22 2 2 13 1 naglavni obroček bron / Fe Fe steklo steklo, jantar 4 1 1 1 1 1 ogrlica 1 ploščica 1 1 1 3 1 1 5 steklo 1 zapestnica 1 1 1 žebljiček 3 žica 3 Moški 3 naglavni obroček 2 prstan 1 3 3 2 5 2 1 steklo Verjetno ženske 33 1 odlomki 2 3 8 Skupna vsota 16 obroček prstan drugo 1 keramika 2 1 13 1 1 naglavni obroček 2 6 prstan 1 2 2 4 1 3 10 naglavni obroček 1 3 1 1 6 prstan 1 1 9 26 Verjetno moški 1 9 3 2 žebljiček Otroci 2 47 dodatek prstana 1 1 jagoda 1 1 naglavni obroček 1 5 2 5 luničast / grozdasti uhan 1 1 8 18 nedoločljivo 1 prstan 4 1 1 2 29 1 2 4 steklo zapestnica 3 1 1 2 žebljiček 2 žica Nedoločljivi naglavni obroček 2 žica 2 26 1 35 6 11 1 18 1 polmesečasti uhan prstan 2 8 novec obroček 3 1 1 1 9 10 1 1 3 4 1 1 103 Tabela 8.1.3.3.: Število pridatkov glede na material in starostno skupino. Material Starostne skupine in spol Ar 0-11 otrok 6-11 otrok 12-17 otrok 18-35 ženska bron / Ar bron / Fe Fe Skupna drugo vsota 3 3 3 6 1 1 2 13 3 6 1 1 2 13 4 11 1 4 1 21 4 11 1 4 1 21 2 6 1 9 2 6 9 40 4 7 1 1 12 2 3 1 9 1 62 1 19 1 verjetno ženska 3 6 1 verjetno moški 2 4 1 nedoločljivi 3 ženska steklo, jantar 3 moški 36-45 steklo 3 otrok 1-5 bron 1 10 3 10 18 1 22 6 12 1 1 20 2 7 1 1 11 moški 1 1 verjetno ženska 2 2 2 6 nedoločljivi 4 45+ 5 ženska 3 moški 2 odrasel 1 1 6 3 1 3 6 verjetno ženska nedoločljivi 1 1 1 7 otrok 25 8 6 otrok Skupna vsota 1 89 5 1 104 13 1 1 1 1 8 1 1 143 8.1.4. Druge analize in uničenost skeletov Analiza merskih lastnosti nakita z izračunano višino posameznikov bi nadaljevala analizo, ki sem jo opisala v zadnjem odstavku podpoglavja 8.1.3., vendar je glede na manjše število posameznikov, katerim se je dalo izračunati telesno višino, takšna analiza nesmiselna. Glede na to, da je kisla zemlja precej uničila skeletni material velja pogledati ali se kaže tudi kakšen vzorec v manjšem številu pridatkov glede na ohranjenost skeletov. Grobovi, ki so bili najslabše ohranjeni in s tem ocenjeni s številko 3 imajo najmanjši odstotek grobov, kjer so bile dokumentirane najdbe (tab. 8.1.4.1.). Podoben vzorec vidim tudi v primeru celovitosti skeletov, kjer odstotki naraščajo skupaj z večjo celovitostjo skeleta (tab. 8.1.4.2.). Torej, bolj kot je ohranjen skelet, večja je verjetnost, da se je ob njem odkrilo grobne pridatke in manj kot je bilo skeletnih ostankov v grobu, manjša je verjetnost, da so ob le-teh odkrili tudi pridatke. V tem primeru opominjam na močno diagenezo in tafonomijo, ki sta na Muljavi prekrili in uničili veliko podatkov, ki bi lahko to grobišče naredili veliko bolj izpovedno. Tabela 8.1.4.1..: Ohranjenost površine kosti 1-3 in število grobov s pridatki (1 – najbolj, 2 – srednje, 3 – slabo). n N % n/N 1 1 2 50 2 24 35 68,6 3 39 84 46,4 n - število grobov s pridatki N - število grobov z navedeno ohranjenostjo Tabela 8.1.4.2..: Celovitost skeletov v primerjavi s pojavnostjo pridatkov v grobovih. n N % n/N < 25 32 75 42,7 25 - 50 16 24 66,7 50 -75 10 15 66,7 75 - 100 6 7 85,7 n - število grobov z najdbami N - število grobov z navedeno celovitostjo skeletov 105 8.2. Analiza tipov naglavnih obročkov in prstanov po spolu in starostnih skupinah Naglavni obročki in prstani so bili vključeni v dodatno analizo, kjer sem gledala pojavnost posameznega tipa naglavnega obročka/prstana po spolu in starosti. Kakšnega zelo opaznega vzorca nisem zaznala, saj je sam vzorec premajhen, da bi bili trendi dejansko relativni. Ne glede na vse, pa sem vseeno opazila določene manjše vzorce pridajanja nakita v grobove. Naglavni obročki, ki imajo oba zaključka z enojno odebelitvijo (tab. 8.2.1.) so bili odkriti v grobovih vseh skupin po spolu, prav tako so prisotni v skoraj vsaki starostni skupini, razen pri najmlajših otrocih (do 11 mesecev). Ostale variacije naglavnih obročkov, kjer je vsaj en zaključek z enojno odebelitvijo so prav tako pogoste, vendar prevladuje osnovni tip z obema enakima zaključkoma. Podobna situacija je tudi pri naglavnih obročkih, kjer so konci ravno zaključeni (tab. 8.2.5). Takšnih je največ in so prisotni v vseh starostnih skupinah, niso pa bili odkriti v očitno moških grobovih. To ugotovitev jemljem z rezervo, saj je treba imeti v mislih, da je po spolu nedoločljivih skoraj četrtina vseh identificiranih pokojnikov, naglavni obročki z ravnimi zaključki pa so pogosto najdeni prav v teh grobovih, kar torej ne izključuje pridajanja takšnega tipa obročkov v moške grobove. Pri obročkih z ravnimi zaključkih opažam, da je v kombinaciji z enim zoženim zaključkom (NO0100_0607) trend pridajanja takšnih obročkov v otroške grobove. Na splošno gledano so obročki, kjer je vsaj en konec ravno zaključen, najpogosteje pridani v otroške grobove (13 takšnih obročkov od 30 z ravnimi zaključki, 10/61 grobov ali 10/24 otroških grobov, ki imajo pridatke), sledi pa skupina po spolu nedoločljivih posameznikov, kjer je bilo odkritih 10/30 obročkov (7/61 grobov ali 7/13 grobov s po spolu nedoločljivimi posamezniki, ki imajo dokumentirane pridatke). Naglavni obročki, ki imajo zožene zaključke (tab. 8.2.3.) se zagotovo ne pojavljajo pri posameznikih, ki so bili ocenjeni kot moški ali verjetno moški (z izjemo verjetnosti, da je eden tak obroček pri po spolu nedoločljivemu posamezniku). Otrok do 11 mesecev ima oba pridana obročka z zoženimi zaključki, pojavljajo se pa v vseh starostnih obdobjih, razen v najstarejšem odraslem obdobju (45+). Naglavni obročki s kaveljčki so dokumentirani zgolj v enem otroškem grobu, takšna obročka sta le dva, tako da takšen vzorec prav tako ni gotov. Za razliko od teh z zoženimi zaključki in kaveljčki (tab. 8.2.2.) pa se naglavni obročki z večkratnimi odebelitvami načeloma ne pojavljajo v otroških grobovih, razen v kombinaciji z ravnim zaključkom. Moškim ni bil pridan noben naglavni obroček z zaključkom v obliki z zanke (na Muljavi so le kovane S-zanke) (tab. 8.2.6), izjema bi lahko bil en obroček, ki je dokumentiran pri po spolu 106 nedoločljivemu posamezniku. Pri obročkih z zankami se vidi vzorec, da so bili pridani mlajšim odraslim osebam in otrokom, ki so prihajali v najstništvo (od približno 8. leta dalje 45). Lahko bi šlo, da gre za pridajanje pridatkov mlajšim ženskam, s posebnim statusom? Naglavni obročki torej niso ponudili prav očitnih vzorcev, ki bi kazali kakšno posebno izbiro tipa za posameznike, razen pri naglavnih obročkih z zankami in morebiti z večkratnimi odebelitvami. Z naslednjo analizo sem se posvetila prstanom (tab. 8.2.7. in 8.2.8.), kjer sem prav tako iskala kakšen poseben vzorec pridajanja po tipih. Pri nesklenjenih prstanih je opazno, da so bili na splošno pridani v vsako skupino razdeljeno po spolu, niso pa bili pridani v vsako starostno skupino (niso prisotni med posamezniki nad 45 let). Nesklenjena prstana z zoženima zaključkoma sta bila v otroškem grobu in v grobu mlajše odrasle ženske, kar deloma nadaljuje vzorec, ki se je kazal tudi pri naglavnih obročkih. Pri otrocih se pojavi tudi edini trakast prstan. Prstani z okroglim prerezom brez posebnosti se pojavljajo pri dveh moških ter pri enemu po spolu nedoločljivemu posamezniku. Že omenjeni prstan z zožanimi zaključki, ki je bil dokumentiran v ženskem grobu, ima tudi okrogel prerez, vendar zaradi drugačnih zaključkov ni tako ‘preprost’ v primerjavi s tistimi, ki so bili pridani moškima. Sklenjenih prstanov je nekaj več, vendar je tudi podtipov več, zato so precej raztreseni čez vse po spolu določene skupine in starosti (razen pri najmlajših do 5. leta in najstarejših nad 45. letom starosti). Najpogosteje se pojavljajo v starostni skupini mlajših odraslih posameznikov. Prstani s trikotnim prerezom so bili dokumentirani le v ženskih grobovih z izjemo enega, ki je bil odkrit v po spolu nedoločljivem grobu. Prstana s poševno žlebljenim locnom se sicer pojavita zgolj pri odraslih posameznikih, prva je ženska, drugo pa je po spolu nedoločljiv posameznik, zato se ne more zagotovo reči, ali so bili pridani le ženskam, čeprav sta si po izgledu in velikosti precej podobna. Pri sklenjenih prstanih je sicer poleg že omenjenih več zanimivih tipov, vendar je zaradi njihovega manjšega števila težko videti kakšen vzorec. Hipotetično bi se lahko pridobljeno znanje iz tipološke analize sklenila, da imajo tako naglavni obročki, kot tudi prstani, kjer so zoženi zaključki, tendenco, da se pojavljajo pri mlajših posameznikih. Zaključki niso sklenjeni, zato se jih je morebiti lahko dalo stisniti in s tem 45 Gre za otroka iz groba 1007, ki spada v starostno skupino 6-11 let, njegova natančnejša starostna opredelitev pa je 6,5 +/- 1 leto 107 prilagajati njihovo velikost, da je ustrezala tudi najmlajšim. Ostalih vzorcev, navkljub številčnim analizam, nisem zaznala. Tabela 8.2.1.: Vse variacije naglavnih obročkov (= NO) z vsaj eno enojno odebelitvijo glede na starost in spol. . SPOL IN STAROST Ženske VARIACIJE NO Z ENOJNO ODEBELITVIJO NO0100_0808 NO0100_0809 NO0100_0899 NO0100_08mm NO0102_0808 Skupno 4 1 5 18-35 2 36-45 1 45+ 1 1 Moški 1 1 45+ Verjetno ženske 1 1 3 1 4 18-35 3 1 4 Verjetno moški 18-35 2 1 2 2 1 3 2 1 3 Otroci 5 5 1-5 1 1 6-11 3 3 12-17 1 1 Nedoločljivo 18-35 6 1 2 1 36-45 odrasel Skupno 1 8 3 1 1 4 21 4 1 1 2 1 NO0100_0808 - oba zaključka imata enojno odebelitev NO0100_0809 - en zaključek ima enojno odebelitev, drugi pa večkratno NO0100_0899 - en zaključek ima enojno odebelitev, drugi ima neklasificiran dodatek na locnu NO0100_08mm - en zaključek ima enojno odebelitev, drugi je poškodovan NO0102_0808 - oba zaključka imata enojno odebelitev, na locnu je dodatek Tabela 8.2.2.: Pregled naglavnih obročkov (= NO) s kaveljčki glede na starost in spol. SPOL IN STAROST otrok 1-5 Skupno VARICIJA NO S KAVELJČKI NO0100_0101 Skupno 2 2 2 2 2 2 NO0100_0100 - oba zaključka imata kaveljček 108 26 Tabela 8.2.3.: Vse variacije naglavnih obročkov (= NO) z vsaj enim zoženim zaključkom glede na starost VARIACIJE NO Z ZOŽENIMI ZAKLJUČKI SPOL IN STAROST NO0100_0707 NO0100_07mm 2 1 3 18-35 1 1 2 36-45 1 Ženske Otroci Skupno 1 1 2 3 6-11 1 1 0-11 1 1 12-17 Brez konteksta Brez konteksta Skupno 1 1 1 1 1 1 4 3 7 NO0100_0707 - oba zaključka se zožujeta v konico NO0100_07mm - en zaključek se zožuje v konico, drugi je poškodovan Opomba: variacije obročka z zoženim zaključkom se nahajajo tudi v kombinaciji z ravnim zaključkom in zankami Tabela 8.2.4.: Vse variacije naglavnih obročkov (= NO) z vsaj eno večkratno odebelitvijo glede na starost in spol. SPOL IN STAROST F VARIACIJE NO Z VEČKRATNIMI ODEBELITVAMI NO0100_0909 NO0100_09mm 2 18-35 1 2 M 45+ 18-35 PM 18-35 X 3 2 36-45 PF Skupno 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 1 1 2 1 1 2 2 2 18-35 1 1 36-45 1 Skupno 7 1 3 10 NO0100_0909 - oba zaključka imata večkratne odebelitve NO0100_09mm - en zaključek ima večkratno odebelitev, drugi je poškodovan 109 Tabela 8.2.5.: Vse variacije naglavnih obročkov (= NO) z vsaj enim ravnim zaključkom glede na starost SPOL IN STAROST Ženske 18-35 VARIACIJE NO Z RAVNIM ZAKLJUČKOM NO0100_0606 NO0100_0607 NO0100_0608 NO0100_0609 NO0100_06mm NO0102_0606 NO0199_0606 Skupno 1 1 1 1 1 2 45+ Verjetno ženske 36-45 Otroci 1 1 2 1 1 2 1 110 6-11 1 1 1 1 3 1 1 18-35 1 1 36-45 2 4 1 12-17 odrasel 13 1 2 Skupno 4 1 1 Brez konteksta 2 1 4 1-5 Brez konteksta 1 1 1 0-11 Nedoločljivo 3 1 1 5 3 3 5 10 2 4 2 4 1 2 2 2 2 2 9 5 3 NO0100_0606 - oba zaključka sta ravna NO0100_0607 - en zaključek je raven, drugi se oža v konico NO0100_0608 – en zaključek je raven, drugi ima enojno odebelitev NO0100_0609 - en zaključek je raven, drugi ima večkratno odebelitev NO0100_06mm - en zaključek je raven, drugi je poškodovan NO0102_0606 - oba zaključka sta ravna, na locnu je dodatek NO0199_0606 - oba zaključka sta ravna, na locnu je neklasificiran dodatek 1 10 1 1 30 Tabela 8.2.6: Vse variacije naglavnih obročkov (= NO) z zankami glede na starost in spol. VARIACIJE NO Z ZANKAMI SPOL IN STAROST NO0100_0506 NO0100_0507 NO0100_05mm NOmmmm_05mm Skupno Ženske 1 1 18-35 1 1 Verjetno ženske 1 1 18-35 1 1 Otroci 1 1 2 12-17 1 1 6-11 1 1 Nedoločljivo 1 2 3 18-35 1 2 3 Skupno 3 1 2 1 7 NO0100_0506 - en zaključek ima kovano S-zanko, drugi je raven NO0100_0507 - en zaključek ima kovano S-zanko, drugi je poškodovan NOmmmm_05mm - najdena je bila le kovana S-zanka brez locna Tabela 8.2.7.: Vse variacije tipov nesklenjenih prstanov glede na starost in spol. VARIACIJA PR - NESKLENJENI SPOL IN STAROST PR0102_0000 PR0102_0002 PR0103_0000 PR0103_0002 PR0105_0000 Skupno Ženske 1 1 2 18-35 1 1 36-45 1 1 Moški 1 1 36-45 1 1 Verjetno moški 1 1 18-35 1 1 Otroci 1 1 2 6-11 1 1 2 Nedoločljivi 1 1 18-35 1 1 Brez konteksta 1 1 2 Brez konteksta 1 1 2 Skupno 1 1 4 2 1 9 PR0102 - z lečastim prerezom (brez posebnosti in z zožanimi zaključki) PR0103 - z okroglim prerezom (brez posebnosti in z zožanimi zaključki) PR0105 - s trakastim prerezom 111 Tabela 8.2.8.: Vse variacije tipov sklenjenih prstanov glede na starost in spol, dodan je še prstan, ki je 112 sklenjen z dodatkom. VARIACIJA PR - SKLENJENI SPOL IN STAROST PR0201_0000 PR0201_0200 PR0201_9900 PR0202_0000 PR0205_1000 PR0206_0000 PR0206_0400 PR0505_0001 Skupno Ženske 1 1 1 3 18-35 1 1 2 36-45 1 1 Verjetno 1 1 1 3 ženske 18-35 1 1 1 3 Verjetno moški 1 1 18-35 1 1 Otroci 1 1 2 12-17 1 1 6-11 1 1 Nedoločljivi 1 1 1 3 18-35 1 1 1 3 Skupno 2 1 1 2 1 2 2 1 12 PR0201 - z D prerezom (brez posebnosti, z bunkastim obodom locna in z neklasificiranim delom locna) PR0202 - z lečastim prerezom (brez posebnosti) PR0205 - s trakastim prerezom (torreadorski) PR0206 - s trikotnim prerezom (brez posebnosti in s poševno žlebljenim locnom) PR0505_0001 - prstan sklenjen z dodatkom in razširjenimi zaključki) 8.3. Analiza patoloških podatkov z najdbami Pri osteološki analizi skeletov sem opazovala tudi mogoče patološke spremembe na kosteh, zato sem del skupne analize pridatkov in patologij usmerila tudi na iskanje morebitnih vzorcev pridajanja pridatkov najšibkejšim ali najbolj poškodovanim posameznikom v družbi. Rezultati (ali pomanjkanje le-teh) so vidni v tab. 8.3.1. 8.3.1. Fiziološki stres v otroštvu S prvo analizo sem se osredotočila na kazalce stresa v otroštvu, ki bi lahko nakazovali na morebiti šibkejše posameznike v družbi46. Cribra orbitalia in hipoplazija zobne sklenine se skupno pojavita pri 26 posameznikih, medtem ko jih ima 20/26 tudi v grobu pridatke (76,9 %). Ostalih šest grobov, ki v primeru pojava HZS in/ali cribre orbitalie niso imeli pridatkov, je bilo sorazmeroma dobro ohranjenih (le dva sta bila manj kot 25 % celovita, in le eden je imel površino kosti uničeno za oceno 3). Glede na to, da se govori o stresu, ki ga je posameznik doživel v otroštvu sem postavila naslednje vprašanje: ali so bili otroci, ki so imeli HZS/cribro orbitalio iz pogleda pridatkov privilegirani? Od omenjenih posameznikov, pri katerih sta bili odkriti HZS in/ali cribra orbitalia je devet otrok, od katerih jih je pet imelo v grobu pridatke (55,6 %). V nobeni od analiz se ne kaže nikakršen vzorec, da bi šibkejšim posameznikom, ki so doživljali stres v otroštvu47 in morda tudi kasneje v življenju, pridajali specifično več pridatkov. Nadalje je vseeno sledila analiza količine posameznih tipov pridatkov v omenjenih grobovih, v kolikor bi videla kakšen vzorec ali povečano število pridajanja kakšnega tipa pridatkov zgolj (morebiti) šibkejšim posameznikom. Tudi pri tej analizi nisem dobila nobenih rezultatov, razen v primeru enega in edinega polmesečastega uhana, ki bi ga lahko morebiti na podlagi svoje edinskosti štela med 'ekskluzivne' pridatke, vendar bi po isti logiki morala v ta predal upoštevati tudi edini grozdasti uhan, ki pa ga med temi posamezniki ni. Odstotki, ki so zapisani v tabeli 8.3.1. kažejo, da ni nobenega vzorca v pridajanju predmetov v grobove. Posamezniki, ki so stres v otroštvu preživeli, očitno niso izstopali iz družbe, vsaj ne tako, da bi bilo to evidentno v načinu pokopavanja. 46 Nobeden od omenjenih kazalcev stresa ni viden s prostimi očmi. Sklepala sem, da bi lahko šlo za posameznike, ki so bili tekom otroštva očitno izpostavljeni fiziološkemu stresu in da so bili očitno zdravstveno šibkejši. To pa bi se verjetno videlo tudi tekom življenja. 47 Nekateri so posledično od posledic (npr. podhranjenosti, anemije, težjih bolezni, ipd.) tudi umrli. 113 8.3.2. Neenakomerna obraba zob Naslednjo analizo sprememb na skeletih sem posvetila skupini posameznikov, ki so imeli neenakomerno obrabljene zobe (uporaba zob kot tretja roka; primeri v diskusiji). Od štirih posameznikov s takšno obrabo so tri ženske, eden pa je nedoločljivega spola. Vsi štirje posamezniki so imeli v grobu pridatke (2-3 pridatkov na grob), prav tako je v vseh odkrit naglavni obroček oziroma obroček – pri ženski iz groba 1021 je lokacija obročka neznana, prav tako je deloma poškodovan in po teži in debelini precej masiven. Pri eni osebi (grob 1053) se pojavi tudi že omenjeni polmesečasti uhan, dvakrat (grob 1019 in 1053) pa tudi prstan. Ali so omenjene ženske in en po spolu nedoločljiv posameznik48 imele drugačen status v družbi? Noben od pridatkov ni tako ekskluziven, da bi se pridajal prav posebni skupini ljudi. 8.3.3. Fizično aktivnejši ljudje Zadnja skupina ljudi, ki bi lahko pokazala kakšen vzorec pridajanja, je z izraženimi mišičnimi narastišči (linea aspera, fovea capitis, romboidna fosa, squatting facets). Gre za ljudi, ki so za časa življenja preživljali večji fizični napor, ta pa je za seboj pustil sledove na skeletu. Takšnih posameznikov je pet (grob 7 – 2012, 1002, 1011, 1012 in 1046) in vsi imajo v grobovih pridatke. Večinoma gre za naglavne obročke (ali obročke, saj je v grobu 7 njihova namembnost neznana), kar bi lahko kazalo na kakšen vzorec, vendar ima grob 1012 pridan le kos stekla, grob 1046 pa zgolj prstan, ki ta vzorec in večje število naglavnih obročkov izniči. Ostale patološke ali skeletne posebnosti, ki so bile odkrite v grobovih niso dovolj specifične za dodatno analizo. Omeniti je vredno še žensko iz groba 1054, ki je za časa življenja trpela ob hujši poškodbi/bolezni noge (gangrena ali osteomielitis). Pridana je imela dva naglavna obročka in nedoločljive odlomke iz brona. V primerjavi z ostalimi grobovi ta grob ne izstopa po ničemer, razen po patologiji, kar je ponovno indikator, da šibkejših in očitno trpečih ljudi vsaj pri pokopavanju niso privilegirali. 48 Na podlagi števila pridatkov v grobu, vzorca neenakomerne obrabe zob in podobnosti pridajanja bi lahko previdno sklepala, da gre tudi v tem primeru za žensko, vendar brez dodatnih DNK analiz česa takšnega ni mogoče zagotoviti. Prav tako se želim izogniti oceni spola glede na pridatke v grobu. 114 Tabela 8.3.1.: Spremembe na kosteh, ki so posledica zdravja ali dejavnosti, ki so jih posamezniki počeli v primerjavi s pojavnostjo pridatkov in morebitno privilegiranje kakšne skupine posameznikov. spremembe na skeletu n cribra orbitalia + HZS 26 20 neenakomerna obraba zob večja fizična obremenitev 4 5 N 4 5 n/N % 76,9 100 100 tip pridatka n1 N1 n1/N1 % naglavni obroček 28 82 34,1 obroček 2 14 14,3 polmesečasti uhan 1 1 100 prstan 9 21 42,9 steklo 2 6 33,3 zapestnica 1 3 33,3 žebljiček 4 8 50 žica 3 6 50 naglavni obroček 4 82 4,9 prstan 2 21 9,5 žica 1 6 16,7 obroček 1 14 7,1 polmesečasti uhan 1 1 100 naglavni obroček 5 82 6,1 obroček 3 14 21,4 prstan 1 21 4,8 steklo 1 6 16,7 n - število grobov s patološkimi spremembami oziroma spremembami na skeletu N - število grobov s pridatki, ki imajo omenjeno patološko spremembo n1 - število omenjenih pridatkov v grobovih s patološkimi spremembami N1 - število vseh takšnih pridatkov v grobovih na Muljavi 115 9. Diskusija Grobišče na Muljavi je potrebno postaviti v širši kontekst in ugotoviti kaj lahko iz pridobljenih podatkov dejansko povemo o družbi, ki je bila pokopana na Muljavi v času zgodnjega srednjega veka. Razpravljala bom o dataciji grobišča, ocenila bom uspešnost analize osteološkega materiala in s tem posledično problematiko določanja in dojemanja spola v arheologiji proti realni sliki. Nekaj misli bom posvetila tudi visokemu deležu otroških grobov in pomenu žensk v družbi, ki se morebiti kaže skozi količino pridatkov v grobu. Prav tako pa je del diskusije pojavnost moških in verjetno moških grobov z dokumentiranim naglavnim nakitom. Glede na rezultate, ki so bili pridobljeni z antropološko analizo lahko med drugim sklepam, s čim so se nekateri posamezniki ukvarjali v svojem življenju. Za konec bom grobišče poskusila primerjati z bližnjimi sočasnimi grobišči, s čimer bom Muljavo postavila v širši okvir tistega časa Še vedno pa ostaja vprašanje od kod so pokojniki prihajali, ali so bili del istega naselbinskega kompleksa, in ali je Muljava služila kot poslednje mesto za počitek eni ali več različnim vaškim skupnostim iz okolice. Iz samega grobišča in grobnih kontekstov je kaj takega nemogoče trditi ali sploh podpreti z dokazi, je pa potrebno vseeno imeti v mislih, da so ti pokojniki od nekje prišli, sledov o kakršni koli naselbini pa v bližnji okolici Muljave pa zaenkrat še ni. 9.1. Datacija grobišča Grobišče na Muljavi sem zaenkrat datirala na podlagi datacij nakita, ki je bil najden v grobovih. Za datacijski razpon grobov sem uporabila Rihterjeve (2020) rezultate, ki bodo objavljeni v njegovi doktorski nalogi leta 2020 in so zaenkrat na našem prostoru najnovejši. Na podlagi njegovih rezultatov je grobišče z odstopanji datirano v drugo polovico 9. stoletja do začetka 11. stoletja (glej sl. 9.1.1.). Odstopanja so večinoma v starejša obdobja in sicer v sredino 8. stoletja. Najstarejši grob49 je zaenkrat datiran v drugo polovico 8. in prvo polovico 9. stoletja, medtem ko se najmlajša grobova50 po časovni lestvici premikata tudi do prve tretjine 11. stoletja. Poleg Rihterjeve klasifikacijske in kronološke sheme sem za boljši pregled upoštevala tudi tipokronologijo Eicherta (2010a, 2010b), Tomičića (1989, 1992) ter Gieslerja (1981). Prva umešča večino grobov v skupino C3, ki je umeščena v 10. stoletje in se sklada z Rihterjevimi datacijami. Tipokronologija Tomičića pri naših vzhodnih sosedih še zmeraj stoji, uporabljena 49 Grob 1066 – otroški grob. 50 Grob 1079 – otroški grob; grob 1082 – mlajša odrasla ženska. 116 je za datacije t.i. belobrdskega nakita. Gieslerjevih datacij načeloma nihče ne uporablja več, saj je Tomičić njegove posodobil, vendar sem opazila, da se razpon njunih datacij ne razlikuje v veliki meri, se pa razlikuje, če njune datacije primerjam z Rihterjem in Eichertom. Vsekakor sem za splošno datacijo grobišča upoštevala Rihterjeve rezultate, saj je njegova tipokronologija zajela skoraj ves nakit z najdišča in ga uspela datirati. Pri Eichertu nisem uspela klasificirati vseh predmetov, za Tomičića in Gieslerja pa so v poštev prišli predvsem prstani in mlajše oblike naglavnih obročkov. Vsekakor bi pri Tomičiću in Gieslerju grobišče datirala v najstarejšo prvo belobrdsko fazo, ki je večinoma datirana do tretje četrtine 11. stoletja, vendar po Rihterju noben obroček51 ali prstan ni datiran tako pozno. Za datacijo grobišča želim izpostaviti še najdbo, ki je morebiti starejša od najstarejših naglavnih obročkov in prstanov. Gre se za šestkotno stekleno jagodo, ki je sodeč po analogijah lahko tudi poznoantična (ali mlajša). Ta jagodo razumem kot predmet, ki se je predajal iz roda v rod. Sam grob 1045, v katerem so jagodo odkrili, je sicer vsaj dvakrat presekan z grobom 1047, tega pa je nato presekal še grob 1040, tako da grob z jagodo spada med starejše grobove na Muljavi. Hkrati pa je ob tolikšnih sekanjih vredno premisliti, ali ni morda ta jagoda v grob prišla kot del zasutja groba? Grobovi so bili med seboj torej večkrat presekani, da so imeli prostor za mlajše grobove. V skladu s prepričanji o zgodnjih krščanskih pokopih se porodi vprašanje: Ali se je pojavnost pridatkov zmanjšala oziroma je ponehala skozi čas? Najmlajši grobovi52, ki niso presekani, temveč sami sekajo starejše grobove, imajo v grobovih večinoma pridatke. Gre tako za ženske, otroške, kot tudi moške grobove, nekaj (na primer: 1049, 1088) pa jih v grobu ni imelo dokumentiranih pridatkov. Navkljub slednjima se lahko mirno zatrdi, da se grobišče oziroma pokopavanje na tem grobišču ni končalo z grobovi, v katerih ni pridatkov, razen, če se je pokopni prostor širil na vzhod, kjer je gostota pokopavanja manjša. Sodeč po grobnih pridatkih, pa na skrajno vzhodnem delu izkopnega polja niso pokopani najmlajši grobovi, temveč spadajo med starejše. Pridatki kažejo, da so najmlajši grobovi tisti, ki so sekali ostale v osrednjem delu grobišča; na podlagi te informacije pa lahko sklepam, da se je grobišče širilo iz vzhoda na 51 Zanimiv je primer razpona datacij za naglavne obročke z enojnimi odebelitvami – po Rihterju je ta npr. datiran v konec 9. in v 10. stoletje, medtem ko je belobrdska enačica, tip D datiran v konec 10. in prvo polovico 11. stoletja. 52 Najmlajši grobovi (nepresekani in sami sekajo druge) so: 1018, 1029, 1040, 1043, 1049, 1054, 1060, 1082, 1088. Za grobove, ki se nahajajo na vzhodnem delu grobišča, kjer je sekanja manj so prav tako pokopani posamezniki s pridatki, vendar je njihov status ‘mlajšega/starejšega’ lahko določen zgolj z datacijo predmetov. 117 zahod, ali pa da so lokacijo za mlajše grobove namerno iskali na osrednjem delu. Morda zato, da bi bili bližje kakšni (sakralni) zgradbi53? Seveda gre za ugibanja, vendar so na vzhodni strani zagotovo grobovi s starejšimi pridatki, ki segajo v 9. stoletje, na skrajnem zahodu grobovi s pridatki, ki so v razponu celotnega 10. stoletja in v osrednjem delu nad vse sekajoči tisti grobovi, katerih pridatki so datirani tudi v začetek 11. stoletja. Vsekakor je datacija tega grobišča kompleksna, njegovo trajanje pa večinoma zaokrožujem na 10. stoletje z odstopanji v 9. in 11. stoletje. Slika 9.1.3. (na naslednji strani): Zgodnjesrednjeveško grobišče na Muljavi – periodizacija grobov. Grobovi so datirani na podlagi grobnega inventarja; na levi strani so številke datiranih grobov. 53 V Loborju na Hrvaškem, so dokumentirali pokope iz 9. stoletja ob leseni enoladijski cerkvi. Grobovi so bili brez pridatkov z izjemo groba verjetno deklice, ki je bila pokopana v apsidi omenjene lesene cerkve. To cerkev naj bi nasledila romanska, ob kateri so prav tako pokopi brez pridatkov z izjemo dveh, ki sta bila odkrita ob zidovih. V Loborju so grobovi v vrstah, s tem da se pridatki (belobrdski nakit) začnejo pojavljati šele v tretji vrsti, stran od cerkve (povzeto po Filipec 2006 in Kefelja 2013, 3). Podobna slika je bila morda tudi na Muljavi. Znotraj današnje cerkve je Oman leta 1988 odkril temelje romanske arhitekture, ki jo je sam poimenoval romanska cerkvica. Glede na čas je tudi precej verjetno, da je na tem prostoru ali v njegovi neposredni bližini pred to romansko cerkvico stala še kakšna druga zgradba, zgrajena iz lesa, ki pa se je v arheologiji ne vidi ne vidi več. Grobovi ob in v notranjosti današnje cerkve, ki jih je odkril Oman, razen npr. žebljev nimajo nobenih pridatkov na podlagi katerih bi jih lažje datirali v isti čas. To lahko pomeni več stvari – Omanovi skeleti so del istega zgodnjesrednjeveškega grobišča in so tisti grobovi ob cerkvi/zgradbi, ki pač niso imeli pridatkov (kot je primer v Loborju), ali pa so mlajši. 118 119 9.2. Kritična ocena uspešnosti analize osteološkega materiala (posebej in v povezavi z arheološkimi podatki) V to nalogo in analize je bilo vloženega ogromno truda, vendar se moram po opravljeni analizi rezultatov vprašati, ali so bile te analize uspešne in ali lahko iz njih sploh dobimo kakšne konkretne podatke. Največjo težavo za splošno analizo najdišča predstavlja kisla dolenjska zemlja (luvisol), ki je tekom stoletij s skeleti in pridatki opravila svoje. Skupaj z občasnim zastajanjem vode je diageneza uničila veliko večino kostnih ostankov, zaradi česar je bila osteološka analiza posameznikov na trenutke precej omejena, z diagenezo pa se je izgubilo tudi veliko izpovednih podatkov. Od posameznikov so se najboljše ohranili zobje, oziroma bolj natančno – njihove krone (sklenina, ki je najtrša snov v človeškem telesu). Podatki, ki sem jih pridobila zobnih kron, so pokazali okvirno starost posameznikov ob smrti ter njihovo zobno higieno in z njo povezane dentalne bolezni (karies, zobni kamen, itd.). Manjkajoče korenine so zakrile dejansko stopnjo razvoja zoba, kar bi bilo koristno predvsem pri oceni starosti otroških skeletov, saj se je od le-teh večinoma ohranilo le zobovje. Ob manjkajočih koreninah sem starost otroka ocenjevala na podlagi števila že izrastlih zob in ne na podlagi zaključene korenine, kar pa v primerjavi z odraslimi skeleti še zmeraj predstavlja natančnejšo analizo starosti ob smrti. Podobno velja za obrabo zobne sklenine pri odraslih posameznikih, na podlagi katere sem pogosto morala oceniti starost ob smrti. Za boljšo natančnost sem uporabila vsaj dva vira, ki temeljita na oceni starosti odraslih ljudi, vendar je pri teh rezultatih vedno potrebno imeti manjšo rezervo, saj je lahko diageneza ponekod dodatno pripomogla k uničenosti zoba. Nadalje je kisla zemlja dodobra načela in večinoma uničila kosti ter z njimi izpovedne dele preko katerih se natančneje ocenjuje spol in starost. Redko kateri posameznik je imel ohranjeno kolčnico, na podlagi katere bi lahko z več kot 95 % verjetnostjo ocenila spol, enako velja za lobanjske kosti, ki pa veljajo za manj natančne. S tem se je izgubila četrtina odraslih posameznikov, ki so zaradi revne predstavnosti kostnega materiala označeni kot ‘po spolu nedoločljivi posamezniki’. S tem moram omeniti tudi ‘verjetno ženske’ in ‘verjetno moške’ predstavnike muljavske družbe, katerih spol se je določal večinoma po le nekaterih kostnih morfoloških značilnostih (večinoma lobanje) in je s tem gotovost ocene spola ali negotova ali (lahko tudi) napačna. Veliko delov skeleta je manjkalo v antropološki analizi ali pa so bili preslabo ohranjeni za kvalitetno obravnavo patoloških sprememb. Pri le-tej ima veliko vlogo ohranjenost kostne 120 površine, ki pa je bil pri večini posameznikov ocenjen s številko 3 (najslabše). S tem se je izgubilo veliko podatkov o morebitnih patologijah (glej še tab. 8.1.4.1. in 8.1.4.2.). Ob prebiranju rezultatov lahko bralec sklepa, da je bila družba z Muljave precej neagresivna (brez očitnih zlomov, ipd.), precej zdrava (načeloma ni podatkov o infekcijskih ali drugačnih boleznih) in ne-invalidna. Samo število vretenc na tem najdišču je neizmerno majhno, ohranila so se večinoma od zemlje najedena telesa vretenc. Sama vretenca so lahko izjemno izpovedna in veliko povedo o posameznikovem življenju. Ob višji starosti so pogosto prizadeta od npr. obrabe, začetkov osteoartritisa in delovne aktivnosti tekom življenja, tega pa na Muljavi ni. Nasprotno se lahko veliko več pove o fiziološkem stresu, ki so ga posamezniki doživljali (in nekateri tudi preživeli) tekom otroštva. Napačno pa bi bilo sklepanje, da je to edina stvar, ki je poleg dentalnih bolezni očitna pri tej družbi. Z mislijo, da je bilo le nekaj skeletov toliko ohranjenih, da sem jim lahko izračunala povprečno višino, od tega so to večinoma moški, je sama ocena povprečne višine verjetno ocenjena napačno, saj je število primernih posameznikov zagotovo premajhno za boljšo oceno, s katero bi se lahko delale primerjave z drugimi sočasnimi družbami. Ko te podatke združimo z analizo nakita po spolu in starosti, pa vseeno dobimo nekaj pravih rezultatov, ki se skladajo z ostalimi sočasnimi grobiščnimi konteksti. Vsemu navkljub se vidi nekaj skromnih vzorcev pridajanja predvsem po starostnih skupinah in morebiti tudi po spolu, kjer pa visoko število nedoločljivih po spolu kvari kvalitetnejšo analizo. Ne glede na ohranjenost podatkov, je količina pridobljenega znanja o sami muljavski populaciji vseeno velika. Presenetljivo je, koliko podatkov se dejansko lahko dobi iz skeletnega materiala, čeprav je le-ta precej uničen. 9.3. Smrtnost otrok, pomen žensk v družbi in iskanje moškega (pri analizi pridatkov) Nadalje moram pokomentirati tudi visok odstotek otroških skeletov na tem grobišču. Sam odstotek pravzaprav niti ni presenetljiv, čeprav se z ostalimi sočasnimi grobišči ne sklada najbolje. Znana je namreč visoka smrtnost otrok v času zgodnjega srednjega veka (in v drugih obdobjih do sedanjosti) (Leben-Seljak 1996a; Pleterski 2013, 318). Pri otrocih je v primerjavi z belobrdskim vzorcem in vzorcem avaroslovanskih grobišč na Hrvaškem najbolj izpostavljena starostna skupina do petega leta starosti, kar se ujema z muljavsko otroško skupino. Skupna otroška umrljivost analiziranih belobrdskih in 121 avaroslovanskih grobišč s področja Hrvaške je 25 %, kar se sklada s splošnim povprečjem otroške umrljivosti na zgodnjesrednjeveških grobiščih. Leben-Seljakova (1996b) na primer za Kranj – Župna cerkev trdi, da je značilen primanjkljaj otroških skeletov 54; za zgodnjesrednjeveške grobove je identificirala le 11 % in za poznosrednjeveške 31 % otroških grobov. Sam odstotek otroških skeletov je na podlagi primerjav s predindustrijskimi družbami ocenjen na 25-45%, realistično gledano pa bolj ustreza predlagani odstotek 50 % (Leben-Seljak 1996a; Stoodley 1999), ki pa se med drugim tudi sklada z muljavsko otroško populacijo. Za pomanjkanje otroških skeletov na grobiščih se načeloma povezuje več kulturnih in bioloških vzrokov (Buckberry 2000, 2–3). Od kulturnih vzrokov gre med drugim za drugačen tretma otroških posameznikov oziroma njih kot celote (Crawford 1991, 1999; Lucy 1994; glej članek J. Buckberry 2000). Obstaja tudi več teorij, da so otroke, ki so umrli še pred zaključkom dojenja ali malo po koncu le-tega, družbe drugače tretirale in jih pokopavale na posebnih mestih (na primer: Craig-Atkins 2014). Do podobnih dognanj je prišel tudi Pleterski (2013, 318), ki pravi, da naj bi za razumevanje grobiščnega prostora vzeli v poštev, da so bili otroci tretirani kot posebna družbena skupina in naj bi s tem imeli poseben prostor na grobišču. Takšne vzorce je Pleterski odkril v Blejskem kotu, vendar na Muljavi takšnega vzorca ni. Poseben prostor pokopavanja bi sicer boljše pojasnil tako visok odstotek otroške smrtnosti, saj bi to pomenilo, da so izkopavalci izkopali večinsko le del grobišča z otroci, vseeno pa je na sliki 9.3.1. razvidno, da so bili otroški grobovi v veliki večini pomešani med odrasle pokope. Prav tako se vidi na naslednji sliki 9.3.2., da v razporeditvi zgolj otroških pokopov ni vidnega nobenega posebnega vzorca, ki bi nakazoval, da so bili otroci pokopani drugače kot odrasli55. Kot biološki faktor za manjkajoče otroške skelete pa se pogosto navaja diagenezo kosti, ki je predvsem odvisna od okolja, v katerem so kosti pokopane. Glede na to, da je vpliv diageneze na skeletih z Muljave precej opazen in da so skeleti zaradi le-te skromno ohranjeni ali uničeni, je precej presenetljivo dejstvo, da se je krhkim otroškim kostem navkljub, ki so zaradi svoje sestave najlažje podvržene diagenezi, največ ohranilo ravno teh. 54 Na večini slovenskih zgodnjesrednjeveških in poznoantičnih grobišč se sicer soočamo s problemom missing infant phenomenon.(slovenski prevod bi se glasil fenomen manjkajočih otrok). 55 Edini primer drugačnega tretmaja pokopnega tretmaja otrok je dvojni grob 1095 + 1096 v katerem sta pokopana otroka umrla med 6-11. letom starosti. Še en dvojni grob na Muljavi pa sta 1067 + 1068 mlajše odrasle ženske in po spolu nedoločljive odrasle osebe. Kar pa ponovno le potrdi, da tudi dvojni otroški grob ne v ničemer ne izstopa. 122 Slika 9.3.1: Muljava – načrt grobišča. Z zeleno so označeni otroški grobovi (vizualizacija narejena v AutoCad Civil 3D 2019). 123 Slika 9.3.2.: Muljava – načrt grobišča. Prikazani so zgolj otroški grobovi (vizualizacija narejena v AutoCad Civil 3D 2019). 124 Visok odstotek otrok na Muljavi torej prikazuje bolj realistično sliko otroške smrtnosti. Več kot polovica le-teh56 je umrla do petega leta starosti, kar načeloma sovpada z najbolj stresnim delom otroškega življenja. Gre za obdobje, ko se pri večini otrok začne uvajati gosto hrano, s prenehanjem dojenja pa otrok izgubi imunsko zaščito, ki jo dobiva preko materinega mleka. Slaba higiena, prehod na gosto hrano in z njo soočanje z novimi antigeni v otroških prebavilih, na katere niso navajeni, lahko posledično privede tudi do infekcij in bolezni (na primer diareje), ki so pogostokrat za otroka lahko smrtonosne (Dittmann, Grupe 2000, 346; Bedić, Novak 2010). Naslednja precej očitna skupina pokopanih na Muljavi so mlajši odrasli. Kar polovica (11/22) vseh identificiranih žensk in verjetno žensk je umrla v mlajšem odraslem obdobju, ki je za žensko najbolj obremenjujoče, saj gre za čas rodne dobe. Od teh enajstih žensk jih je sedem imelo več dokumentiranih težav z zobmi, tri pa imajo prepoznan tudi HZS, ki dodatno nakazuje na morebitno šibkost posameznic. Na splošno pa so glavni razlog za visoko število umrlih žensk v tej starostni skupini zagotovo težave pri porodu in poporodni zapleti kot na primer infekcije in izguba krvi (Sayer, Dickinson 2013, 285). V grobnem inventarju na Muljavi je razvidno, da so imele mlajše ženske v grobu več predmetov, kar lahko povežem s pomenom mlajše odrasle ženske v rodni dobi v nekdanjih družbah. V življenju posameznik doživi več prelomnic, identitetnih obdobij, ki vplivajo na njegovo življenje. Ob pregledu grobnih inventarjev je prav tako razvidno, da so lahko nekatere takšne prelomnice vidne tudi v grobovih (Halsall 1996, 14, Härke 1997, Stoodley 2000), bodisi v načinu pridajanja ali v izgledu noše (Pleterski 2002, 53-54). Da so imele mlajše ženske drugačen status v družbi morda nakazuje tudi število pridatkov v grobu, ki je pri mlajših ženskah nekoliko višji (povprečno so imele v grobu po tri predmete). Nick Stoodley (2000, 465) omenja, da sta osrednjo vlogo v življenjskem ciklu ženske igrala osebnostna dozorelost in plodnost – v tem času je bila ženska vredna veliko več. Poleg sposobnosti rojevanja otrok pa ne smemo pozabiti tudi na status poročene ženske v družbi – dragoceni nakit, ki je morda tudi del grobnih pridatkov, je bil nevestin kapital v novem zakonu (Pleterski 2002, 53, 54). Večje število pridatkov v grobu lahko med drugim nakazuje tudi povečan stres, ki ga je družba čutila ob izgubi ženske v rodni dobi (Halsall 1996, 14–15), kar je povezano tudi s tem, kakšno izgubo je ta družba utrpela ob smrti mlajše ženske. Na to nakazujejo na primer frankovski zakoni iz 7. stoletja, ki kažejo veliko vrednost ženske (600 soldov) v njeni rodni dobi, saj so 56 Od 26 otrok, ki so umrli pred 5. letom starosti, jih je kar 15 umrlo med 1. in 3. letom starosti. 125 bile ženske od pubertete dalje vredne trikrat več kot drugi predstavniki družbe (Halsall 1996, 14). Sodeč po raziskavah srednjeevropskih merovinških in anglosaških grobišč so se tipi in število grobnih pridatkov v ženskih grobovih torej povečali v času njihove rodne dobe (Halsall 1996; Härke 1997, 2014), vendar ti podatki večinoma držijo za čas pred prihodom krščanstva ali za čas pokristjanjevanja. S prihodom krščanstva se povezuje upad števila pridatkov v grobovih, za kar pa dejansko ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da je Cerkev zares izvajala nadzor ali da je bila konsistentna pri svojih pogledih na prakse pokopavanja posameznikov (Gilchrist 2014, 381). Tudi Kefelja (2013, 16) povzema, da večina pokopov belobrdske skupine južno od Drave predstavlja kristjane in ti pokopi po krščanski tradiciji naj ne bi vsebovali pridatkov. Z uveljavitvijo krščanstva pa naj bi prišlo do popuščanja discipline – v grobove je bilo dovoljeno prilagati okrasne in vsakdanje predmete. Točno takšen vzorec pridatkov je viden tudi na Muljavi; tipičnih grobnih pridatkov v grobovih ni, za pridatke šteje zgolj nakit oziroma noša, ki jo sama umeščam med okrasne in vsakdanje predmete. Ne glede na to, da Muljava že spada med grobišča, kjer je očiten upad v številu in tipov pridatkov v grobovih, pa je kljub temu tudi na Muljavi razvidno, da so imele ženske med 1835. letom v grobovih v primerjavi z moškimi iste starosti ali drugimi starostnimi skupinami večje število predmetov. Ti predmeti niso precej različni, pri večini gre zgolj za kose nakita (naglavni nakit, prstani, zapestnice), kar pa otežuje natančnejšo analizo družbe. Razlika med na primer poročeno in neporočeno žensko v mlajšem odraslem obdobju, ko so se ženske načeloma poročale, v tipu in količini pridatkov na Muljavi ni vidna, saj so pridatki dokaj enotni. Glede na zaplete pri porodih je na splošno na grobiščih tudi pogost pojav pokopov mlajših žensk skupaj z otroci, kar pa na Muljavi ni očitno. Kot primer se lahko morda izpostavi grob 108257, kjer so poleg mlajše ženske v grobu dokumentirane tudi otroške kosti, ki so bile identificirane kot oseba B. Presenetljiva pa je tudi številka moških, ki jih je v odstotkih še več tistih, ki so umrli v mlajšem odraslem obdobju (12/17). Od 15 mladih moških jih je 13 imelo težave z zobmi, od tega so štirje preživeli večji fiziološki stres v otroštvu (HZS, cribra orbitalia), kar se nadalje povezuje tudi z zdravjem in pričakovano starostjo v odrasli dobi (Boldsen 2007). Moški so bili še nekaj stoletij prej načeloma pokopani z večjim številom pridatkov kot ženske, vendar se v luči 57 Posameznika iz groba 1082 sta mlajša ženska ter otroške kosti, grob je med drugim poleg groba 1087 najbogatejši grob. Glede na to, da je grob 1082 eden najmlajših in je sekal več grobov je velika možnost, da so ostanki otroka, ki je označen kot oseba B pravzaprav ostanki otroka iz groba 1084, ki ga 1082 seka. 126 krščanskih pokopov, kjer t.i. poganskih pridatkov v grobovih ni več, v grobnih kontekstih pojavljajo bolj ali manj le še deli noše. To me pripelje do same problematike določanja spola, saj moški, generalno gledano, v grobovih naj ne bi imeli ženskega nakita. V evropski arheologiji se je tradicionalno iz praks 19. stoletja biološki in kulturni spol metalo v isti koš (Effros 2000, 632), kar je opazno tudi z jezikovnega vidika. V slovenskem jeziku nimamo besede, ki bi razlikovala biološki spol od kulturnega, kot imajo to na primer v angleščini (angl. sex, ki označuje biološki spol proti besedi gender, ki se nanaša na kulturnega58). Iz našega razumevanja spola pa v arheologiji opažamo določanje tako biološkega kot kulturnega spola glede na pridatke, ki so jih pokojniki imeli pridane v grobovih. Še pogosteje je določanje spola v grobovih, kjer skeletov sploh ni, so pa ohranjeni pridatki (Weglian 2001, 137). Eden večjih problemov pri določanju kulturnega spola je tudi gledanje na zgodovino skozi oči današnjega človeka in implementiranje različnih študij etničnosti na interpretacijo družb, ki jih že dolgo ni več (Vollono 2017, 275). Lynn Meskell (2002, 281) razpravlja, da ni mogoče, niti ni primerno, da poskušamo razumeti posameznika skozi oči kulturnega spola, saj to za seboj pripelje še razumevanje takratne seksualnosti, etničnosti, družbenega statusa in starosti. Sama variacija identitete kulturnega spola je družbeni konstrukt, kot so tudi vsi ostali vidiki osebnosti. V nekaterih družbah se osebnosti postopoma izoblikujejo tekom življenja skozi različne mejnike v njihovem življenju (na primer konec dojenja, shoditev, šolanje, pomembni rojstni dnevi, poroka, starševstvo, itd.). Takšni prehodi pa so pomembne točke v življenju posameznika tudi v smislu oblikovanja družbenih vlog – prehod v odraslo dobo da posamezniku smisel in vlogo v njegovi družbi, s tem pa se oblikuje tudi njegov kulturni spol (Hollimon 2006, 436–437). Hollimonova nadaljuje, da lahko s temi življenjskimi prehodi kulturni spol variira tudi tekom življenja – zadnja človekova preizkušnja, smrt, naj bi simbolizirala posameznikovo identiteto kot njegovo zadnje sporočilo (Hollimon 2006, 437; 2017). Avtorica se nadalje sicer posveča kulturnim spolom, ki niso nujno moški/ženski, kar za trenutno razpravo ni pomembno, pomembno pa je njeno prvotno sporočilo — kulturni spol in vloga posameznika v družbi sta odvisna od več različnih točk posameznikovega življenja, in te se lahko odražajo tudi ob njegovi smrti. 58 Po besedah Gilchristove (1999, xv) je spol - gender »kulturna interpretacija biološke spolne razlike, ki se kaže v kategoriziranju posameznika, predmeta, prostora in teles«. Splošno razumevanje kulturnega spola pa je povezano s preučevanjem prejšnjih družb in se posveča dojemanju človeškega telesa, družbenih institucij (družine, poroke, religije in države) in seveda retorike spolnosti (Smith 2004, 6). 127 Takšno razmišljanje nas pripelje do analize same smrti posameznikov, njihovih pridatkov in določanja spola pokojnikom. Na Muljavi imamo celoten spekter pridatkov, ki bi sodeč po ‘starih’ arheoloških normah načeloma morali biti del t.i. ženske noše. Ženska noša je kot termin identificirana pri več avtorjih, ki se ukvarjajo z zgodnjesrednjeveškim nakitom, med drugim tudi pri avtorjih, ki so omenjeni v poglavjih z nakitom (poglavje 5. Analiza nakita) v tej magistrski nalogi. Tipično ženski so torej naglavni obročki, uhani, zapestnice, za moške pa bi se lahko posplošilo, da so tipične pasne spone (ki jih na Muljavi niso dokumentirani) in prstani. Glede na število grobov s pridatki na Muljavi je že na prvi pogled nemogoče reči, da gre le za ženske grobove. Pridatki so v grobovih precej enolični in se po različni tipologiji načeloma ne razlikujejo med otroci in odraslimi. Že tukaj lahko vidimo, da ne gre za večjih (če sploh) ločnic med spoloma, saj bi se pri že starejših otrocih/najstnikih – ne glede na to, da se jim v osteoarheološki analizi skeleta spola načeloma ne določa, lahko videla razlika med spoloma, če bi jo družba v tistem času delala. Kot je prikazano v poglavju 8. Skupna analiza, pa so med moškimi in ženskami vseeno vidne neke manjše ločnice pri določenih tipih nakita, hkrati pa je število antropološko določenih moških in verjetno moških grobov s pridatki prav tako manjše od ženskih. Na Muljavi pa so bili vseeno dokumentirani tudi moški ali verjetno moški grobovi s pridanim naglavnim nakitom, ki je značilen za večinoma ženske grobove (primer predvsem moškega posameznika iz groba 1011). Temu govorijo v prid tudi kosti lobanj, ki so bile ponekod korodirane od kovine, kjer so bili zraven pridani naglavni obročki. V teh moških in verjetno moških grobovih (grob 1011, 1034, 1061 in 109159) je tipično ‘ženski’ naglavni nakit odkrit v svoji in situ legi. Namembnost teh pridatkov je nam seveda neznana, posamezniki so lahko ta nakit nosili že za časa življenja, ali pa se jim ga je pridalo v grob iz drugih, nam neznanih razlogov. Ne glede na vse, pa tako kulturnega kot tudi biološkega spola na Muljavi z gotovostjo ne moremo ločiti, saj so bili pridatki (gledajoč posamezne grobove in ne kot celoto) dokaj enotno razporejeni. Ob natančnejši analizi iz poglavja skupne analize je sicer razvidno, da so imele mlajše ženske v grobovih več nakita, kar pa ni nujno povezano zgolj z njihovim položajem in pomenom v družbi, temveč le s tem, da je ženska nakitna noša v tistem času vsebovala več predmetov. Če v natančnejši pregled vzamemo antropološko opredeljene moške in verjetno moške grobove z Muljave vedno obstaja možnost, da je antropološka opredelitev spola napačna, kar bodo lahko potrdile ali ovrgle nadaljnje analize DNK. Pri vseh posameznikih so naglavni obročki sicer med 59 Zadnji trije so antropološko določeni kot verjetno moški. 128 večjimi na grobišču60, kar bi morda tudi lahko nakazovalo na biološki spol posameznika, ki je ta nakit nosil. Pa vendarle ni potrebno iskati razlogov zakaj bi bila antropološka določitev spola nujno napačna (pri verjetno moških je seveda možnost napake večja) – Muljava ni prvi primer, kjer se arheološki in antropološki viri med seboj ne skladajo, ne v Sloveniji, ne v naši bližji okolici. S podobnimi interpretacijskimi težavami se je soočala tudi Lucija Lavrenčič v svoji magistrski nalogi (2019), v kateri je preučevala grobišči Podojnce in Žale v Srednji vasi pri Bohinju. Tudi v primeru Srednje vasi pri Bohinju so antropološko dokumentirani moški grobovi s pridanim naglavnim nakitom. Avtorica je sama tudi opomnila na to problematiko dojemanja moških in ženskih grobov v arheologiji (Lavrenčič 2019, 82-89). Omeniti moram le, da grobišči iz Srednje vasi pri Bohinju načeloma nista sočasni z Muljavo, saj sta datirani v konec 8. in 9. stoletje. Ocena spola na podlagi pridatkov je vidna na več arheoloških grobiščih (med drugim na zgodnjesrednjeveških), pojavljajo se tudi korigirani podatki o spolu, saj se antropološki analizi ravno zaradi pridatkov večkrat ni verjelo. O tem je razpravljala Lavrenčičeva (2019, 83–88), med drugim je označila tudi primere grobov, kjer so takšne korekcije naredili. .Na kranjskem grobišču (Kranj - Župna cerkev: Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017) je več grobov, ki imajo nasprotujoče si podatke s terena in dejanskimi antropološkimi rezultati, ki so jih opravili Tone Pogačnik, Tatjana Tomazo Ravnik (opisi v Belak 2014) in hrvaški kolegi iz Antropološkog centra Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (Šlaus et al. 2015a, 2015b). Drugih sočasnih grobišč Muljavi, ki bi imeli narejeno podrobno antropološko analizo v kombinaciji z arheološko analizo na Slovenskem še ni61, vendar so podobne zgodbe, kjer so antropološke rezultate celo zanemarili in antropološko prepoznane grobove nadomestili z ženskimi podatki. Kakšna pa je dejanska verjetnost, da so moški tekom zgodovine dejansko nosili ‘ženski’ nakit (uhane, naglavne obročke – zapestnic na Muljavi v moških grobovih ni)? Dandanes ni nič neobičajnega, če se vidi moškega s prebodenimi ušesi, o podobnih praksah pa nam kažejo tudi nekateri pisni in arheološki viri. Izpovedne so lahko tapiserije in rokopisi srednjeveških 60 Po njihovem premeru, teži in debelini spadajo med največje. Otroci so imeli v grobovih najmanjše naglavne obročke, zato bi lahko sklepala, da so najmasivnejše nosili največji (= moški?) posamezniki v družbi. 61 Marija Štefančič je s kolegi analizirala skelete z grobišča Središče ob Dravi (Štefančič et al. 1998). Žal sem uspela pridobiti le analizo dentalnih patologij, prispevek na temo kariesa v skeletnih serijah severovzhodne Slovenije (Petra Leben-Seljak, Štefančič 2001), kjer pa podrobnejše obravnave skeletov, razen opisov dentalnih patologij ni. Prav tako nisem nikjer drugje zaznala, da bi bil takšen prispevek kje objavljen v kombinaciji z arheološko analizo. 129 mojstrov, kot na primer rokopis Dekreti papeža Bonifacija VIII iz 14. stoletja, kjer ima eden od papeževih uradnikov na edini sliki v desnem ušesu očiten moder uhan ali okras (vir: Dekreti Bonificija VIII). Umetnostnozgodovinski vir, kjer je razvidno, da moški nosi uhane, je tudi freska Ayvali Köy iz Kapadokije, kjer moška (Janez in Eustrates) nosita po en uhan. Še en umetnostnozgodovinski vir je freska v cerkvi Svete Trojice v Beratu (Albanija), kjer ima neznani moški v ušesu uhan (Parani 2014, 416). Nadalje nekateri pisni viri iz časa pozne antike in srednjega veka razkrivajo ogorčenje uradnikov (na primer Janeza Zlatoustega in Nahmanidesa62) nad moškimi, ki so nosili nakit. Poleg ogorčenih zapisov različnih uradnikov, pa so germanska ljudstva znana po tem, da so imeli moški v grobovih pridan nakit (uhane). Takšni primeri so bili razširjeni med Langobardi (Vollono 2017)63 Huni (Knific, Nabergoj 2016, 22, sl. 17) in Avari (Stadler 2008; Pohl 2018), kjer se išče ‘moškost’ v moških grobovih in se jo avtomatično povezuje s pridanim orožjem. Ni znanih veliko zgodnjesrednjeveških in srednjeveških izkopanih grobov, ki bi bili antropološko ocenjeni kot moški in bi imeli pridan ženski nakit. Vsekakor ima pri tem veliko vlogo dojemanje moškega v skupnosti in njegove moškosti v času raziskav, vendar trendi novih raziskav, s pomočjo DNK analiz in ponovnih pregledov že objavljenih del, lahko ovržejo te poglede in razdelitve grobov na strogo moške ali ženske. Kot je razvidno iz več arheoloških, zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih kontekstov, dokazi o tem, da so moški za časa življenja nosili nakit, obstajajo. Praksa nošenja (npr. naglavnega) nakita verjetno ni bila tako razširjena in priljubljena kot pri ženskah, vendar je nemogoče in neprimerno izključiti možnost, da je naglavni nakit v moških grobovih dejansko del njihove izbrane noše. 62 Janez Zlatousti ali Janez Krizostom je bil svetnik, carigrajski patriarh in cerkveni učitelj v 5. stoletju našega štetja , ki nošenje nakita pripisuje ženskam, ter obsoja moške, ki imajo prebodena ušesa ali so takšna dejanja pustili svojim sinovom (Parani 2014, 414). Podobna razmišljanja je imel v 13. stoletju judovski akademik, filozof, zdravilec in komentator Biblije Moses ben Nahman ali Nahmanides. Judovski moški so bili znani po tem, da so nosili nakit, ne zgolj poročnih prstanov, Nahmanides pa je tej navadi nasprotoval in v svojih oporekanjih navajal enega bolj znanih rabinov iz 12. stoletja R. Jakoba ben Meira ali R. Tama, ki je bil mnenja, da so moški bitja inteligence, medtem ko naj bi ženskam inteligenca manjkala. To je Nahmanides nadalje povezal s tem, da so moški študirali, s tem so svoje misli redko povezovali s pomenom nakita in se z njim niso bahali pred drugimi, medtem ko so ženske veljale za impulzivne in lahkomiselne. Nošenje nakita in bahanje z njim je bilo po njegovo center njihovega obstoja (Yahalom 2019, 2–3). 63 Študija langobardskih ‘moških’ grobov, kjer so poleg orožja v moških grobovih odkrili med drugim tudi zapestnice, jagode, prstane, itd. Ti grobovi so na langobardskih grobiščih najbogatejši po številu pridatkov in so definirani kot moški (po Vollono 2017, 298–300, tab 6.3. in 6.4.) 130 9.4. Kdo so bili pokojniki? Kosti nam lahko veliko povedo o načinu življenja, ki so ga posamezniki živeli na nekem območju. Ne glede na to, da so kosti na Muljavi precej uničene, vseeno nosijo veliko informacij o pokopani muljavski družbi. Makroskopska analiza kosti je pokazala, da so najbolj izpovedni seveda zobje, saj so se ti najboljše ohranili, prav tako pa nam veliko lahko povedo tudi izražena mišična prijemališča. Uporaba zob kot pomoč tretje roke je dokumentirana že daleč v zgodovini pri prednikih homo sapiensa (Clement 2008, 313). Nenamerna obraba zob na okluzalni površini sprednjih zob pri treh primerih in spremenjen zobni ugriz pri četrtem primeru, ki so omenjeni v poglavju 7. Rezultati antropološkega materiala, nakazujejo na uporabo zob kot pomoč tretje roke oziroma kot orodje pri neki fizični aktivnosti tudi na Muljavi. Obraba je oblikovana v U ali V vzorcu, kar namiguje na obrabo zob, ki je povezana z neko družbeno dejavnostjo. Izjemno podobni vzorci obrabe zob so bili odkriti na Grenlandiji pri analiziranih skeletih iz 10. in 11. stoletja (Richard Scott, Burgett Jolie 2008, 255, sl. 1). V tem primeru gre večinoma za ženske vseh starosti (razen najstarejših64), poleg žensk pa sta takšne sledove obrabe imela tudi dva moška. Avtorji prispevka sklepajo, da gre pri takšni obrabi zob za proizvodnjo tekstila, natančneje za grizenje in oblikovanje volnene preje – iz volne je pred prejo potrebno odstraniti vse nepravilnosti, lase, umazanijo, itd. Gledano nekoliko bližje, kot na Grenlandijo, naj bi ženske z zobmi oblikovale volno v Srednji Evropi še do nekaj generacij nazaj (Richard Scott, Burgett Jolie 2008, 258-259). Na podlagi njihovih rezultatov gre torej večinoma za žensko opravilo (Richard Scott, Burgett Jolie 2008, 257, tab. 2), kar se ujema tudi z muljavskim vzorcem, ki pa je na žalost vseeno premajhen, da bi kaj takega lahko trdila z gotovostjo. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Shannon R. Wood (1992) v svoji disertaciji; preučevala je takratne65 inuitske skupnosti in ugotovila, da so z zobmi še zmeraj oblikovali tekstil, hkrati pa naj bi to tudi v sedanjosti v družbi veljalo za večinsko žensko opravilo. Na Muljavi lahko izključim takšen vzorec obrabe zob kot namerno (ritualno) obrabo zob, saj niti lokacijsko niti kulturno ne sovpada z nobenim podobnim primerom v širši okolici, kjer bi si zobe oblikovali za ritualne namene. Kot je omenjeno na skandinavskih primerih, ki citirajo (sicer ustne) vire tudi za Srednjo Evropo, je praksa izdelovanja tekstila z zobmi primerna 64 Starejše ženske naj bi s starostjo izgubljale zobe in s tem tudi možnost, da oblikujejo volneno prejo. 65 Konec 80-ih, 90-ta leta. 131 razlaga za posebno obliko obrabe sprednjih zob. Teh nekaj posameznikov z Muljave, ki imajo takšno obliko obrabe sklenine, se je verjetno ukvarjalo s proizvodnjo tekstila. S čim so se ti ljudje v času življenja ukvarjali? Glede na to, da zaenkrat ni odkrite nobene naselbine, ki bi nam kaj več povedala o njihovem življenju, lahko na podlagi poudarjenih mišičnih prijemališč, nekaterih dentalnih patologij in obrabe zob le sklepam. Težje in ponavljajoče obremenitve, ki se izražajo v obliki poudarjenih mišičnih prijemališč (npr. linea aspera, rhomboidna fossa) nakazujejo na posameznike, ki so tekom življenja opravljali težja fizična dela (Janowitz, Dallal 2013, 165), kot na primer obdelovanje njiv in kmetovanje. Eden od boljših kazalcev tipa prehrane je prisotnost kariesa v populaciji, ki je načeloma višji pri kmetijskih družbah. Proces pojava kariesa je povezan z demineralizacijo zobne sklenine, ki jo povzročijo organske kisline. Te nastanejo takrat, ko bakterije fermentirajo ogljikove hidrate (predvsem sladkorje) (Larsen 1997, 2015). Hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, so večinoma žitarice, zelenjava in sadje, kar načeloma tudi sovpada s kmetijsko družbo. Poleg kariesa nam lahko veliko pove tudi obraba zob. Na Muljavi so bili zobje močno obrabljeni, kar prav tako nakazuje na večjo prisotnost škrobnih živil (Turner II, Machado 1983; Hillson 1996). Da pa bi lahko natančneje določili kaj so ljudje na Muljavi jedli in počeli, bi bilo potrebno narediti natančnejše raziskave prisotnih izotopov v zobeh in kosteh na mikroskopski ravni. Za nadaljnje analize bi bilo priporočljivo narediti analizo stabilnih izotopov – ogljikovih, dušikovih, stroncijevih in kisikovih izotopov66: C12, C13, N14, N15, Sr86, Sr87, O16 in O18. V kolikor se bo takšna analiza v prihodnje delala, je potrebno paziti na stopnjo diageneze v kosteh, ki lahko vpliva na rezultate. 9.5. Primerjava z drugimi sočasnimi grobišči Sočasnih grobišč na našem območju ni prav veliko, predvsem pa je precej manj tistih, ki imajo narejeno antropološko analizo. Za arheološko in antropološko primerjavo sem zato vzela več 66 Vrednosti teh izotopov se povezuje s tipom hrane. Višje vrednosti lažjega ogljikovega izotopa C 12 se povezuje s C3 rastlinami (na primer: večina divjih rastlin, riž, soja, pšenica, rž, hmelj, oves, fižol, krompir, kvinoja, itd.), medtem ko se C13 izotop povezuje s C4 rastlinami (na primer: koruza, sladkorni trs, proso, sirek, ipd.). Ogljikove izotope v osteološkem materialu najdemo v kolagenu ali karbonatu kosti, zobnega dentina in sklenine. Tip hrane nam kaže tudi analiza dušikovih izotopov – lažji N14 izotop se povezuje z morsko prehrano (Katzenberg 2008, 423-427). Kisikovi in stroncijevi izotopi pa nam lahko veliko povedo o geografskem izvoru posameznika in njegovi morebitni mobilnosti. Za strnjen pregled in natančnejše razlage o omenjenih izotopih poglej Katzenberg (2008). 132 različnih najdišč, ki deloma ustrezajo kriterijem. Z območja Slovenije so del primerjave najdišča Kranj – Župna cerkev, Črnomelj, Trebnje, Cirkevca pri Središču ob Dravi in Bela cerkev67. Ta najdišča so načeloma dokaj sočasna Muljavi, prav tako pa so sorazmeroma lokacijsko na istem mestu68 in imajo z Muljavo primerljive grobne najdbe. Nadalje sem v primerjavi uporabila tudi nekatera hrvaška najdišča belobrdske skupine, ki so časovno in lokacijsko najbližje Muljavi (geografski pregled na sl. 9.5.1.). Željka Bedić je v svoji doktorski disertaciji (2014) naredila antropološko in deloma tudi arheološko analizo večine belobrdskih najdišč na Hrvaškem, zato sem v to primerjavo vključila tudi njene rezultate nekaterih Sloveniji najbližjih najdišč: Stenjevec, Popovec – Breg, Ivanec in Lobor69. Knific in Tomanič Jevremov (2005) sta v prispevku o Cirkevci pri Središču ob Dravi izpostavila še več belobrdskih najdišč iz Slovenije (glej sl. 4.3). V to primerjavo teh najdišč razen Črnomlja, Cirkevce in Trebenj nisem vključila, saj večinoma spadajo v kasnejši čas, prav tako pa nimajo narejene antropološke analize. Za Stenjevec (Bedić, Novak 2010) in Ivanec (Novak, Krznar, Pasarić 2005) so na voljo podrobnejši antropološki podatki za neposredno primerjavo z muljavsko populacijo, medtem ko so ostala grobišča združena v skupno paleodemografsko in paleopatološko analizo belobrdske skupine na Hrvaškem. Antropološka analiza skeletov je bila narejena tudi na večini izbranih slovenskih najdišč, vendar se za avtorja osteološke analize v Trebnjem ne ve, za skelete iz Bele Cerkve in Črnomlja pa analiza skeletov še ni bila narejena. V Kranju – Župna cerkev je bila analiza kosti narejena s strani več različnih strokovnjakov in inštitucij (zbrano v delu Belak 2014), kosti iz Cirkevce pri Središču ob Dravi pa je obdelala Marija Štefančič s kolegi (Štefančič et al. 1998; Leben-Seljak, Štefančič 2001). 67 Kranj – Župna (Pleterski, Štular, Belak 2016, 2017) – za primerjavo štejejo grobovi iz 'staroslovanske' dobe 8.- 12. stoletja (Leben-Seljak 1996b, 95). Črnomaljski grobovi iz zgodnjega srednjega veka so datirani v 10. in 11. stoletje (Šribar 1961; Mason 1989), trebanjski pa v 10. stoletje (Knez 1966). Grobovi iz Bele Cerkve so datirani v konec 10. in začetek 11. stoletja (Mason, Tiran 2010), enako velja tudi za Cirkevco pri Središču ob Dravi (Knific, Tomanič Jevremov 2005). 68 Kranj – Župna cerkev in Cirkevca pri Središču ob Dravi sta lokacijsko ločeni od dolenjskih najdišč. Kranj – Župna cerkev ima precej primerljiv grobni inventar, Cirkevca pri Središču ob Dravi pa je lokacijsko precej blizu nekaterim opisanim belobrdskim najdiščem, ki bodo omenjena v nadaljevanju, prav tako pa se grobni inventar deloma ujema tudi z muljavskim. 69 Ivanec je datiran od 11. stoletja dalje (Belaj 2008), Stenjevec od 11.-13. stoletja dalje (Simoni et al. 2004), Popovec – Breg v 10. in 11. stoletje (Tomičić 1990) in Lobor v 9.-12. stoletje (Filipec 2006). 133 134 Slika 9.5.4.: Osrednji in vzhodni del Slovenije, ter zahodni del Hrvaške z označenimi grobišči (vizualizacija anrejena v Google Earth, 2019). Večina omenjenih najdišč ima z Muljavo skupno točko v tem, da se grobišča nahajajo v nekakšni povezavi z rimskimi ostalinami – najsi ob nekdanji rimski cesti (Lobor) ali pa okoli rimskih ruševin (Črnomelj, Trebnje, Bela Cerkev, Središče ob Dravi). Na splošno je pri vseh znana kontinuiteta grobišča skozi več stoletij, pri Črnomlju je govora tudi že o prazgodovinskih žganih pokopih (Šribar 1961). Tudi pri Muljavi je vidna kontinuiteta – poleg zgodnjesrednjeveških pokopov, o katerih je govora v tej nalogi, so danes okoli cerkve Marijinega vnebovzetja pokopi, ki so datirani vsaj v 18. stoletje, več pa je tudi nagrobnikov, ki niso vzdrževani in so na njih napisi in letnice neberljivi. Glede na to, da je današnja cerkev datirana v 15. stoletje, je velika verjetnost, da so okoli današnje cerkve tudi pokopi iz celotnega obdobja novega veka, prav tako pa je možnost, da so nekateri Omanovi skeleti del srednjeveških pokopov okoli morebitne romanske cerkve ali pa celo novoveških pokopov okoli današnje cerkve. Večina omenjenih grobišč ima pokope razporejene okoli današnje cerkve, pri glavnini se omenja tudi možnosti predhodnic teh cerkva70. Pokopi so navadno razporejeni v vrste (pri Črnomlju so pokopi kot na Muljavi premešani in prekopani – Mason 1989) in v standardni orientaciji Z-V z glavo na zahodu. Na Muljavi je bilo poleg Z-V dokumentiranih še nekaj drugih odstopanj v azimutu, podobni primeri pa so tudi v Črnomlju (SZ-JV), v Trebnjem (S-J, SZ-JV) in v Beli Cerkvi (S-J). Omenjena hrvaška grobišča imajo standardno orientacijo grobov Z-V. Ponujena razlaga od Masona (1989) za neenotnost izbire orientacije pokopavanja je, da so skušali novejše vkope stisniti med že obstoječe linije grobov. Prav tako je pri večini najdišč omemba najdb lesa, ki nakazuje na pokope v krstah. V Ivancu (Belaj, Sirovica 2016) in Stenjevcu (Simoni et al. 2004) so odkrili tudi grobove, ki so obloženi s kamni po dolžini grobne jame ali pa okoli glave. Podobne najdbe imamo tudi na Muljavi pri 40 grobovih iz leta 2016 in enem od Omana. Kar se tiče grobnega inventarja je Muljava prostorsko v nekakšni sredini s tako ketlaškimi kot tudi belobrdskimi najdbami v grobovih. V Kranju – Župna cerkev imamo zelo podoben inventar predvsem z naglavnimi obročki (z različnimi zaključki) in večino prstanov. Vidi se tudi vpliv belobrdskega nakita v Kranju, Središču ob Dravi, Trebnjem in Črnomlju z nekaterimi uhani, ki 70 V Loborju na primer dajejo možnost obstoja lesene cerkve iz 9. stoletja, ki naj bi nadaljevala zgodnjekrščansko baziliko na istem prostoru, naslednica lesene cerkve pa naj bi bila nova cerkev iz 10./11. stoletja, v 12. stoletju pa je bila zgrajena nova romanska cerkev (Filipec 2006, 156-157). Glede na obstoj romanskih temeljev in verjetnosti, da so bili zgodnjesrednjeveški muljavski posamezniki pokopani okoli neke stavbe se ne more izključiti možnosti, da je bila morda na Muljavi podobna situacija z gradnjo cerkva (glej 9.1. Datacija grobišča). 135 veljajo za tipično belobrdske. Mednje štejejo predvsem uhani z grozdastimi priveski, različni prstani ter naglavni obročki s S-zankami (tip I in II). Omenjeni pridatki so prisotni na vseh omenjenih grobiščih, kar nakazuje, da je bilo to območje vsekakor bolj povezano. Kolpa je postala meja med Kranjsko in Hrvatsko komaj okoli leta 1200 (Kos 1955, 259), tako da je sama prehodnost in povezanost celotnega območja še toliko bolj verjetna. Arheološko gledano so si torej izbrana najdišča precej podobna po strukturi, izbrani lokaciji, obliki grobov in predvsem po najdenih predmetih v grobovih. Koliko pa so si bili ljudje podobni iz antropološkega vidika? Skupno gledano je Bedićeva po skupni analizi belobrdskega vzorca dobila demografsko analizo, ki je popolnoma nasprotna muljavski. Celoten belobrdski vzorec kaže, da je bila prisotnost otrok na grobiščih 25 %, moških je bilo malo manj kot polovico (40 %) in žensk 35 % (Bedić 2014, 79, sl. 29). Na Muljavi je v primerjavi poleg visokega odstotka otrok tudi višje število žensk. Večina otrok je umrla do petega leta starosti, kar pa je po odstotkih primerljiv podatek z Muljavo. Podrobnejša primerjava je lahko narejena z grobiščem Ivanec, kjer je sicer v precej manjšem vzorcu (skupno 32 posameznikov) smrtnost otrok bolj primerljiva in je 40,6 % (Novak, Krznar, Pasarić 2005). Večina teh je prav tako umrla do petega leta starosti. Nekoliko manjši je odstotek otrok na Stenjevcu (38,7 %), otroci pa so tudi najpogosteje umirali do petega leta starosti (Bedić, Novak 2010, 43, tab. 1). Če primerjam smrtnost oziroma starost ob smrti posameznikov z Muljave z belobrdskim vzorcem, ugotovim, da se povprečna starost ob smrti odraslih oseb na belobrdskih grobiščih giblje med 37. in 42. letom starosti (37,1 let ženske in 41,9 let moški) (Bedić 2014, 79, 85, tab. 4). To je precej višje od muljavske populacije, kjer ne le da se številke povprečnih starosti gibljejo okoli 30. leta, tudi ženske so živele za približno leto dlje kot moški. Nekoliko nižja, vendar še zmeraj v povprečju sedem let višja od muljavske pa je povprečna starost tudi posebej v Stenjevcu (Bedić, Novak 2010, 43, tab. 1) in v Ivancu (Novak, Krznar, Pasarić 2005, 34, tab. 1). Izračun povprečne višine na Muljavi se ne sklada s skupnim belobrdskim, ki meri 158,4 cm za ženske in 171,3 za moške. Bedićeva je te številke primerjala med drugim tudi s ptujsko nekropolo (Ivaniček 1951), kjer je družba v primerjavi z belobrdsko s svojo povprečno višino manjša tako pri ženskah kot tudi pri moških (Bedić 2014, 171, tab. 34). Muljavska populacija sicer pri moških izpade precej višja, pri ženskah pa nižja od belobrdske, vendar je realna slika zaradi tako majhnega vzorca (med drugim tudi tega, da je bilo mogoče višino izračunati le eni ženski) zamegljena in nerealna. 136 Prisotnost kariesa na Muljavi je precej večja v primerjavi z belobrdskim rezultatom – pri ženskah se na Muljavi pojavi pri 45,4 % in pri moških 58,8 % posameznikih, medtem ko se v skupnem seštevku pri Bedićevi karies pojavi pri 17 % žensk in 12,1 % moških (Bedić 2014, 91). Višja pojavnost kariesa tako pri moških kot pri ženskah je dokumentirana v Središču pri Dravi, pri kar 65 % odraslih (enak odstotek pri obema spoloma) (Petra Leben-Seljak, Štefančič 2001, 93, tab. 12) Pri odraslih je pogostost alveolarnih bolezni (AMTL, abscesi) 14,3 %, na Muljavi pa je ta številka nekoliko višja, saj je pri odraslih pojav alveolarnih bolezni 17,6 %. V primerjavi s Središčem ob Dravi pa so rezultati z Muljave in Bedićeve popolnoma drugačni, saj so v Središču ob Dravi dokumentirali kar 60 % odraslih s pojavnostjo AMTL. Skupno gledano so belobrdski in muljavski podatki dokaj primerljivi rezultati, razen v primeru pojava kariesa, ki je na Muljavi očitno večji. Prav tako pa je očitno višja pojavnost dentalnih bolezni na zgodnjesrednjeveškem grobišču Središče ob Dravi71. Primerljive vrednosti so tudi v primeru cribre orbitalie in HZS, ki kažeta na stres v otroštvu. V belobrdskem vzorcu je kar 55,6 % otrok in 29,0 % odraslih imelo znake cribre orbitalie v orbitah72 (od tega 37,5 % otrok in 6,6 % odraslih v aktivni fazi), kar kaže na manjši odstotek preživetja težkega obdobja v otroštvu (Bedić 2014, 101, tab. 11). Na Muljavi se cribra orbitalia pojavlja pri 40 % otrok (75 % aktivnih), ter pri odraslih moških 11,1 %. Otroški odstotki so precej visoki, predvsem na majhno število ohranjenih čelnic (10/61), s čimer lahko sklepamo, da je bil pojav cribre orbitalie ravno tako pogost kot pri belobrdski populaciji. Bedićeva je prišla do sklepa, da so ženske bolj nagnjene k cribri orbitalii kot moški (Bedić 2014, 103, sl. 44), vendar takšne vzporednice na Muljavi ne morem potegniti, kvečjemu bi lahko rekla obratno, saj ni bilo odkrite niti ene ženske čelnice, ki bi imela v orbitah lezije cribre orbitalie. Še en pokazatelj stresa v otroštvu je HZS, ki je pri belobrdski populaciji dokumentiran pri 58,4 % odraslih. Moški s HZS prevladujejo nad ženskami, najpogosteje pa se prečne linije HZS pojavljajo na spodnjih podočnikih (Bedić 2014, 106, tab. 14). Tudi na Muljavi se HZS najpogosteje izraža na podočnikih, vendar je celoten odstotek pojavnosti HZS pri odraslih posameznikih manjši (27,9 %). Periostitis, ki je prav tako eden izmed kazalcev zdravja posameznikov in celotne populacije, na Muljavi ni zabeležen, zato je primerjava nesmiselna. 71 V tem primeru gre tudi za skelete, ki so jih izkopali v letih 1993-1994 in so datirani vse od 10.-15. stoletja in rezultati po času niso nujno primerljivi z Muljavo. 72 Izračun je bil narejen po istem principu, kot na muljavskih skeletih – število ohranjenih čelnic in s tem število čelnic z lezijami cribre orbitalie. 137 Na žalost je muljavski vzorec za realno primerjavo pojavnosti degenerativnega osteoartritisa na hrbtenici in sklepih ter pojava Schmorlovih vozlišč premajhen. Na belobrdskem vzorcu je pojav degenerativnega osteoartritisa na hrbtenici za odstotek pogosteje dokumentiran pri ženskah kot pri moških (18,1 % proti 17,7 %), medtem ko je na sklepih pogosteje dokumentiran pri moških (40,9 % proti 29,5 %) (Bedić 2014, 136, tab. 27). Moški prednjačijo tudi pri pojavu Schmorlovih vozlišč (Bedić 2014, 128, sl. 63). Podobni rezultati so vidni tudi na posebni analizi kosti iz Ivanca (Novak, Krznar, Pasarić 2005). Travme so v belobrdski populaciji zelo redke. Glede na to, da pri muljavskih posameznikih ni bil zabeležen niti en primer travme vseeno obstaja možnost, da družba na tem območju ni bila nasilna in da za samo 'pomanjkanje' travme na Muljavi ni kriva zgolj slaba ohranjenost kosti. Primerjalna analiza je pokazala, da so v obdobju konca zgodnjega srednjega veka skupnosti belobrdske skupine in Muljave živele v dokaj podobnih razmerah. Na Muljavi je splošno gledano višje zastopana prisotnost le otroških skeletov, kar samo potrjuje predvideno realno stanje otroške umrljivosti. Omembe vredna je tudi povprečna starost, ki se na belobrdskih najdiščih giblje med 35. in 40. letom, medtem ko se povprečna starost odraslih na Muljavi vrti okoli 30. leta. Ostale vrednosti so podobne, vsaj glede na ohranjenost muljavskih skeletov. Primerjava je prav tako dokazala, da visoka prisotnost dentalnih bolezni v teh skupnostih ni tako nenavadna. Sama kakovost življenja je bila verjetno nizka, na kar nakazuje več bolezni in znakov fiziološkega stresa v otroštvu. Za Stenjevec se omenja tudi verjetnost slabe sanitetne infrastrukture (Bedić, Novak 2010, 52), to pa je možno tudi za Muljavo. Zdravstveni in fiziološki stres, ki je odražen na zobeh (HZS) in na orbitah (cribra orbitalia) je lahko posledica tudi morebitnih obdobij lakote, ki so predvsem močno vplivale na otroke, ter posledica neprimerne in enolične prehrane. Da so živeli težko življenje in v slabih razmerah kaže tudi nižja povprečna starost od vseh primerjav. Slovenska grobišča za samo primerjalno analizo niso primerna, saj ni objavljena nobena dejanska analiza populacije z grobišč73, razen deloma za kranjsko populacijo, celotna analiza populacije, ki je bila pokopana na grobišču Kranj – Župna cerkev pa bo objavljena v naslednji izdaji knjig o Kranju. 73 Kot sem že prej omenila, poročila antropološke analize za Središče pri Dravi nisem uspela pridobiti. 138 10. Sklepne misli Zgodnjesrednjeveško grobišče na Muljavi se je zagotovo izkazalo za kompleksno najdišče, ki skriva mnogo podatkov in zgodb, ki se raztezajo čez zadnji dve tisočletji. Ta magistrska naloga pokriva le obdobje 10. stoletja z odstopanji v 9. in 11. stoletje; vse tri izkopavalne etape, ki so vključene v to nalogo pa so doprinesle k širši sliki zgodnjesrednjeveške Muljave. Dokumentacija, iz katere sem črpala podatke in iz njih naredila vsebino te naloge, se je izkazala za dobro. Tudi Omanov terenski zapisnik je navkljub pomanjkljivim podatkom o grobovih podal več iztočnic za razmislek in za boljše razumevanje (zgodnje)srednjeveške Muljave. Omanovi grobovi iz leta 1988, ki sem jih vključila v demografsko analizo so sicer tisti, ki pod vprašaj postavljajo celoten časovni in prostorski razpon obravnavnega grobišča. V kolikor so omenjeni Omanovi grobovi iz leta 198874 del zgodnjesrednjeveškega grobišča, obstaja večja možnost, da je pred odkrito arhitekturo z romanskimi temelji ('romansko cerkvico') tam stala njena predhodnica. Glede na to, da gre po času verjetno že za krščanske pokope, sklepam, da je bil namen romanske arhitekture in njene morebitne predhodnice sakralen. Če so ti obravnavani grobovi dejansko zgodnjesrednjeveški, je ocenjen obseg grobišča (sl. 3.3.) verjetno kar realen. To bi pomenilo, da je bilo na tem grobišču pokopanih vsaj še enkrat toliko ali še več ljudi, kar pa je za to območje zelo velika številka. S tem pa se pojavi vprašanje, od kod so ti ljudje prišli? Takšno število pokojnikov namiguje na več manjših naselbin, ki so imele skupno mesto za pokopavanje, ali pa na večjo naselbino. Zgodnjesrednjeveških naselbin v okolici grobišča zaenkrat še niso dokumentirali. Teren grobišča in okolice je rahlo dvignjen nad zakraselo dolino potoka Višnjice (Gams 1987, 7), Višnjica pa je v preteklosti poplavljala, zato lahko sklepam, da so se naselbine (ali ena večja) nahajale na dvignjenem terenu75, morda v hribih, ki obdajajo današnjo vas? Sama dvomim v obstoj ene večje naselbine, saj bi v tem primeru šlo za večje območje, s tem pa obstaja večja možnost, da bi tekom let lažje naleteli in dokumentirali arheološke dokaze o njenem obstoju. Seveda pa ni potrjeno, da so Omanovi grobovi del zgodnjesrednjeveškega grobišča. Sam je nekaj grobov v svojem dnevniku opredelil kot 'srednjeveške', zato seveda obstaja možnost, da so ti grobovi del mlajšega grobišča. Ekipa Primoža Stergarja je na vrhu zgodnjesrednjeveških grobov odkrila ostanke mlajše ceste, ki so jo datirali v poznosrednjeveški ali zgodnje-novoveški čas. Zanimiva misel je, da so grobišče iz časa zgodnjega srednjega veka dokaj hitro 'pozabili' 74 In iz let 1986-1987, ki v to nalogo niso vključeni, niti niso podrobneje dokumentirani. 75 Podobne hipoteze navaja tudi Primož Stergar (ustni vir, 18. 11. 2019). 139 in čezenj zgradili cesto. Je bil vmes, v drugi polovici 11. stoletja, preden je bila zgrajena romanska arhitektura, na tem prostoru nekakšen hiatus? Je odkrita cesta, ki je bila tik nad grobovi del kakšnega kasnejšega morebitnega cerkvenega kompleksa, in s tem Omanovi grobovi del novejšega grobišča, ki je pripadal tej morebitni romanski cerkvi? Gotovo pa obstaja tudi možnost, da gre pri nekaterih Omanovih grobovih le za ene izmed prvih grobov na novem pokopališču ob izgradnji gotske cerkve. Njihova točna lokacija pa se verjetno nahaja znotraj današnje cerkve (Sonda 1), zato vseeno sklepam, da gre za starejše pokope od 15. stoletja. Ne glede na to, v kater čas spadajo Omanovi grobovi, gre v vsakem primeru za precej veliko grobišče za ta čas in prostor, predvsem zato, ker še zmeraj ni odkrito v celoti. Analiza grobnih pridatkov je pokazala, da zgodnjesrednjeveškega grobišča na Muljavi ne moremo zgolj povezati s t.i. ketlaško in/ali belobrdsko skupino. Čeprav zgodovinsko ni veliko znanega za območje Dolenjske v 10. stoletju, je bilo območje med današnjo Gorenjsko76, sočasnimi grobišči na vzhodu Slovenije in zahodu Hrvaške precej povezano. Tipologija nakita, ki sem ga analizirala za potrebe te naloge, se časovno razteza čez vsaj 200 let, tipološko pa se ujema z nakitom širšega prostora. Belobrdskih najdišč je v Sloveniji dokumentiranih kar nekaj (glej 4. poglavje), vendar sama menim, da Muljave ne moremo šteti med tipična belobrdska, čeprav se med nakitom pojavljajo tipi, ki so za to skupino značilni. Prav tako je iz istih vzrokov ne moremo šteti med tipična ketlaška. Kar je tipologija nakita na Muljavi pokazala je, da je bilo območje povezano in da so stroge oznake 'ketlaško' in 'belobrdsko' odveč, saj gre za material, ki je bil očitno razširjen na širšem področju, prav tako pa potrjuje stike med različnimi konci današnje Slovenije in Hrvaške. Če drugega ne, se na zemljevidu belobrdskih najdišč, ki sta ga objavila Knific in Tomanič Jevremova (2005; glej sl. 4.3) lahko doda še eno najdišče z belobrdskimi najdbami. Tudi rezultati antropološke analize so se navkljub močni diagenezi izkazali za dokaj realne. Jasno je, da so pokojniki živeli težko in fizično naporno življenje v slabih življenjskih in higienskih pogojih, ter da so verjetno jedli precej enolično prehrano, kar potrjujejo tudi primerjave s sočasnimi grobišči. Grobišče na Muljavi nam sicer ponuja še veliko odgovorov na mnogo izrečenih in neizrečenih vprašanj. Nekatere odgovore bodo ponudili rezultati DNK analize, ki se trenutno odvija v ZDA, medtem ko bodo druge odgovore pokazale analize 76 Primer npr. grobišče Kranj – Župna cerkev. 140 rezultatov FTIR, ki je bila izvedena spomladi 2019. Vsekakor lahko z interdisciplinarnimi povezavami, ki so dandanes za celostno razumevanje najdišč nujne, še veliko povemo o Muljavi. Veliko bi nam povedali tudi rezultati analiz stabilnih izotopov, ki so že omenjeni v diskusiji. Tako bi lahko razširili naše znanje o migracijah in načinu prehrane nekdanje družbe, ki je bila v času zgodnjega srednjega veka pokopana na Muljavi. Poleg interdisciplinarnih raziskav pa bi v poštev prišle še podrobnejše analize območja okoli Muljave. Odkritje morebitnih bližnjih naselbin, (ali ene večje), ki bi spadale v isto časovno obdobje, bi o pokojnikih in njihovem življenju povedalo še veliko več. Med drugim bi se razjasnilo, ali so bili pokojniki del ene družbe, ali si je to mesto ob ruševinah rimske ville rustice in verjetne cerkvene zgradbe za večni počitek izbralo več različnih lokalnih skupnosti. Vsekakor je Muljava in z njo grobišče, ki se ga tekom različnih izkopavalnih etap postopoma odkriva, zaenkrat vreča brez dna in nam ponuja veliko informacij o življenju na Dolenjskem v času 10. stoletja. In s tem je ta magistrska naloga naredila prvi večji korak, saj je prva takšna študija prebivalstva z območja Dolenjske za omenjeni čas, ki vključuje tolikšno število posameznikov in podatkov, ki so bili kljub kisli zemlji zelo izpovedni. 141 11. Povzetek Zgodnjesrednjeveško grobišče na Muljavi ob današnji cerkvi Marijinega vnebovzetja je datirano večinoma v 10. stoletje z odstopanji v 9. in začetek 11. stoletja. Datacija grobišča temelji na analizi grobnih pridatkov, ki so jih v grobovih odkrili med izkopavanji v letih 2012 in 2016 pod vodstvom Primoža Stergarja. Izkopavanja so potekala tudi v letih 1986-1988 pod vodstvom Jožeta Omana, skeleti, ki jih je odkril v letu 1988 pa so poleg Stergarjevih tudi vključeni v obravnavo te naloge. Grobišče je skrčeno na zelo majhnem prostoru, v tem prostoru pa je bilo do sedaj izkopanih 129 posameznikov v 123 grobovih. Pokojniki so večinoma ležali na hrbtu z rokami ob telesu ali v naročju. Nekateri so bili verjetno pokopani v krstah, o čimer pričajo najdbe žebljev v grobovih, nekateri pa so imeli v grobove priložene kamne. Izkopavalci so dokumentirali vsaj devet skupin grobov glede na smer pokopa, vendar jih je večina pokopana v smeri Z-V z glavo na zahodu z rahlimi deklinacijami od katerih izstopajo pokopi v smeri S-J. Izkopavanja iz leta 1988 nakazujejo možnost obstoja (morebitne zgodnjesrednjeveške) predhodnice današnje cerkve. V grobovih je bilo dokumentiranih 141 grobnih pridatkov, ki se jih lahko v glavnem razdeli na naglavni nakit z naglavnimi obročki in uhani, prstane, zapestnice in izdelke iz stekla. Za datiranje pridatkov so bili uporabljeni rezultati še neobjavljene doktorske disertacije Jerneja Rihterja (2020), za časovno primerjavo pa so bile uporabljene še tipokronološke sheme Stefana Eicherta (2010a, 2010b), Željka Tomičića (1989, 1992) in Jochena Gieslerja (1981). Analiza nakita je pokazala, da se datacije z Eichertom večinoma ujemajo, medtem ko so datacije Tomičića in Gieslerja časovnico muljavskega grobišča potisnile nekoliko v nekoliko mlajši čas. Najstarejši grob je bil glede na pridatke grob 1066, ki je po Rihterju datiran celo v drugo polovico 8. in v prvo polovico 9. stoletja. Po dataciji grobnih pridatkov sta najmlajša grob 1079 in 1082, ki sta datirana tudi v prvo tretjino 11. stoletja. Sodeč po teh datacijah grobov, se je grobišče širilo v smeri zahoda. Na splošno so bili grobovi precej prekopani in malo je takšnih, ki so bili dobro ohranjeni. Temu je botrovala tudi močna diageneza, ki je posledica kisle dolenjske zemlje in občasnega zastajanja vode. Skeleti so bili precej uničeni in razlomljeni tudi kot posledica prekopavanj. Od kostnega materiala so se ohranili večinoma zobje, na splošno pa so se slabi ohranjenosti navkljub kosti izkazale za dokaj izpovedne. Na grobišču je izpovedna precej velika prisotnost otroških skeletov, ki jih je 47,3 %, žensk je 17,1 %, moških 13,2 % in po spolu nedoločljivih 22,5 %. Največja smrtnost je bila med otroci med 1. in 5. letom starosti, kar je primerljivo tudi 142 z drugimi sočasnimi grobišči, saj je to obdobje za otroka fiziološko zelo stresno. Druga največja smrtnost je bila med mlajšimi odraslimi posamezniki, pri ženskah sta največja vzroka za smrt verjetno težave pri rojevanju in poporodne komplikacije. Na splošno je obravnavana družba doživela zelo nizko povprečno starost ob smrti, saj se ta giblje okoli 30. leta starosti. V primerjavi z drugimi sočasnimi grobišči je to ne glede na standard življenja precej nizka starost. Dokumentiranih je bilo največ dentalnih patoloških sprememb, saj so se zobje najbolje ohranili. Na Muljavi je zelo visoka pojavnost kariesa, nekoliko manjša pa je pojavnost alveolarnih bolezni. Hkrati z obrabo zobne sklenine in zobnim kamnom, dentalne patološke spremembe kažejo na slabo ustno higieno. Slabo kakovost življenja nakazujeta tudi kazalca fiziološkega stresa v otroštvu, ki sta bila pri posameznikih dokumentirana večkrat – hipoplazija zobne sklenine in cribra orbitalia, oba pa sta posledica različnih metaboličnih sprememb v organizmu. Zaradi slabe ohranjenosti kostnega materiala je težko govoriti o pogostosti drugih patoloških sprememb, ki so sicer v arheoloških kontekstih pogoste. Dokumentiranih je bilo nekaj primerov degenerativnega osteoartritisa, primer Schmorlovih vozlišč, primer vnetja na stegnenici in več kazalcev dolgotrajne fizične aktivnosti. Skupna analiza arheoloških in antropoloških podatkov ni obrodila zanimivih rezultatov, saj so bili grobni pridatki, ki so bili verjetno del posameznikove noše, v grobove dani precej enolično, brez večjih odstopanj. Omeniti je potrebno le nekaj moških in verjetno moških grobov, v katerih so bili dokumentirani naglavni obročki, ki načeloma v arheološki stroki veljajo za žensko nošo. Obravnava tega grobišča je zaenkrat pokazala, da so se pokopani ljudje morda ukvarjali s kmetijstvom in proizvodnjo tekstila, na kar kažejo znaki dolgotrajne fizične obremenitve in neenakomerni vzorci obrabe zobne sklenine kot pomoč tretje roke pri čiščenju volne. Kakovost življenja je bila verjetno nizka, na kar nakazuje več dentalnih bolezni in kazalcev fiziološkega stresa v otroštvu. Ob odsotnosti pripadajočih naselbin (ali ene večje) se lahko po primerjavah z drugimi sočasnimi grobišči omeni le verjetnost slabe sanitetne infrastrukture. Zdravstveni in fiziološki stres sta bila lahko posledica enolične in neprimerne prehrane ter mogočih obdobij lakote, ki bi najbolj prizadela otroke. O težkih življenjskih pogojih kažeta tudi visoka smrtnost mlajših odraslih in nizka povprečna starost ob smrti. To delo je prva večja študija neke populacije na območju Dolenjske v času 10. stoletja. Ne glede na količino pridobljenih podatkov pa se na Muljavi skriva še veliko znanja o zgodnjesrednjeveški poselitvi Dolenjske, ki ga bodo odkrivale nadaljnje interdisciplinarne raziskave. 143 12. Summary The early medieval burial site at Muljava is situated next to the today’s church of Mary's Assumption. It is dated mostly to the 10th century with deviations to the 9th and start of the 11th century. The burial site is dated according to the grave goods, found in the graves during the 2012 and 2016 excavations. Excavations also were undertaken during 1986-1988, the skeletons recovered in 1988 are a part of this thesis along with those excavated in 2012 and 2016. Spatially, the burial site is located on a very small space from where at least 129 individuals buried in 123 graves were excavated. The deceased lay on their backs with their arms stretched beside their bodies, or in their laps. The findings of iron nails suggest that some were buried in wooden coffins, while some others had stones added in their grave pits beside the bodies. The excavators from 2016 documented at least nine different groups according to the burials' orientation, but most of them were buried in W-E orientation with slight deviations. The excavations from 1988 also suggest a possibility of an older, possibly early medieval church building beneath the today’s church. There were 141 grave goods documented in the graves from 2012 and 2016, which can be roughly divided to the head jewellery (with head rings and earrings), rings, bracelets, and glass products. The analysis of grave goods relied mostly on the results from the not yet published doctoral dissertation from Jernej Rihter (2020). Also, the works from Stefan Eichert (2010a, 2010b), Željko Tomičić (1989, 1992), and Jochen Giesler (1981) were included for comparison. The analysis showed the results were similar compared to Eichert's model, while Tomičić's and Giesler's model put Muljava's burial site a little further up the medieval timeline. The oldest grave, according to the grave goods, was the grave 1066, which is dated to 2nd half of 8th and the 1st half of 9th century. The youngest graves, according to the grave goods, were the graves 1079 and 1082, both pushing the dating span of this burial site to the 1st third of the 11th century. These graves imply the burial site was spreading from the east to the west. Generally, very few of the graves were well preserved all over the burial site. This is mostly due to severe diagenesis which damaged most of the skeletons beside them being crowded and dug over multiple times. Best preserved were the teeth which along with the badly preserved bones still offered a lot of valuable information. There was a high child mortality rate at 47,3 %, there were 17,1 % of women, and 13,2 % of men, while 22,5 % of adult individuals were not sexed due to the bone damage. The highest mortality happened during the 1st-5th years of 144 life which coincides with the physiologically toughest part of a child's life. The second highest mortality rate was in young adults, in women probably corresponding to complications linked to childbirth. Also, the average age-at-death was low compared to other contemporaneous burial sites. There were many pathological changes observed in the studied population, the most documented were the dental ones. The overall frequency of caries in the studied population was higher compared to other contemporaneous sites, whereas there is a lower prevalence of individuals with observed alveolar diseases. These, along with calculus and dental wear, indicate bad dental hygiene. Enamel hypoplasia and cribra orbitalia are also indicators of the low quality of life, as both are physiological reactions to metabolic stress a child endures during their childhood. Poor bone preservation made it hard to observe otherwise common pathological changes in various archaeological contexts. Some cases of vertebral and joint osteoarthritis were recorded along with one case of Schmorl's nodes, a case of a bone infection, and some indicators of tough physical labour. The combined analysis of both archaeological and anthropological data displayed no clear patterns in applying grave goods according to sex/gender, age, or any pathological changes. The grave goods were probably a part of the deceased's daily costume, and the arrangement of the grave goods is similar in all graves. Some male and probably male graves contained head rings, which are in archaeological contexts usually interpreted as typically female accessories. The analysed population probably dealt with farming and textile production, which is hinted at the skeletal signs of long and heavy physical activities (could correspond to working on the fields). The textile production is suggested by uneven enamel wear patterns, a sign of wool cleaning. The quality of life was probably very low, which is supported by many evident dental pathologies and indicators of physiological stress in childhood. In absence of any corresponding settlements, some guesses are made according to comparisons with other contemporary sites. Bad health was probably the result of bad hygiene and poor sanitary infrastructure. Poor health and childhood stress could also be a consequence of improper diet, and probably eras of hunger which would have affected children the most. This study is the first of its kind in the area of early medieval Dolenjska. Despite the poor preservation of bones, there was still an abundance of data acquired from the skeletal material and grave goods. Nonetheless, Muljava still offers a lot of knowledge about the early medieval settlement of Dolenjska, that is yet to be discovered with other interdisciplinary studies. 145 13. Literatura AlQahtani, S. J., M. P. Hector in H. M. Liversidge 2010, Brief communication: The London atlas of human tooth development and eruption. – American Journal of Physical Anthropology 142, str. 481–490. Arheološka (ali krajše: ANSl) 1975: Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana, DZS. Aufderheide, A. C. in C. Rodriguez-Martin 1998, The Cambridge Encyclopedia of Human Paleopathology. – Cambridge, Cambridge University Press. Bass, W. 1995, Human Osteology: A Laboratory and Field Manual. – Columbia, Missouri Archaeological Society. Bedić, Ž. 2014, Antropološka analiza osteološke građe bjelobrdskih populacija u međurečju Save, Dunava i Drave (Neobjavljena doktorska disertacija, Sveučilište u Zadru) - ZadarBedić, Ž. in M. Novak 2010, Stenjevec – Prikaz kvalitete i uvjeta života bjelobrdske populacije na temelju bioarheološke analize. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 43, str. 41–58. Belaj, J. 2008, Ivanec kroz slojeve prošlosti. – Ivanec, Grad Ivanec : Mini-print-logo. Belaj, J. in F. Sirovica 2016, Kamenom obloženi grobovi na nalazištu Ivanec – Stari grad. – V: Krnznar, S., Sekelj Ivančan, T., Tkalčec, T. in J. Belaj (ur.), Groblja i pogrebni običaji u srednjem i ranom novom vijeku na prostoru sjeverne Hrvatske - Zbornik Instituta za anrheologiju/Serta Instituti Archaeologici IV. – Zagreb, Institut za arheologiju za arheologiju, str. 57–73. Belak, M. 2014, Grobišče Župna cerkev v Kranju - grobni zapisniki. – E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 7 - Ljubljana. - URL: http://iza.zrc- sazu.si/si/e_monografije/Kranj_6.html. Bitenc, P. in T. Knific (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov: predmeti. – Ljubljana, Narodni muzej Slovenije. Boldsen, J. L. 2007, Early childhood stress and adult age mortality—A study of dental enamel hypoplasia in the medieval Danish village of Tirup. – American Journal of Physical Anthropology 132, str. 59–66. Bonifacius VIII decretalium liber sextus, cum apparatu Johannis Andreæ Bononiensis. – URL: https://www.bl.uk/collection-items/illustration-of-pope-boniface-viii-and-his146 cardinals (citirano dne 26. 10. 2019). Brooks, S. T. in J. M. Suchey 1990, Skeletal Age Determination Based on the Os Pubis: A Comparison o the Acsádi-Nemeskéri and Suchey-Brooks Methods. – Human Evolution 5, str. 227–238. Brothwell, D. R. 1981, Digging Up Bones. – Ithaca, New York, Cornell University Press. Bruijn, J.D., Sanders, R.J., B.R.H. Jansen 1993, Ossification in the pattelar tendon and patella alta following sports injuries in children. - Archives of Orthopaedic and Trauma Surgery 112/3, str. 157-158. Brunšmid, J. 1903, Hrvatske sredovječne starine. – Vjesnik hrvatskog arheološkog društva 7, str. 30–97. Buckberry, J. 2000, Missing, Presumed Buried? Bone Diagenesis and the UnderRepresentation of Anglo-Saxon Children. – Assemblage 5 – URL: http://hdl.handle.net/10454/676 (citirano dne 25. 10. 2019). Buckberry, J. L. in A. T. Chamberlain 2002, Age estimation from the auricular surface of the ilium: A revised method. – American Journal of Physical Anthropology 119, str. 231–239. Buikstra, J. E. in D. H. Ubelaker 1994, Standards for data collection from human skeletal remains: Proceedings of a seminar at the Field Museum of Natural History, organized by Jonathan Haas. – Fayetteville, Ark, Arkansas Archeological Survey. Byers, S. N. 2011, Introduction to Forensic Anthropology (4. izd.). – Boston, Prentice Hall. Calce, S. E. 2012, A new method to estimate adult age-at-death using the acetabulum. – American Journal of Physical Anthropology 148, str. 11–23. Cetinić, Ž. 1998, Stranče - Gorica. – Rijeka, Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka. Clement, A. 2008, Tooth Wear Patterns in Neanderthals and Early Modern Humans (Doktorska disertacija, University College London). – London. - URL: http://discovery.ucl.ac.uk/1445215/1/U592533 redacted .pdf (cititrano dne 12. 8. 2019). Craig-Atkins, E. 2014, Eavesdropping on short lives: Eaves-drip burial and the differential treatment of children one year of age and under in early Christian cemeteries. – V: Hadley, D. M., K. A. Hemer (ur.), Medieval childhood: archaeological approaches. – SSCIP 147 Monograph 3, - Havertown, Oxbow books, str. 95–113. Crawford, S. 1999, Childhood in Anglo-Saxon England. – Stroud, Sutton Publishing. Crawford, S. 1991, When do Anglo-Saxon Children Count? – Journal of Theoretical Archaeology 2, str. 17–24. Cunningham, C., L. Scheuer, S. Black in H. Liversidge 2016, Developmental Juvenile Osteology (2. izd.) – Amsterdam; Boston; Heidelberg; London; New York; Oxford; Paris; San Diego; San Francisco; Singapore; Sydney; Tokyo, Elsevier Academic Press. Demo, Ž. 2009, Ranosrednjovjekovno groblje bjelobrdske kulture : Vukovar - Lijeva Bara (XXI. stoljece) = An early medieval cemetery of the Bijelo Brdo culture = Vukovar - Lijeva Bara (10th -11th centuries). – Zagreb, Arheoloski muzej. Dittmann, K. in G. Grupe 2000, Biochemical and palaeopathological investigations on weaning and infant mortality in the early Middle Ages. – Anthropologischer Anzeiger 58, str. 345– 355. Effros, B. 2000, Skeletal sex and gender in Merovingian mortuary archaeology. – Antiquity 74, str. 632–639. Eichert, S. 2010a, Die Frühmittelalterlichen Grabfunde Kärntens : die materielle Kultur Karantaniens anhand der Grabfunde vom Ende der Spätantike bis ins 11. Jahrhundert. – Klagenfurt am Wörthersee, Geschichtsverein für Kärnten. Eichert, S. 2010b, Die Frühmittelalterlichen funde aus dem Kirchenfriedhof von St. Peter. – V: Karpf, K., T. Meyer (ur.), Sterben in St. Peter : das frühmittelalterliche Gräberfeld von St. Peter bei Spittal/Drau in Kärnten. – Spittal, Stadtarchiv, str. 149–191. Eisner, J. 1927, Slovane v Uhrach. – Pamatky Archeologicke 35, str. 579–589. Fazekas, I. G. in F. Kósa 1978, Forensic fetal osteology. – Budapest, Akadémiai Kiadó. Fédération Dentaire International 1971, Two-digit system of designating teeth. – International Dental Journal 21, str. 104–106. Filipec, K. 2006, Lobor - svetište Majke Božje Gorske. – V: Durman, A. (ur.), Stotinu hrvatskih arheoloških nalazišta. – Zagreb, Leksikografski zavod Miroslav Krleža, str. 156–157. Filipec, K. 2012, Srednjovjekovno groblje i naselje Đakovo - Župna crkva. – Zagreb, Odsjek za arheologiju. 148 Gams, I. 1987, Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem : (s posebnim ozirom na poplave) = Relief evolution in the western part of Lower Carniola (Dolenjsko) : (with special reference to floods). – Geografski zbornik 26/2, str. 63–96. Garland, A. N. in R. C. Janaway 1989, The taphonomy of inhumation burials. – V: Roberts, C., Lee, F., J. Bintliff (ur.), Burial Archaeology: Current Research, Methods and Developments. - Oxford, str. 15–37. Giesler, J. 1981, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo-Kultur : ein Beitrag zur Archeologie des 10. und 11. Jahrhunderts im Karpatenbecken. – Berlin; New York, W. de Gruyter. Gilchrist, R. 2014, Transforming Medieval Beliefs: the Significance of Bodily Resurrection to Medieval Burial Rituals. – V: Prusac, M., R. Brandt (ur.), Ritual Changes and Changing Rituals. Function and Meaning in Ancient Funerary Practices. - Oxford : Philadelphia, Oxbow books, str. 379–396. Gindhart, P. S. 1973, Growth standards for the tibia and radius in children aged one month through eighteen years. – American Journal of Physical Anthropology 39, str. 41–48. Goodman, A. H. in J. C. Rose 1990, Assessment of systemic physiological perturbations from dental enamel hypoplasias and associated histological structures. – American Journal of Physical Anthropology 33, str. 59–110. Greiff, S. in E. Nallbani 2008, When metal meets beads - Technological study of early medieval metal foil beads from Albania. – Mélanges de l’école française de Rome 120, str. 355– 375. Gualdi-Russo, E., B. Bramanti in N. Rinaldo 2018, Stature estimation from tibia percutaneous length: New equations derived from a Mediterranean population. – Science and Justice 58, str. 441–446. Gustafson, G. in G. Koch 1974, Age Estimation Up to 16 Years of Age Based on Dental Development. - Odontologisk revy 25/3 Halsall, G. 1996, Female status and power in early Merovingian central Austrasia: the burial evidence. – Early Medieval Europe 5, str. 1–24, str. 297,306. Härke, H. 1997, The Nature of Burial Data. – V: Jensen, C. K., K. H. Nielsen (ur.), Burial and Society: The Chronological and Social Analysis of Archaeological Burial Data. – Aarhus, 149 Oxford, Oakville, Aarhus University Press, str. 19–27. Härke, H. 2014, Grave goods in early medieval burials: messages and meanings. – Mortality 19, str. 41–60. Hedges, R. E. M. 2002, Bone diagenesis: an overview of the process. – Archaeometry 44, str. 319–328. Henderson, J. 2009, The provenance of archaeological plant ash glasses. – V: Shortland, A. J., Freestone, I., T. Rehren (ur.), From Mine to Microscope. Advances in the Study of Ancient Techology. - Havertown, Oxbow books, str. 131–138. Hillson, S. 1996, Dental Anthropology. – Cambridge, Cambridge University Press. Hinton, R. J. 1981, Form and patterning of anterior tooth wear among aboriginal human groups. – American Journal of Physical Anthropology 54, str. 555–564. Höfler, J. 2013, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. – Ljubljana, Littera picta. Hofman, B. 2008, Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopavanjih ob ureditvi poslovilnih vežic in sekundarnega trga na Muljavi pri Stični (Neobljavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo). - Ljubljana. Holland, T. D. 1995, Estimation of adult stature from the calcaneus and talus. – American Journal of Physical Anthropology 96, str. 315–320. Hollimon, S. E. 2006, The Archaeology of Nonbinary Genders in Native North American Societies. – V: Milledge, S., N. Lanham (ur.), Handbook of gender in archaeology. Rowman Altamira, str. 435–450. Hollimon, S. E. 2017, Bioarchaeological approaches to nonbinary genders: Case studies from native North America. – V: Agarwal, S. C. (ur.), Exploring Sex and Gender in Bioarchaeology. University of New Mexico Press, str. 51–69. Hołubowicz, W. 1950, Garncarstwo wiejskie zachodnich terenów Białorusi. – Prace prehistoryczne 3/4 - Toruń, Towarzystwo Naukowe w Toruniu. Hołubowicz, W. 1965, Garncarstwo wczesnośredniowieczne słowian. - Acta Universitas Wratislaviensis 31 - Wroclaw, Państwowe Wydawnictwo Naukowe-Oddział Wrocławski. Hunt, E. E. in I. Gleiser 1955, The estimation of age and sex of preadolescent children from 150 bones and teeth. – American Journal of Physical Anthropology 13, str. 479–487. İşcan, M. Y., S. R. Loth in R. K. Wright 1984, Age estimation from the rib by phase analysis: White males. – Journal of Forensic Sciences 29, str. 1094–1104. İşcan, M. Y., S. R. Loth in R. K. Wright 1985, Age estimation from the rib by phase analysis: white females. – Journal of Forensic Sciences 30, str. 853–863. İşcan, M. Y. in M. Steyn 2013, The human skeleton in forensic medicine. – Springfield, Charles C Thomas. Ivaniček, F. 1951, Staroslavenska nekropola u Ptuju - rezultati antropoloških istraživanja. – Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Iyem, C., M. Güvencer, V. Karatosun in B. Ünver 2014, Morphometric Evaluation of Proximal Femur in Patients with Unilateral Total Hip Prosthesis. – Clinical Anatomy 27, str. 478– 488. Janowitz, M. F. in D. Dallal 2013, Tales of Gotham, historical archaeology, ethnohistory and microhistory of New York City. – New York, Springer. Jones, K., J. Skibo in M. Nickels 2007, Interpreting Behavior from the Human Skeleton: Looking at Squatting Facets. - URL: https://soa.illinoisstate.edu/downloads/anthro_theses/jones_kimberly.pdf. (citirano 12. 1. 2018). Katzenberg, M. A. 2008, Stable Isotope Analysis: A Tool for Studying Past Diet, Demography, and Life History. – V: Katzenberg, M. A. (ur.), Biological Anthropology of the Human Skeleton. – Hoboken, N.J, John Wiley & Sons, Ltd, str. 411–441. Kefelja, M. 2013, Belobrdska stopnja v Sloveniji (Neobjavljeno diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). - Ljubljana. Knez, T. 1966, Staroslovenski grobovi v Trebnjem. – Arheološki vestnik 17, str. 507–513. Knez, T. 1967, Staroslovenske najdbe na Dolenjskem in v Beli krajini. – Arheološki vestnik 18, str. 389–396. Knific, T. in T. Nabergoj 2016, Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. – Ljubljana, Narodni muzej Slovenije. Knific, T. in A. Pleterski 1981, Staroslovansko grobišče Dlesc pri Bodeščah. – Arheološki 151 vestnik 32, str. 482–508. Knific, T. in Ž. Šmit 2018, Zgodnjesrednjeveško steklo na Slovenskem: študij sestave in jagode iz halofitskega stekla. – Arheološki vestnik 69, str. 369–436. Knific, T. in M. Tomanič Jevremov 2005, Srednjeveško grobišče pri Središču ob Dravi. – V: Hernja-Masten, M., Korpič, N., Kresnik, Z., Toš, M., K. Vidic (ur.), Ormož skozi stoletja V. – Ptuj, Ptujska tiskarna, str. 160–177. Korošec, J. 1954, Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi. – Arheološki vestnik 5, str. 167– 170. Kos, M. 1955, Zgodovina Slovencev : od naselitve do petnajstega stoletja. – Ljubljana, Slovenska matica. Kumar, R., J. E. Madewell, L. E. Swischuk, M. M. Lindell in R. David 1989, The clavicle: Normal and abnormal. – RadioGraphics 9, str. 677–706. Larsen, C. S. 1997, Bioarchaeology: Interpreting Behaviour from the Human Skeleton. – Cambridge, Cambridge University Press. Larsen, C. S. 2015, Bioarchaeology: Interpreting behavior from the human skeleton, second edition., Bioarchaeology: Interpreting Behavior from the Human Skeleton (2. izd.) Cambridge, Cambridge University Press. Lavrenčič, L. 2019, Zgodnjesrednjeveški grobišči Žale in Podojnce v Srednji vasi v Bohinju (Neobjavljeno magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). - Ljubljana. Leben-Seljak, P. 1996a, Antropološka analiza poznoantičnih in srednjeveških grobišč Bleda in okolice : doktorska disertacija = Anthropological analysis of late antiquity and medieval necropolises at Bled and surroundings : disertation thesis (Neobjavljena doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani). - Ljubljana. Leben-Seljak, P. 1996b, Paleodemografska analiza nekropole pri farni cerkvi v Kranju = Paleodemographic analysis of the necropolis at the parish church in Kranj: separat. – Antropološki zvezki , str. 95–107. Leben-Seljak, P. in M. Štefančič 2001, Dental caries in skeletal samples from northeastern Slovenia = Karies v skeletnih serijah severovzhodne Slovenije. – Anthropological notebooks VII, str. 84–99. 152 Loth, S. R. in M. Henneberg 2001, Sexually dimorphic mandibular morphology in the first few years of life. – American Journal of Physical Anthropology 115, str. 179–186. Lovejoy, C. O. 1985, Dental wear in the Libben population: Its functional pattern and role in the determination of adult skeletal age at death. – American Journal of Physical Anthropology 68, str. 47–56. Lovejoy, C. O., R. S. Meindl, T. R. Pryzbeck in R. P. Mensforth 1985, Chronological metamorphosis of the auricular surface of the ilium: A new method for the determination of adult skeletal age at death. – American Journal of Physical Anthropology 68, str. 15– 28.. Lucy, S. 1994, Children in Early Medieval Cemeteries. – Archaeological Review from Cambridge 13, str. 21–34. Lukacs, J. R. 2007, Dental Trauma and Antemortem Tooth Loss in Prehistoric Canary Islanders : Prevalence and Contributing Factors. – International Journal of Osteoarchaeology 173, str. 157–173. Maresh, M. M. 1970, Measurements from Roentgenograms. – V: McCammon, R. W. (ur.), Human Growth and Development. – Springfield, C. C. Thomas, str. 157–200. Mason, P. 1989, Late Roman Črnomelj and Bela krajina. – Arheološki vestnik 49, str. 285–313. Mason, P. 2006a, Velika vas pri Krškem - Arheološko najdišče Dolge njive. – Varstvo spomenikov 39, str. 230–231. Mason, P. 2006b, Bela Cerkev - Arheološko najdišče. – Varstvo spomenikov 39, str. 8–9. Mason, P. 2008, Arheološka podoba Črnomlja. – V: Weiss, J. (ur.), Črnomaljski zbornik: Zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mesta. – Črnomelj, Občina, str. 49–71. Mason, P. 2018, The Empty Quarter: the Early Medieval period in south-eastern Slovenia in the light of recent research. – V: Lux, J., Štular, B., K. Zanier (ur.), Slovani, naša dediščina - Our heritage: the Slavs. – Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, str. 91–102. Mason, P. in A. Tiran 2010, Bela Cerkev - vaško jedro , Vinji vrh pri Beli Cerkvi - arheološko območje Vinji vrh, Bela Cerkev - cerkev sv. Andreja. – Varstvo spomenikov 46, str. 23. 153 Mays, S. 1998, The Archaeology of Human Bones. – London ; New York, Routledge. McKern, T. W. in T. D. Stewart 1957, Skeletal Age Changes in Young American Males: : Analysed from the Standpoint of Age Identification. - Natick, Massachusetts, Headquarters, Quartermaster Research & Development Command, Quartermaster Research & Development Center, Environmental Protection Research Division. Meindl, R. S. in C. O. Lovejoy 1985, Ectocranial suture closure: A revised method for the determination of skeletal age at death based on the lateral‐anterior sutures. – American Journal of Physical Anthropology 68, str. 57–66. Mensforth, R. P., C. O. Lovejoy, J. W. Lallo in G. J. Armelagos 1978, Part Two: The role of constitutional factors, diet, and infectious disease in the etiology of porotic hyperostosis and periosteal reactions in prehistoric infants and children. – Medical Anthropology 2, str. 1–59. Meskell, L. 2002, The Intersections of Identity and Politics in Archaeology. – Annual Review of Anthropology 31, str. 279–301. Molleson, T., K. Cruse in S. Mays 1998, Some Sexually Dimorphic Features of the Human Juvenile Skull and their Value in Sex Determination in Immature Skeletal Remains. Journal of Archaeological Science 25/18, str. 719-728. Moorrees, C. F. A., E. A. Fanning in E. E. Hunt Jr. 1963, Formation and resorption of three deciduous teeth in children. – American Journal of Physical Anthropology 21, str. 205. Niederle, L. 1920, Slovania v Uhrach. – Letopis Matice Slovenskej 13, str. 27–38. Novak, M., S. Krznar in M. Pasarić 2005, Antropološka analiza ljudskog osteološkog materijala s nalazišta Ivanec - Stari grad. – V: Krznar, S., Knežević, I., Jagetić Daraboš, B., Cikač, L., in J. Jelenečki (ur.), Ivanečka škrinjica. – Ivanec, Ivanečki klub kolekcionara, str. 27– 38. Oman, J. 1987, Muljava. – Varstvo spomenikov 29, str. 268. Oman, J. 1988, Dnevnik 3 - Kostel-Muljava 1986-1988 (Neobjavljen terenski dnevnik, hrani ZVKD - OE Ljubljana). Ortner, D. J. 2003, Identification of Pathological Conditions in Human Skeletal Remains (2. izd.). – San Diego, Elsevier Academic Press. 154 Parani, M. G. 2014, Optional Extras or necessary elements? Middle and late Byzantine male dress accessories. – V: Petridis, P., V. Foskolou (ur.), Δασκάλα. Απόδοση τιμής στην Καθηγήτρια Μαίρη Παναγιωτίδη-Κεσίσογλου. – Atene, str. 407–435. Petrinec, M., S. Juraga in Z. Alajbeg 2009, Groblja od 8. do 11. stoljeća na području ranosrednjovjekovne hrvatske države. – Split, MHAS. Petrovečki, V., D. Mayer, M. Šlaus, D. Strinović in J. Škavić 2007, Prediction of stature based on radiographic measurements of cadaver long bones: A study of the Croatian population. – Journal of Forensic Sciences 52, str. 547–552. Phenice, T. W. 1969, A newly developed visual method of sexing the os pubis. – American Journal of Physical Anthropology 30, str. 297–301. Pleterski, A. 1982, Časovna izpovednost plastovitosti staroslovanskega grobišča Sedlo na Blejskem gradu. – Arheološki vestnik 33, str. 134–150. Pleterski, A. 1987, Žale pri Zasipu: staroslovansko grobišče : early slavic cemetery. Arheološki pregled = Archaeological reports 28, str. 156-158. Pleterski, A. 2002, Od deklice do starke. Od doma do moža. Identitetne spremembe, kot jih kažeta zgodnjesrednjeveško grobišče Altenerding in makedonska narodna noša. – Arheo 22, str. 53–58. Pleterski, A. 2013, Korak v kronologijo zgodnjesrednjeveškega naglavnega nakita vzhodnih Alp. – Arheološki vestnik 64, str. 299–334. Pleterski, A., Bahor, I., Pleterski, V., Žagar, M., Pflaum, V., Javor Briški, M., Krasnik, B., Korošec, T., Knific Lunder, D. in T. Lauko 2013, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi tafonomija, predmeti in čas = Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled : Taphonomie, Fundgegenstünde und zeitliche Einordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19 - Ljubljana, Institut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC. Pleterski, A. in M. Belak 2002, Lončenina z Gradu na Gorenjem Mokronogu in vprašanje prevzema lončarskih znanj = Keramik vom Grad am Gorenji Mokronog und die Frage der Ubernahme von Töpfereiwissen. – V: Guštin, M., Javor Briški, M., Lovenjak, M., Predovnik, K. K., Lauko, T., Tratnik-Šumi, J., Knific-Lunder, D., A. Fortuna Saje (ur.), Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, str. 98–103. Pleterski, A., B. Štular in M. Belak 2016, Izkopavanja srednjeveškega in zgodnjenovoveškega 155 grobišča pri Župni cerkvi v Kranju v letih 1964-1970 = Excavations of medieval and postmedieval cemetery at the Zupna cerkev in Kranj from 1964 to 1970. – Grobišče Župna cerkev v Kranju 1, Opera Instituti Archaeologii Sloveniae 35 - Ljubljana, Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU. Pleterski, A., Štular, B., in M. Belak 2017, Arheološka raziskovanja grobov najdišča Župna cerkev v Kranju med letoma 1972 in 2010 = Archaeological investigation of graves from Zupna cerkev site in Kranj between 1972 and 2010. – Grobišče Župna cerkev v Kranju 2; Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 37 - Ljubljana, ZRC SAZU, Institut za arheologijo : Založba ZRC. Pohl, W. 2018, The Avars: A steppe empire in the Central Europe, 567-822. – Ithaca, London, Cornell University Press. Powers, N. 2008, Human osteology method statement – London. – URL: https://www.museumoflondon.org.uk/application/files/4814/5633/5269/osteologymethod-statement-revised-2012.pdf. (citirano 10. 3. 2019). Richard Scott, G. in R. Burgett Jolie 2008, Tooth-tool use and yarn production in Norse Greenland. – Alaska Journal of Anthropology 6, str. 253-264. Rihter, J. in A. Pleterski 2019, Klasifikacija in datacija naglavnih obročkov (osebni vir, 17., 18. 9. 2019). - Ljubljana. Rihter, J. 2020, Doktorska disertacija (Neobjavljena doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani). RKD 2019, Register kulturne dediščine. – URL: http://giskd6s.situla.org/giskd/ (citirano 30. 1. 2019). Rogers, J., L. Shepstone in P. Dieppe 1997, Bone formers: osteophyte and enthesophyte formation are positively associated. – Annals of the Rheumatic Diseases 56, str. 85–90. Rogers, N. L., L. E. Flournoy in W. F. McCormick 2000, The Rhomboid Fossa of the Clavicle as a Sex and Age Estimator. – Journal of Forensic Sciences 45, str. 61–67. – Ross, A. H. in L. W. Konigsberg 2002, New formulae for estimating stature in the Balkans. – Journal of Forensic Sciences 47, str. 165–167. Sagadin, M., B. Smith-Demo in T. Tomazo-Ravnik 1987, Kranj - križišče Iskra : (nekropola 156 izčcasa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja) = Kranj - Iskra crossroads : (a cemetery from the migration period and the early Slavic period). – Ljubljana, Narodni muzej. Sayer, D. in S. D. Dickinson 2013, Reconsidering obstetric death and female fertility in AngloSaxon England. – World Archaeology 45, str. 285–297. Schaefer, M., S. Black in L. Scheuer 2009, Juvenile osteology: a laboratory and field manual., Juvenile Osteology – Amsterdam ; Burlington, MA, Elsevier/Academic Press. Schaefer, M. C. 2008, A summary of epiphyseal union timings in Bosnian males. – International Journal of Osteoarchaeology 18, str. 536–545. Scheuer, L. in S. Black 1994, Age Estimation from the Pars Basilaris of the Fetal and Juvenile Occipital Bone. - International Journal of Osteoarchaeology.4/4, str. 377-380. Scheuer, L. in S. M. Black 2000, Developmental Juvenile Osteology. – San Diego, Elsevier Academic Press. Schutkowski, H. 1993, Sex determination of infant and juvenile skeletons: I. Morphognostic features. - American Journal of Physical Anthropology 90/2, str. 199-205. Shaibani, A., R. Workman in B. M. Rothschild 1992, The significance of enthesopathy as a skeletal phenomenon. – Clinical and experimental rheumatology 11, str. 399–403 Simoni, K., F. Beusan, M. Bezic, A. Fortuna Saje, I. Petrinec in B. Smith-Demo 2004, Stenjevec : starohrvatsko groblje. – Zagreb, Arheoloski muzej u Zagrebu. Slovenski medicinski slovar 2019. – Termania. – URL: http://www.termania.net/ (citirano 12. 1. 2018). Smith, B H 1984, Patterns of Molar Wear in Hunter-Gatherersand Agriculturalists. – American Journal of Physical Anthropology 63, str. 39–56. Splet 1: RD, J.R., MS. What Are Fermentable Carbohydrates. – URL: URL:https://www.livestrong.com/article/507667-what-are-fermentable-carbohydrates/ (citirano 26. 1. 2018) Stadler, P. 2008, Avar chronology revisited, and the question of ethnicity in the Avar Qaganate. – V: Curta, F. (ur.), The Other Europe in the Middle Ages. Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans. – Leiden, Boston, Brill, str. 47–82. 157 Stathopoulou, E. T., V. Psycharis, G. D. Chryssikos, V. Gionis in G. Theodorou 2008, Bone diagenesis: New data from infrared spectroscopy and X-ray diffraction. – Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 266, str. 168–174. Stergar, P. 2010, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah – podpovršinski terenski pregled z ročnimi testnimi jarki in intenzivni pregled zaprtih površin – za potrebe izgradnje kanalizacije na Muljavi (Neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo). – Celje. Stergar, P. 2011, Poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah – dokmentiranje strojnih testnih jarkov na zemljišču 36/1 in 814/2 K.O. Muljava (Neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo). – Celje. Stergar, P. 2013, Muljava - arheološko izkopavanje ob gradnji kanalizacije. – V: Arheologija v letu 2012. – Ljubljana, str. 49. Stergar, P. 2016, Muljava (Neobjavljen terenski dnevnik, hrani Primož Stergar). . Stergar, P. 2019, Izkopavanja na Muljavi v letih 2012 in 2016 (osebni vir, 18. 11. 2019). Ljubljana. Stergar, P., S. Porenta in R. Žižek 2017, Muljava. – V: Arheologija v letu 2016. Dediščina za javnost. – Ljubljana, str. 45. Stirland, A. 1991, Diagnosis of occupationally related paleopathology: Can it be done? – V: Ortner, D. J., A. C. Aufderheide (ur.), Human Paleopathology: Current Syntheses and Future Options. – Washington D.C., Smithsonian Institution Press, str. 40–48. Stoodley, N. 1999, The spindle and the spear: A critical enquiry into the construction and meaning of fender in the early Anglo-Saxon burial rite. – Oxford, Archaeopress. Stoodley, N. 2000, From the cradle to the grave: Age organization and the early Anglo-Saxon burial rite. – World Archaeology 31, str. 456–472. Šlaus, M. in M. Novak 2013, Antropološka analiza spaljenih ljudskih kostiju / An anthropological analysis of human cremated bones. – V: Dizdar, M. (ur.) Zvonimirovo – Veliko Polje. 1, Groblje latenske kulture / A Cemetery of the La Tène Culture. - Monographiae Instituti Archaeologici. – Zagreb, Institut za arheologiju u Zagrebu, str. 513–521. 158 Šlaus, M., M. Novak, V. Vyroubal, Ž. Bedić, J. Perić Peručić in M. Kljajić 2015a, Rezultati antropološke analize človeškega osteološkega gradiva z najdišča Župna cerkev v Kranju 2011-2013Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU. Šlaus, M., M. Novak, V. Vyroubal, Ž. Bedić, J. Perić Peručić, M. Kljajić in M. Belak 2015b, Rezultati antropološke analize človeškega osteološkega gradiva z najdišča Župna cerkev v Kranju 1953-1984 – Ljubljana. Šribar, V. 1961, Staroslovensko grobišče v Črnomlju. – Situla 4, str. 81–89. Štamfelj, I. in T. Hitij 2014, Nadštevilna palatinalna korenina pri zgornjih kočnikih - prikaz kliničnega primera in pregled literature / Supernumerary palatal root in maxillary molars: a case report and review of the literature. – Zobozdravstveni vestnik 69, str. 63–73. Štefančič, M. 1982, Antropološka analiza starohrvaskega grobišča Nin-Ždrijac v luči naselitve Slovanov na Balkanski polotok : doktorska disertacija (Neobjavljena doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani). - Ljubljana. Štefančič, M., T. Tomazo-Ravnik, P. Leben-Seljak in D. Zerbo 1998, Antropološke raziskave staroslovanske populacije severovzhodne Slovenije s posebnim poudarkom na analizi srednjeveškega grobišča v Središču ob Dravi : poročilo za leto 1997. – Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Tica, G. 2008, Zgodnjesrednjeveško najdišče Kompolje-Pod malnom. – V: Guštin, M. (ur.), Srednji vek - arheološke raziskave med Jadraskim morjem in Panonsko nižino. – Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, str. 212. Todd, T. W. 1921a, Age Changes in the Pubic Bone. I: The Male White Pubis. – American Journal of Physical Anthropology 3, str. 285–334. Todd, T. W. 1921b, Age Changes in the Pubic Bone. III: The Pubis of the White Female, IV: The pubis of the female white-negro hybrid. – American Journal of Physical Anthropology 4, str. 1–70. Tomičić, Ž. 1989a, Arheološka slika međuriječja Mure, Drave, Dunava i Save u svjetlosti materijalnih izvora bjelobrdskog kulturnog kompleksa (Neobjavljena doktorska disertacija, Sveučilište u Zagrebu). - Zagreb. Tomičić, Ž. 1989b, Prekrižje - Gornji Obrež, Ranosrednjevjekovno groblje. – Arheološki pregled 28, str. 154–155. 159 Tomičić, Ž. 1990, Popovec - Breg, ranosrednjevjekovno groblje. – Arheološki pregled 29, str. 198–200. Tomičić, Ž. 1992, Neuere Erforschung der Bijelo Brdo-Kultur in Kroatien (Nova istraživanja bjelobrdske kulture u Hrvatskoj). – Prilozi Instituta za arheologiju z Zagrebu 9, str. 113– 118. Tomičić, Ž. 1997, Zvonimirovo i Josipovo : groblja starohrvatskoga doba u Viroviticko podravskoj zupaniji = Zvonimirovo and Josipovo : graveyards from the Croatian early mediaeval period in the Virovitica and Podravina County. – Zagreb; Virovitica, Institut za arheologiju ; Gradski muzej. Trotter, M. 1970, Estimation of Stature from Intact Long Limb Bones. – V: Stewart, T. D. (ur.), Personal Identification in Mass Disasters. – Washington, USA, Smithsonian Institution. Turk, P. 2005, Dobova - Humek. Antično in zgodnjesrednjeveško grobišče (Neobjavljeno diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). – Ljubljana. Turner II, C. G. in L. M. C. Machado 1983, A new dental wear pattern and evidence for high carbohydrate consumption in a Brazilian Archaic skeletal population. – American Journal of Physical Anthropology 61, str. 125–130. Ubelaker, D. H. 1978, Human Skeletal Remains: Excavation, Analysis, Interpretation. – Chicago, Aldine Publishing Company. Ubelaker, D. H. 1989, Human skeletal remains. (2. izd.). – Washington D.C., Taraxacum Press. Vidic, N. J., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., Šporar M., Suhadolc, M., Mihelič, R. in E. Lobnik 2015, Tla Slovenije s pedološko karto v merilu ! : 250 000. - Luksemburg, Evropska komisija, Skupni raziskovalni center (JRC). Vollono, G. 2017, Constructing Identity in Lombard Italy (Neobjavljena doktorska disertacija, University of Sheffield). - Sheffield. Waldron, T. 2009, Palaeopathology. – Cambridge, Cambridge University Press. Walker, P., R. Bathurst, R. Richman, T. Gjerdrum in V. Andrushko 2009, The Causes of Porotic Hyperostosis and Cribra Orbitalia: A Reappraisal of the Iron-Deficiency-Anemia Hypothesis. – American Journal of Physical Anthropology 139, str. 109–125. Weglian, E. 2001, Grave Goods Do Not a Gender Make: A Case Study from Stingen am 160 Hohentwiel, Germany. – V: Arnold, B., N. L. Wicker (ur.), Gender and the archaeology of death. - Lanham, ALtaMira Press, str. 137–159. Wheeler, S. M. 2012, Nutritional and disease stress of juveniles from the Dakhleh Oasis, Egypt. – International Journal of Osteoarchaeology 22, str. 219–234. White, T. D. in P. A. Folkens 2005, The Human Bone Manual. – California, Elsevier Academic Press. White, T. D., M. Black in P. A. Folkens 2011, Human Osteology (3. izd.). – Amsterdam; Boston; Heidelberg; London; New York; Oxford; Paris; San Diego; San Francisco; Singapore; Sydney; Tokyo, Elsevier Academic Press. Wilson, L. E., N. P. Hermann in L. M. Jantz 2010, Evaluation of stature estimation from the database for forensic anthropology. – Journal of Forensic Sciences 55, str. 684–689. Wood, S. R. 1992, Tooth wear and the sexual division of labour in an Inuit population (Neobjavljena doktorska disertacija, Simon Fraser University). Yahalom, S. 2019, Men’s jewelry in medieval Jewish society: Nahmanides’ approach. – Journal of Medieval Iberian Studies https://doi.org/10.1080/17546559.2018.1531433. 161 11/1, str. 1-19. - URL: 14. Priloge Poglavje Priloge je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem sta dve obširni tabeli (tab. 14.1., 14.2.). Prva je tabela vseh zabeleženih grobov in posameznikov z osnovnimi antropološkimi in arheološkimi podatki. Razteza se čez deset strani. Druga je tabela s seznamom vseh pridatkov in njihovimi tehničnimi podatki, razteza se čez štiri strani. Naslednji del je Katalog grobov in najdb. Ta katalog predstavlja srce praktičnega in vsebinskega dela te magistrske naloge, saj so v njem zbrani vsi antropološki podatki o posameznikih in opisi grobnih pridatkov. Razdeljen je na tri večja poglavja in sicer po etapah izkopavanj (1988, 2012, 2016). V vsakem od teh poglavij se po vrstnem redu številk grobov nahajajo antropološki opisi vseh dokumentiranih posameznikov ter njihovi morebitni grobni pridatki. Antropološki del je sestavljen iz: a) osnovnih podatkov groba (številka, koda najdišča, letnica, številka vzorcev), b) tabele s hitrim pregledom ocenjenega spola in starosti, c) referenčnih tabel s podatki na podlagi katerih sem ocenila spol in starost, d) antropološkega opisa posameznika po delih telesa (lobanja, trup, okončine), e) vizualizacije skeleta za lažjo predstavo stanja ohranjenosti skeleta, f) opisa patologij, g) meritev kosti (za referenco), h) fotografij (za lažji pregled ohranjenosti skeletnih elementov, predvsem tistih, ki so izpovedni za oceno starosti in spola). V besedilu se večkrat pojavijo različne kratice, zato jih za lažje branje predstavljam v naslednji tabeli: F (female) PF (probably female) M (male) PM (probably male) S (subadult) X ND N (neutral) PB (pars basilaris) PP (pars petrosa) * ženska verjetno ženska moški verjetno moški otrok nedoločljivo (spol) nedoločljivo (splošno) nevtralno (spol) pars basilaris / bazalni del skalnica slabo ohranjeno/poškodovano 162 Antropološki del je v osnovi sestavljen iz več posameznih opisnih listov za vsak posamezen grob. V Katalogu sem poleg svojih združila tudi opise, ki jih je med leti 2017-2018 naredila dr. Tamara Leskovar. Poleg antropoloških opisov so pri grobovih, kjer so izkopavalci dokumentirali grobne pridatke, dodani še opisi vseh najdb. Opisi najdb se nahajajo tik pod vsemi antropološkimi podatki in nad fotografijami. Opisala sem tudi pet najdb, ki niso bile dokumentirane kot del grobnih pridatkov, vendar so glede na tip verjetno pripadale kakšnemu grobu in so kot posledica prekopavanja grobov pristale v zasutju. Te so opisane na koncu Kataloga grobov in najdb. Ostale najdbe, ki so jih izkopavalci v letih 2012 in 2016 dokumentirali in niso dokumentirane kot grobni pridatki, niso opisane v Katalogu grobov. Opis predmetov je sestavljen iz: a) zaporedne številke risbe v Katalogu s tablami (tretji del prilog), b) številke PN za lažjo referenco z dokumentacijo s terena, c) v redkih primerih številke SE, v kolikor najdba ni dokumentirana kot grobni pridatek in sem ga sama tako kategorizirala, d) besedilnega opisa predmeta: osnovna oblika, material, oblika preseka, meritve, opis zaključkov, okrasa, lokacije najdbe in situ, Premer najdbe sem v primeru 'ovalne' oblike (obročkov) izmerila po največji dolžini x širini do zaključkov (glej primer – sl. 14.0.1.) 2 1 Slika 14.0.1.: Grob 1005, PN 1060, merilo 1:1. Premer sem v takem primeru merila po dolžini in nato širini (1 x 2). . 163 V tretjem delu prilog so zbrane vse table, na katere se sklicujem predvsem v 5. poglavju Analiza nakita. Vizualno so prikazani grobovi, ki so jih izkopali v letih 2012 in 2016 pod vodstvom Primoža Stergarja. Vektorizacijo grobov je naredil Sašo Porenta, risbe predmetov in njihovo vektorizacijo pa Jožica Hrustel. Katalog sem naredila v programu CorelDraw GraphicSuite 2018, same vizualizacije grobov1 pa sem naredila v programu AutoCad Civil 3D 2017 in 2019 po predlogah datotek, ki sta mi jih poslala Primož Stergar in Sašo Porenta. Na tablah so predstavljeni zgolj osnovni podatki o grobu in sicer: številka groba, stratigrafska enota skeleta / spol starost Če spola nisem uspela oceniti, na tem mestu piše 'nedoločljivo', enako velja za starost (pripis: otrok / odrasla oseba). Vizualizacija groba je sestavljena iz skeleta, oziroma kar je od njega ostalo, pripadajoče grobne jame in morebitnih delov grobne konstrukcije (kamni, označeni z oranžno barvo). Na vsaki sliki je tudi merilo (0,5 m ali 1 m) ter oznaka za sever. V kolikor so v grobu dokumentirali predmete, sem z modrim krogcem označila točke in situ lokacij, ki so jih izkopavalci pobrali na terenu s teodolitom. Zraven sem dopisala ustrezno številko, ki se ujema z zaporedno številko opisa najdbe v Katalogu grobov in najdb. V primeru, da točke predmeta niso pobrali in je znana približna lokacija, kjer so najdbo odkrili (npr. levo od lobanje), sem zaporedno številko najdbe le napisala na okvirni opisano lokaciji, kar pomeni, da številka ne pomeni točne lokacije najdbe. Desno od vektoriziranega groba so v merilu 1:2 (razen v izpostavljenih primerih) vektorizirane risbe predmetov s pripadajočimi številkami, ki se prav tako ujemajo z opisnim delom Kataloga grobov in najdb. Roza obarvane točke v T. 55 prikazujejo predmete, ki sem jih poimenovala 'brez konteksta', vendar glede na tip najdbe verjetno pripadajo neznanemu grobnemu inventarju. V T. 1.0, 1.1 in 1.2 so vektorizirani grobovi iz leta 2012. Ostale table so grobovi iz leta 2016; nekaj grobov manjka, ker manjka tudi njihova vektorizacija (gre za slabo ohranjene grobove). Več informacij o (v tablah) manjkajočih grobovih je na voljo v Katalogu grobov in najdb v opisni obliki. 1 Enako velja za ostale vizualizacije, ki sem jih vključila v to magistrsko nalogo. Večinoma je šlo za kombinacijo programov AutoCad Civil 3D 2017/2019, CorelDraw GraphicSuite 2018 in Photoshop CS5. 164 Kazalo prilog Tabela 14.1. ................................................................................................................................................................................................... 168 Tabela 14.2. ................................................................................................................................................................................................... 178 KATALOG GROBOV IN NAJDB ............................................................................................................................................................. 182 GROBOVI IZ LETA 1988 ............................................................................................................................................................................ 183 GROB 1.................................................................................................................................................................................................... 183 SONDA 1: GROB 2 ................................................................................................................................................................................. 185 SONDA 1: GROB 3 ................................................................................................................................................................................. 186 OTROŠKI DVOJNI GROB IZ LETA 1988 ............................................................................................................................................. 187 SONDA 1, GLOBINA 80 – 125 cm ......................................................................................................................................................... 190 GROBOVI IZ LETA 2012 ............................................................................................................................................................................ 193 GROB 1.................................................................................................................................................................................................... 193 GROB 7.................................................................................................................................................................................................... 195 GROB 8.................................................................................................................................................................................................... 197 GROB 9.................................................................................................................................................................................................... 198 GROB 10.................................................................................................................................................................................................. 199 GROB 11.................................................................................................................................................................................................. 200 GROB 12.................................................................................................................................................................................................. 201 GROB 13.................................................................................................................................................................................................. 202 GROB 14.................................................................................................................................................................................................. 203 GROBOVI IZ LETA 2016 ............................................................................................................................................................................ 204 GROB 1000 .............................................................................................................................................................................................. 204 GROB 1001 .............................................................................................................................................................................................. 206 GROB 1002 .............................................................................................................................................................................................. 208 GROB 1003 .............................................................................................................................................................................................. 210 GROB 1004 .............................................................................................................................................................................................. 212 GROB 1005 .............................................................................................................................................................................................. 213 GROB 1006 .............................................................................................................................................................................................. 215 GROB 1007 .............................................................................................................................................................................................. 217 GROB 1008 .............................................................................................................................................................................................. 219 GROB 1009 .............................................................................................................................................................................................. 221 GROB 1010 .............................................................................................................................................................................................. 222 GROB 1011 .............................................................................................................................................................................................. 224 GROB 1012 .............................................................................................................................................................................................. 227 GROB 1013 .............................................................................................................................................................................................. 230 GROB 1014 .............................................................................................................................................................................................. 231 GROB 1015 .............................................................................................................................................................................................. 232 GROB 1016 .............................................................................................................................................................................................. 234 GROB 1017 .............................................................................................................................................................................................. 235 GROB 1018 .............................................................................................................................................................................................. 237 GROB 1019 .............................................................................................................................................................................................. 238 GROB 1020 .............................................................................................................................................................................................. 241 GROB 1021 .............................................................................................................................................................................................. 243 GROB 1022 .............................................................................................................................................................................................. 246 GROB 1023 .............................................................................................................................................................................................. 248 165 GROB 1024 .............................................................................................................................................................................................. 251 GROB 1025 .............................................................................................................................................................................................. 253 GROB 1027 .............................................................................................................................................................................................. 254 GROB 1028 .............................................................................................................................................................................................. 255 GROB 1029 .............................................................................................................................................................................................. 257 GROB 1030 .............................................................................................................................................................................................. 259 GROB 1031 .............................................................................................................................................................................................. 261 GROB 1032 .............................................................................................................................................................................................. 262 GROB 1033 .............................................................................................................................................................................................. 264 GROB 1034 .............................................................................................................................................................................................. 266 GROB 1035 .............................................................................................................................................................................................. 268 GROB 1036 .............................................................................................................................................................................................. 270 GROB 1037 .............................................................................................................................................................................................. 275 GROB 1038 .............................................................................................................................................................................................. 276 GROB 1039 .............................................................................................................................................................................................. 277 GROB 1040 .............................................................................................................................................................................................. 278 GROB 1041 .............................................................................................................................................................................................. 286 GROB 1042 .............................................................................................................................................................................................. 287 GROB 1043 .............................................................................................................................................................................................. 288 GROB 1044 .............................................................................................................................................................................................. 291 GROB 1045 .............................................................................................................................................................................................. 294 GROB 1046 .............................................................................................................................................................................................. 296 GROB 1047 .............................................................................................................................................................................................. 301 GROB 1048 .............................................................................................................................................................................................. 303 GROB 1049 .............................................................................................................................................................................................. 305 GROB 1050 .............................................................................................................................................................................................. 309 GROB 1051 .............................................................................................................................................................................................. 311 GROB 1052 .............................................................................................................................................................................................. 313 GROB 1053 .............................................................................................................................................................................................. 314 GROB 1054 .............................................................................................................................................................................................. 316 GROB 1055 .............................................................................................................................................................................................. 320 GROB 1056 .............................................................................................................................................................................................. 321 GROB 1057 .............................................................................................................................................................................................. 323 GROB 1058 .............................................................................................................................................................................................. 324 GROB 1059 .............................................................................................................................................................................................. 325 GROB 1060 .............................................................................................................................................................................................. 327 GROB 1061 .............................................................................................................................................................................................. 330 GROB 1062 .............................................................................................................................................................................................. 333 GROB 1063 .............................................................................................................................................................................................. 333 GROB 1064 .............................................................................................................................................................................................. 336 GROB 1065 .............................................................................................................................................................................................. 338 GROB 1066 .............................................................................................................................................................................................. 342 GROB 1067 .............................................................................................................................................................................................. 344 GROB 1068 .............................................................................................................................................................................................. 345 GROB 1069 .............................................................................................................................................................................................. 348 GROB 1070 .............................................................................................................................................................................................. 349 GROB 1071 .............................................................................................................................................................................................. 350 166 GROB 1072 .............................................................................................................................................................................................. 352 GROB 1073 .............................................................................................................................................................................................. 354 GROB 1074 .............................................................................................................................................................................................. 355 GROB 1075 .............................................................................................................................................................................................. 356 GROB 1076 .............................................................................................................................................................................................. 358 GROB 1077 .............................................................................................................................................................................................. 359 GROB 1078 .............................................................................................................................................................................................. 363 GROB 1079 .............................................................................................................................................................................................. 364 GROB 1080 .............................................................................................................................................................................................. 365 GROB 1081 .............................................................................................................................................................................................. 367 GROB 1082 .............................................................................................................................................................................................. 369 GROB 1083 .............................................................................................................................................................................................. 376 GROB 1084 .............................................................................................................................................................................................. 378 GROB 1085 .............................................................................................................................................................................................. 380 GROB 1087 .............................................................................................................................................................................................. 383 GROB 1088 .............................................................................................................................................................................................. 385 GROB 1089 .............................................................................................................................................................................................. 389 GROB 1090 .............................................................................................................................................................................................. 390 GROB 1091 .............................................................................................................................................................................................. 392 GROB 1092 .............................................................................................................................................................................................. 395 GROB 1093 .............................................................................................................................................................................................. 397 GROB 1095 .............................................................................................................................................................................................. 399 GROB 1096 .............................................................................................................................................................................................. 400 GROB 1097 .............................................................................................................................................................................................. 402 GROB 1098 .............................................................................................................................................................................................. 403 GROB 1099 .............................................................................................................................................................................................. 404 GROB 1100 .............................................................................................................................................................................................. 405 GROB 1101 .............................................................................................................................................................................................. 407 GROB 1102 .............................................................................................................................................................................................. 408 GROB 1103 .............................................................................................................................................................................................. 409 GROB 1104 .............................................................................................................................................................................................. 410 GROB 1106 .............................................................................................................................................................................................. 412 GROB 1107 .............................................................................................................................................................................................. 413 GROB 1108 .............................................................................................................................................................................................. 415 GROB 1109 .............................................................................................................................................................................................. 416 GROB 1113 .............................................................................................................................................................................................. 417 GROB 1114 .............................................................................................................................................................................................. 418 Najdbe brez konteksta .................................................................................................................................................................................... 419 Iz leta 2012 ............................................................................................................................................................................................... 419 Iz leta 2016 ............................................................................................................................................................................................... 419 KATALOG S TABLAMI ............................................................................................................................................................................ 420 167 Tabela 14.1. Prikaz združenih osnovnih antropoloških in arheoloških podatkov o vseh dokumentiranih in analiziranih grobovih v tej magistrski nalogi. Tabela se razteza na desetih straneh, grobovi si sledijo po etapah izkopavanj in po številčnem vrstnem redu. Prva tabela na str. 168 prikazuje grobove, ki jih je izkopal J. Oman, tukaj arheoloških podatkov ni. Na naslednji strani se tabela začne z grobovi iz leta 2012 in nadaljuje z 2016, med njima je jasna dvojna črta. GROB MNI CELOVITOST 3 < 25 SONDA 1 (20 - 125 cm) 3 < 25 SONDA 1 (20 - 125 cm) OHRANJENOST (1-3) 2 SPOL F STAROST odrasel, <30 STAROSTNE SKUPINE 18-35 2 S 2.5 +/- 1 1-5 SONDA 1 (20 - 125 cm) GROB 1 3 < 25 2 S otrok otrok 1 > 75 1 M 25-35 18-35 GROB 2 1 < 25 1 X odrasel odrasel GROB 3 1 < 25 2 X odrasel odrasel otroški dvojni grob-A 2 25 - 50 1 S 1,5-2,5 1-5 otroški dvojni grob-B 2 < 25 1 S 3,5-4,5 1-5 168 OHRANJENOST (1-3) GROB MNI CELOVITOST SPOL 1 1 < 25 3 PM STAROST odrasel STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 0 S-J rahla deklinacija (SV-JZ) iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 2 S-J rahla deklinacija (SZJV) ni znano ni znano 3 2 noge na Z ni znano ni znano 2 1 Z-V ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA odrasel 7 1 < 25 3 X 16-25 18-35 8 1 < 25 3 X 18-25 18-35 169 9 1 < 25 3 X odrasel odrasel 10 1 < 25 3 X odrasel odrasel iztegnjena, na hrbtu ni znano 1 0 Z-V 11 1 < 25 3 S otrok otrok iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 0 noge na Z iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva neznano 0 0 SZ-JV ni znano ni znano 0 0 noge na Z ni znano ni znano 0 1 glava na V iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka ob telesu 0 0 SZ-JV iztegnjena, na hrbtu roki na medenici 0 6 Z-V 12 1 < 25 3 X 30-40 36-45 13 1 < 25 3 S otrok otrok 14 1 < 25 3 X odrasel odrasel 25 - 50 3 M 18-30 18-35 1000 1 1001 1 25 - 50 3 X 20 - 35 18-35 1002 1 25 - 50 3 PF 35 + 36-45 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 2 Z-V 1003 1 25 - 50 3 X 30-40 36-45 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 3 Z-V 1004 1 < 25 3 S 7,5 +/-1 6-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 Z-V rahla deklinacija (SZJV) rahla deklinacija (JZSV) OHRANJENOST (1-3) GROB MNI CELOVITOST SPOL STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 2 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 4 Z-V ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1 25 - 50 3 X 30-40 36-45 1 < 25 3 S 8.5 +/-1 6-11 1007 1 25 - 50 2 S 6,5 +/-1 6-11 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 2 S-J 1008 1 25 - 50 2 PF odrasel odrasel iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 1 Z-V 1 < 25 3 S 2.5 +/- 1 1-5 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 1 Z-V 1 < 25 3 X 35-45 36-45 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 2 Z-V 1005 1006 1009 1010 rahla deklinacija (JZSV) 170 rahla deklinacija (SZJV) 1011 1 75 - 100 2 M 40-50 45+ 1012 1 50 - 75 3 M 45+ 45+ iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 1 Z-V 1013 1 < 25 3 S < 4 leta 1-5 ni znano ni znano 0 0 V-Z iztegnjena, na hrbtu leva roka ob telesu, desna neznano 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 1 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 2 Z-V rahla deklinacija (SZJV) iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka ob telesu 2 3 Z-V rahla deklinacija (JZSV) iztegnjena, na hrbtu leva roka ob telesu, desna neznano 0 0 Z-V rahla deklinacija (SZJV) 1014 1 < 25 3 S 3,5 +/-1 1-5 1015 1 25 - 50 2 PM 25 - 35 18-35 1 < 25 3 X odrasel odrasel 1016 1017 1018 1 50 - 75 2 S 8.5 +/-1 6-11 1 < 25 3 X odrasel odrasel OHRANJENOST GROB MNI CELOVITOST SPOL (1-3) STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 3 3 Z-V ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1019 1 25 - 50 3 F 30-40 36-45 1020 1 < 25 3 X 25-35 18-35 ni znano ni znano 0 3 Z-V iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 5 2 Z-V 1 50 - 75 2 F 35-40 36-45 1022 1 25 - 50 3 PF odrasel odrasel iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 0 Z-V 1023 1 25 - 50 2 S 1,5 +/- 1 1-5 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 5 0 SZ-JV 1024 1 25 - 50 2 S 7,5-10,5 m +/3m 0-11 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 3 3 SZ-JV ni znano desna roka ob telesu, leva neznano 0 0 Z-V ni znano ni znano 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu leva roka ob telesu, desna neznano 0 2 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka ob telesu 0 3 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka na podlahti desne roke 0 0 Z-V ni znano ni znano 0 0 ni znano iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva neznano 0 2 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 3 Z-V 1021 171 1025 1 < 25 3 X ND ND 1027 1 < 25 3 X ND ND 1028 1029 1 1 25 - 50 50 - 75 3 2 X F 17-25 18-25 18-35 18-35 1030 1 50 - 75 2 S 5,5 +/-1 6-11 1031 1 < 25 2 S otrok otrok 1032 1033 1 < 25 3 S 5 +/-1 1-5 1 < 25 3 X odrasel odrasel deklinacija (JZSV) GROB MNI CELOVITOST OHRANJENOST (1-3) SPOL STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1 < 25 3 PM 19 - 25 18-35 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 4 Z-V 1 25 - 50 3 PF 23 - 25 18-35 iztegnjena, na hrbtu leva roka na prsnem košu, desna neznano 2 3 Z-V 1 75 - 100 1 S 14 - 16 12-17 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 4 Z-V 1 < 25 3 S 4.5 m +/-3 m 0-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 2 0 Z-V 1038 1 < 25 3 S 7,5-8,5 +/-1 6-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 Z-V 1039 1 < 25 3 S 3 +/-1 1-5 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 3 Z-V 3 > 75 2 M 35 - 45 36-45 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 3 1 Z-V 1040b 3 < 25 2 S 8.5-9.5 6-11 ni znano ni znano 0 N/A ni znano 1040c 3 < 25 2 S 1.5 +/- 1 1-5 ni znano ni znano 0 N/A ni znano iztegnjena, na hrbtu leva roka ob telesu, desna neznano 2 0 Z-V 1034 1035 1036 1037 172 1040a 1041 1 < 25 3 S 2 +/-1 1-5 1042 1 < 25 3 S 2,5 +/-1 1-5 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 1 Z-V 1043 1 75 - 100 2 S 12-16 12-17 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 2 4 Z-V 1 50 - 75 2 M 20-30 18-35 iztegnjena, na hrbtu roki na medenici 5 1 Z-V 1 50 - 75 2 S 6 +/- 1 6-11 iztegnjena ni znano 7 1 Z-V 1044 1045 rahla deklinacija rahla deklinacija (SZJV) OHRANJENOST (1-3) GROB MNI CELOVITOST SPOL 1046 1047 1048 1 1 50 - 75 25 - 50 2 3 F PM STAROST STAROSTNE SKUPINE 30-40 36-45 20-30 POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 3 1 Z-V iztegnjena, na hrbtu leva roka ob telesu, desna neznano 1 1 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 Z-V rahla deklinacija (SZJV) iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka ob telesu 3 0 Z-V rahla deklinacija (JZSV) iztegnjena, na hrbtu ni znano 1 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 1 3 Z-V 18-35 1 > 25 3 S 2 +/-1 1-5 1 50 - 75 2 M 25-35 18-35 1 25 - 50 2 S 8.5 +/- 1 6-11 1049 1050 ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 173 1051 1 < 25 3 PF 18-25 18-35 1052 1 > 25 3 S 2,5 +/- 1 1-5 ni znano ni znano 0 0 ni znano 1053 1 > 25 3 X 25-35 18-35 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 3 Z-V 1054 1 25-50 3 F 45+ 45+ iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 3 Z-V 1055 1 < 25 2 S otrok otrok ni znano ni znano 0 1 ni znano 1056a 1 < 25 3 S 4 +/- 1 1-5 ni znano ni znano 0 0 noge na Z ni znano ni znano 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka ob telesu 0 0 SZ-JV 1057 1 < 25 3 S 1,5 +/- 6 m 1-5 1058 1 < 25 3 S 6,5 +/-1 6-11 1 25-50 3 PF 17.5 +/-1 18-35 1059 rahla deklinacija (SZJV) rahla deklinacija (JZSV) OHRANJENOST GROB MNI CELOVITOST SPOL (1-3) STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1 25 - 50 2 F 23 - 25 18-35 iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva neznano 0 5 Z-V 1 50 - 75 2 PM 17-25 18-35 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 1 1 Z-V 1062 1 < 25 3 X ND ND iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 0 Z-V 1063 1 25 - 50 3 PF 45+ 45+ iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 Z-V 1 < 25 3 PF iztegnjena, na hrbtu leva roka na medenici, desna neznano 0 4 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva roka pod medenico 0 1 Z-V ni znano ni znano 0 1 noge na Z 1060 1061 25 - 35 1064 174 1065 1066 1067 1 1 1 18-35 50 - 75 3 S 11-15 12-17 < 25 3 S 1,5 +/- 1 1-5 < 25 2 X odrasel odrasel iztegnjena ni znano 1 0 Z-V roki ob telesu 0 3 Z-V 1068 1 50 - 75 2 F 20 - 30 18-35 iztegnjena, na hrbtu 1069 1 < 25 3 S 5,5 +/- 1 6-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 1 SZ-JV 1070 1 < 25 3 S 1,5-5 +/-1 1-5 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva neznano 0 2 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva neznano 3 0 Z-V ni znano ni znano 0 0 Z-V 1071 1 < 25 3 X 20 - 35 18-35 1072 1 < 25 3 S 15-18 12-17 1073 1 < 25 3 S 3,5 +/- 1 1-5 rahla deklinacija (JZSV) OHRANJENOST GROB MNI CELOVITOST SPOL (1-3) 1074 STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI ni znano ni znano 0 0 Z-V ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1 < 25 3 X odrasel odrasel 1 25 - 50 3 PF 18-25 18-35 iztegnjena, na hrbtu leva roka na medenici, desna neznano 0 0 Z-V 1 < 25 2 X odrasel odrasel iztegnjena desna roka ob telesu, leva neznano 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva na desnem boku 0 0 Z-V ni znano ni znano 0 2 Z-V iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva neznano 1 2 Z-V 1075 1076 175 1077 1 50 - 75 2 M 20-30 18-35 1078 1 < 25 3 S 5 +/- 1 1-5 1079 1 < 25 3 S 7,5-8,5 +/- 1 6-11 1080 1 < 25 3 S 8 +/- 1 6-11 ni znano ni znano 0 0 Z-V roki ob telesu 1 0 Z-V 1081 1 50 - 75 2 F 30-45 36-45 iztegnjena, na hrbtu 1082a 2 75 - 100 2 F 18 - 25 18-35 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 5 6 Z-V 1082b 1 < 25 3 S 9.5 - 10.5 6-11 ni znano ni znano 0 N/A ni znano iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva neznano 8 1 Z-V 1 < 25 2 S 5 +/- 1 1-5 1 < 25 3 S 7.5 - 8.5 6-11 iztegnjena, na hrbtu leva roka na medenici, desna neznano 5 0 V-Z 1085 1 < 25 1 PF 40+ 45+ ni znano ni znano 0 0 ni znano 1087 1 < 26 3 F 30-40 36-45 iztegnjena, na hrbtu roki na medenici 2 5 V-Z 1083 1084 rahla deklinacija (SZJV) OHRANJENOST GROB MNI CELOVITOST SPOL (1-3) STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1088 1 > 75 2 M 45+ 45+ iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 2 0 Z-V 1089 1 < 25 2 S 2,5 +/- 1 1-5 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 12 1 V-Z ni znano leva roka na medenici, desna neznano 1 2 V-Z iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva roka ob telesu 1 3 V-Z 1090 1 < 25 3 S 6,5 +/- 1 6-11 1 25 - 50 2 PM 18-25 18-35 1 > 75 2 S 7.5 +/- 1 6-11 iztegnjena, na hrbtu desna roka ob telesu, leva roka na prsnem košu 0 1 V-Z 1 25 - 50 3 PM 23-30 18-35 iztegnjena, na hrbtu desna roka na medenici, leva neznano 0 0 V-Z 1 < 25 3 S 5.5 +/- 1 6-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 2 0 V-Z 1096 1 < 25 3 S 7,5 +/- 1 6-11 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 1 2 Z-V 1097 1 < 25 3 S 2,5 +/-1 1-5 na hrbtu ni znano 4 0 V-Z 1 < 25 3 S 6.5 +/-1 6-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 2 0 V-Z 1 < 25 3 S 12.5 +/-1 12-17 iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 V-Z 1 25 - 50 3 F 25-35 18-35 iztegnjena, na hrbtu roki na medenici 0 2 V-Z 1101 1 < 25 3 S < 17 12-17 ni znano ni znano 0 0 ni znano 1102 1 < 25 3 S otrok otrok ni znano ni znano 0 0 V-Z 1091 1092 176 1093 1095 1098 1099 1100 rahla deklinacija (JVSZ) OHRANJENOST GROB MNI CELOVITOST SPOL (1-3) STAROST STAROSTNE SKUPINE POLOŽAJ SKELETA POLOŽAJ ROK V GROBU KAMNI ŠT. AZIMUT AZIMUT NAJDB DEKLINACIJA 1103 1 < 25 3 S 6 +/- 1 6-11 iztegnjena, na hrbtu ni znano 2 1 V-Z 1104 1 50 - 75 2 S 1,5 - 2 +/-1 1-5 iztegnjena, na hrbtu roki na medenici 2 0 V-Z 1106 1 < 25 3 S 6.5 +/-1 6-11 ni znano ni znano 0 0 V-Z 1 < 25 3 M 20-25 18-35 iztegnjena, na hrbtu roki ob telesu 0 0 Z-V iztegnjena, na hrbtu ni znano 0 0 V-Z 1107 177 1108 1 < 25 3 X odrasel odrasel 1109 1 < 25 3 X ND ND ni znano ni znano 0 0 V-Z 1113 1 < 25 3 X ND ND ni znano ni znano 2 0 ni znano iztegnjena, na hrbtu leva roka ob telesu, desna neznano 0 2 Z-V iztegnjena ni znano 0 0 Z-V 1114 1 < 25 3 S 8,5 +/-1 6-11 1115 1 < 25 3 X odrasel odrasel rahla deklinacija (JVSZ) Tabela 14.2. (naslednja stran) Seznam vseh pridatkov z vsemi tehničnimi podatki. Tabela se razteza čez štiri strani. *NO = naglavni obroček Tabela 14.2. GROB PN ŠT. V KAT. SNOV 7 4a 1 Ar 4b ni št. bron PREMER PRESEK TEŽA (mm) (mm) (g) 42 OPIS SUČNOST TIP PO RIHTERJU 2020 DATACIJA PO RIHTERJU 2020 2 2 NO nesučen NO0100_0506 830-1000 1,5 <1 obroček ni ohr. NO0100_05mm 750-950 5a 2a bron 1,5 1 obroček ni ohr. NO0100_05mm 750-950 5b 2b Ar 43,5 1,5 2 obroček ni ohr. NO0100_06mm 830-950 7 3 bron 32x28 2 1 obroček levosučen NO0100_0607 830-950 8 4 bron / 3 <1 obroček ni ohr. NO0100_mmmm 750-1000 9 6 ni št. bron 24 2 2 obroček ni ohr. NO0100_06mm 830-950 14 9 5 bron 41 2 1 obroček ni ohr. NO0100_mmmm 750-1000 1001 1051 6 bron 35 2 2 NO nesučen NO0100_0606 850-950 1052 7 Fe 3 NO ni ohr. NOmmmm_mmmm 1053 8 bron <1 obroček ni ohr. Nommmm_mmmm 1054 9 bron <1 NO ni ohr. NOmmmm_mmmm 1055 10 bron <1 žica 1057 11 bron 25x26 2 1 NO nesučen NO0100_0606 850-950 1058 12 bron 26x23 3 4 NO nesučen NO0102_0606 850-950 1061a 13a Ar 38 2,5 4 NO nesučen NO0100_0606 850-950 1061b 13b Ar 39,5 1 2 NO levosučen NO0100_06mm 830-950 38 2,5 3 NO nesučen NO0100_0606 850-950 1 2 NO ni ohr. NO0100_06mm 830-950 8 1002 1003 1 1062a 14a Ar 1062b ni št. Ar 1005 1059 15 bron 47 3 3 NO ni ohr. NO0100_08mm 750-1000 1005 1060 16 bron 44x49 3 5 NO nesučen NO0100_0909 920-1000 1006 1066 17 bron 49 3 3 NO ni ohr. NO0100_0607 830-950 1067 18 bron <1 NO NO0100_mmmm 750-1000 1068 19 bron 23 2 1 prstan PR0105_0000 840-1010 1069 20 Ar 46 2 2 zapestnica ni ohr. NO0100_06mm 830-950 1063 21 bron 23x21 2,5 1 NO nesučen NO0100_0506 830-1000 1064 22 bron 19x21 2,5 1 NO levosučen NO0100_0606 850-950 1008 1071 23 1009 1065 24 bron 1011 1074 25 bron 30 1,5 <1 NO ni ohr. NO0100_09mm 900-1000 1075 26 bron 39 2 2 NO levosučen NO0100_0808 870-1000 1012 1072 ni št. steklo 1015 1076 27 Fe 15x13,5 9 2 žebljiček 1016 1078 28 bron 31x33 2 2 NO ni ohr. NO0100_0608 830-1000 1079 29 Ar 33 2 2 NO levosučen NO0100_0808 870-1000 1080 30 bron 22 1 1 prstan PR0505_0001 870-950 1081 31 bron 43 2,8 6 NO NO0100_0808 870-1000 1085 32 bron 18 1 <1 prstan 1082 33 bron 1083 34 Ar 1084 35 bron 1007 1017 1019 keramika žica 1 steklo 23x20 levosučen PR0102_0002 <1 žica 2 <1 NO pošk. NOmmmm_mmmm 1,5 <1 prstan desnosučen PR0102_0000 178 800-1000 GROB PN ŠT. V KAT. SNOV 1020 1073 ni št. bron 14 1086a 36a bron 30c33 1086b 36b bron 1087 37 Ar 1021 1088 38 1024 1089 1028 1029 1032 1033 1034 1035 1036 1039 PREMER PRESEK TEŽA (mm) (mm) (g) OPIS SUČNOST TIP PO RIHTERJU 2020 1 novec 1,5 1 obroček nesučen NO0100_0899 34 2,5 2 obroček desnosučen NO0100_06mm 25 2,5 6 prstan Fe 6 9 obroček 39 bron 1 <1 NO 1090 40 bron 20 2 1 NO 1091 41 bron 1098 42 bron 41 3 4 1099 43 bron 37x40 2 1092 44 bron 23 1093 45 bron 1094 46 1096 47 1097 DATACIJA PO RIHTERJU 2020 830-950 PR0206_0400 pošk. NOmmmm_mmmm NO0100_07mm 920-1030 ni ohr. NO0100_0607 830-950 NO levosučen NO0100_0909 920-1000 2 NO desnosučen NO0100_0808 870-1000 3 in 1,5 2 prstan nesučen PR0103_0002 830-1010 48 3 6 NO levosučen NO0100_0707 920-970 bron 49x52 3 7 NO desnosučen NO0100_0909 920-1000 Ar 17x18 1 <1 NO NO0100_0607 830-950 48 Ar 39 1 2 NO sučnost? ni ohranjena NO0100_0808 870-1000 1095 49 bron 40x45 2,5 5 NO desnosučen NO0100_0808 870-1000 1100 50 bron 41x45 2 3 NO levosučen NO0100_0808 870-1000 1105 51 bron 40 2,5 5 NO nesučen NO0100_0808 870-1000 1103 52 Ar 45 3 5 NO desnosučen NO0100_0808 870-1000 1104 53 bron 36 3 4 NO desnosučen NO0100_0808 870-1000 1107 54 bron 3 4 NO ni ohr. NO0100_0909 920-1000 1108 55 bron / Ar 35 3 4 NO levosučen NO0102_0808 870-1000 1101 56 bron 45 3 9 NO levosučen NO0100_0909 920-1000 1102 57 Ar 22 2 3 prstan 1106 58 bron 39 3,5 9 NO levosučen NO0100_0909 920-1000 1112 59 bron 44 izmeri 6 zapestnica desnosučen NO0100_0808 870-1000 1113 60 Ar 40 1114 61 bron 1115 62 Ar 1109 63 1110 64 nedoločljivo PR0201_0200 1 2 NO levosučen NO0100_0507 1,5 <1 NO ni ohr. NO0100_06mm 830-950 42 1,5 2 NO desnosučen NO0100_06mm 830-950 bron / Ar 23x28 2 in 3,5 3 grozdasti uhan NO1300_(0610) 920-980 bron 25 2 1 NO levosučen NO0100_0606 850-950 2 žebljiček 26 3 3 prstan nesučen PR0103_0000 830-1000 <1 NO ni ohr. NOmmmm_mmmm ni ohr. NO0100_06mm 830-950 NO0100_0707 920-970 1111 65 Fe 1040a 1123 66 bron 1042 1116 67 bron 2 1043 1117 ni št. steklo 3 1124 68 bron 1,5 <1 1125 39 bron 1,5 1 1126 70 bron 1044 1129 71 steklo 1045 1122 72 steklo 11x6 1 <1 jagoda 1046 1127 73 bron 24 3 3 prstan PR0206_0400 1047 1130 74 Ar 22 2 4 prstan PR0201_0000 32 steklo NO NO žica 2 steklo 179 800-1000 OPIS SUČNOST TIP PO RIHTERJU 2020 DATACIJA PO RIHTERJU 2020 5 NO nesučen NO0100_0809 870-980 1,5 1 prstan PR0202_0000 830-1000 42x49 4 9 NO 16x32 2 3 polmesečasti uhan bron 43x49 2 4 NO 80 bron 21 2 2 prstan 1133 81 bron 41 3 8 NO 1134 82 bron 41 3 5 NO 1135 83 bron 1055 1132 84 steklo 10 2,5 <1 dodatek prstana 1060 1136 85 bron 36 3 4 zapestnica 1137 86 Ar 23 2,5 3 prstan 1138 87 bron 1145 88 bron 1146 89 steklo, jantar 1061 1074/1048 90 bron 30 1,5 <1 NO 1064 1140 91 Ar 44x47 3 6 NO 1141 92 Ar 44x48 3 6 NO 1142 93 bron 24,5 3 4 prstan 1143 94 bron 21 1,5 1 NO 1065 1139 95 bron 22,5 1,5 1 prstan PR0201_9900 1066 1144 96 Ar NO NO0100_0101 750-870 ni št. 97 bron <1 NO nesučen NO0100_0101 750-870 1068 1149 98 Fe <1 žebljiček 1150 99 Fe 3 žebljiček 1151 100 Fe 1 žebljiček 1069 1147 101 Fe 7 žebljiček 1071 1152 102 bron 22 2 <1 prstan nesučen PR0103_0000 870-1000 1155 103 bron 21 1 2 prstan PR0202_0000 830-1000 1156 104 bron 27 2 3 NO levosučen NO0100_0607 830-950 1157 105 bron 23 2 <1 NO nesučen NO0100_0609 900-1000 1153 106 bron 24 2 1 NO nesučen NO0100_07mm 920-1030 1154 107 Fe 24 2 3 NO nesučen NOmmmm_mmmm 1077 108 bron 13x9 1158 109 bron 1160 110 bron 1161 111 1162 1163 1159 GROB PN ŠT. V KAT. SNOV 1051 1118 75 bron 36 3 1119 76 bron 22 1121 77 bron / Ar 1120 78 bron 1131 79 1128 1053 1054 1078 1079 1082a 1083 PREMER PRESEK TEŽA (mm) (mm) (g) levosučen NO0100_0808 870-1000 NO1700_(0610) 840-1000 NO0100_0808 870-1000 PR0201_0000 800-1000 desnosučen NO0100_06mm 830-950 nesučen NO0100_0808 870-1000 nesučen NO0100_0808 870-1000 PR0206_0000 830-1010 NO0100_0909 920-1000 levosučen odlomki žica 1 36 2 2 NO nesučen ogrlica 1,5 29 1,5 <1 ploščica 1 <1 NO 42 2,5 5 NO bron 43x37,5 3 6 NO 112 bron / Ar 23,5 2,5 3 prstan 113 bron / Ar 32 2 1 NO 114 steklo steklo 180 9.-10.st. NO0100_09mm 900-1000 levosučen NO0100_0808 870-1000 levosučen NO0100_0808 870-1000 PR0206_0000 830-1010 NO0100_0506 830-1000 nesučen Nommmm_05mm babi x2 nesučen NO0100_0606 850-950 nesučen NO0100_0808 870-1000 PR0205_1000 800-950 ni ohr. NO0100_07mm 920-1030 OPIS SUČNOST TIP PO RIHTERJU 2020 DATACIJA PO RIHTERJU 2020 2 NO ni ohr. NO0100_09mm 900-1000 3 NO ni ohr. NO0100_08mm 750-1000 4 9 NO nesučen NO0100_0808 870-1000 1 <1 NO ni ohr.. NO0100_0707 920-970 NO ni ohr. NO01mm_mmmm nedoločljivo ni ohr. GROB PN ŠT. V KAT. SNOV 1087 1168 115 bron 34 2 1169 116 bron 39 3 1170 117 bron 49 1171 118 Ar 1172 119 bron žica ni št. ni št. steklo steklo 1089 1164 120 steklo steklo 1090 1166 121 Ar 3,5 3 1167 122 Fe 3,5 1 1173 123 bron 3 3 prstan desnosučen PR0103_0000 1174 124 Fe 2 NO ni ohr. NOmmmm_mmmm 1175 125 Fe 1092 1176 126 bron / Fe 1096 1179 127 Fe 1180 128 bron 1177 129 bron 1178 130 bron 1103 1181 131 1105 1056 1114 1182 1091 PREMER PRESEK TEŽA (mm) (mm) (g) 23x25 830-1000 žebljiček NO NOmmmm_mmmm 2,5 3 NO ni ohr. NOmmmm_mmmm 2 1 NO desnosučen NO0100_0608 830-1000 2 1 NO ni ohr. NO0100_0608 830-1000 38x41 2 1 NO levosučen NO0100_mmmm 750-1000 bron 28x30 2 2 NO desnosučen NO0199_0606 134 bron 17x20 1 <1 obroček levosučen NO0100_0606 850-950 132 Ar 34 2 2 NO nesučen NO0100_0808 870-1000 1183 133 Ar 39x37 2 3 NO desnosučen NO0100_0808 870-1000 BK 1 3 ni št. bron 44 2,5 4 obroček nesučen NO0100_0606 850-950 BK 2 1023 135 bron 18x19 1,5 1 prstan levosučen PR0103_0002 830-1010 BK 3 1032 136 bron 37,5 1,5 2 obroček desnosučen NO0100_0707 920-970 BK 4 1050 137 bron 24 3 3 prstan nesučen PR0103_0000 870-1000 BK 5 NMS 6 1070 138 Fe 1100 24x28 žebljiček NO NMS 7 NO BK = brez konteksta SNOV = material 181 KATALOG GROBOV IN NAJDB 182 GROBOVI IZ LETA 1988 GROB 1 Letnik/koda: Grob: EŠD 1988 1 6018 Spol Starost M 25-35 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola MNI: 1 Celovitost: > 75 Ohranjenost: 1 Zatilnična izboklina 3 Bradavičar 3 Vrh brade 4 Kolčni vozel 5 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 25-35 25-35 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je skoraj v celoti ohranjena a razdrobljena, prepoznavne so zatilnica, del čelnice, senčnici, ličnici, temenici in skoraj cela spodnja čeljustnica. Zobje: Ohranjen je desni zgornji ličnik z izrazito obrabljeno krono. Spodaj levi drugi ličnik in vsi trije kočniki. Ličnik in drugi ter tretji kočnik imajo krone načete zaradi kariesa. Obraba prvega spodnjega levega kočnika je očitna predvsem v anteriornem delu zoba, kjer je vidna ovalna zaplata dentina, v posteriornem dva manjša ločena otoka. Tretji kočnik je povsem razvit. Celotna desna stran je izpadla pred smrtjo, zobnice so že povsem zaraščene, izjemi sta zobnici drugega sekalca in kočnika, kjer zobnica še ni povsem zaraščena, vidna je vdolbina in porozna kost. Čeljustnica je zaradi izpadanja zob preoblikovana, postala je ožja. Hrbtenica: Ohranjen je okretač in 6 teles vretenc, 4 so verjetno prsna, 2 morda ledveni. Vretenčni obroč je že zraščen. Iz robov teles vretenc izraščajo osteofiti. Prsni koš in ramenski obroč: 6 odlomkov reber, dva verjetno del prvega. Del leve lopatice in debli obeh ključnic, desna ohranjena, leva le dva odlomka. Medialne in lateralne površine niso ohranjene. Zgornje okončine: Vse dolge kosti rok razen leve koželjnice. Medenica: Del desne črevnice in sednice, sramnice ni. Spodnje okončine: Obe stegnenici in golenici, odlomek debla mečnice. Pri golenicah manjkajo proksimalni in distalni deli, pri stegnenici distalni. Desna peta stopalnica, proksimalna prva prstnica, desna lateralna klina. PATOLOGIJE: AMTL, karies, obraba zob, resorpcija dlesni GROBNI PRIDATKI: ni znano FOTO: zobne patologije (1,2) in spolni znaki (3,4) 183 1 2 obraba sklenine resorpcija dlesni AMTL 3 4 184 SONDA 1: GROB 2 Letnik/koda: Grob: EŠD 1988 2 EŠD 6018 Spol Starost X odrasel MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 ANTROPOLOŠKI OPIS: Spodnje okončine: Desna golenica je lepo ohranjena z deloma manjkajočim delom medialno-distalne sklepne površine, skoraj cela proksimalna sklepna površina manjka, prisotna je še desna pogačica. Ohranjena je tudi leva golenica z manjkajočim delom distalne epifize. V delčkih sta ohranjeni obe mečnici, ki sta razlomljeni brez proksimalnih in distalnih epifiz (razen desne distalne epifize). Prisotne so tudi kosti stopal in sicer na desni strani: skočnica, petnica, kocka in medialna klina, od stopalnic pa 1.-3. in del verjetno 5., ohranjena je tudi prva falanga. Na levi strani so prisotne: skočnica, petnica in kocka, od stopalnic pa zagotovo 1. in 4., prisotni sta še dve (2./3. in verjetno 5.), obe falangi palca in tri nedoločljive falange. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Oseba je po velikosti kosti in razvitosti epifiz zagotovo odrasla. Ni ohranjenih nobenih posebnih morfoloških značilnosti skeleta, na podlagi katerih bi lahko določila spol. MERITVE:: - Golenica (D) AP2 = 29 mm ML = 23 mm - Golenica (L) AP = 28 mm ML = 23 mm - največja dolžina skočnice (D) = 6 cm - največja dolžina petnice (L) = 4,9 cm = 166,7 cm – višina po Holland (1995) GROBNI PRIDATKI: ni znano 2 AP = anteriorno-posteriorno oziroma meritev med sprednjim in zadnjim delom kosti; ML = medialno-lateralno oziroma meritev med notranjo in zunanjo stranjo kosti. 185 SONDA 1: GROB 3 Letnik/koda: Grob: 1988 Sonda 1 – 3 Spol Starost X odrasel MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 OPIS: Spodnje okončine: Ohranjeni so distalni deli debel desne stegnenice in mečnice, proksimalni deli so zlomljeni, golenica je cela. Od leve noge so ohranjeni distalni del stegnenice, mečnici manjkata epifizi, golenica pa je skoraj cela, manjka ji proksimalno-lateralna sklepna površina. Od desnega stopala so ohranjene: petnica, skočnica, čolnič, 1., 2. in 4. stopalnica; od levega stopala so ohranjene: petnica, skočnica (razlomljena), čolnič, 1., 2. in 4. stopalnica. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Ohranjenih je premalo morfoloških značilnosti kosti za analizo spola in starosti, gre zagotovo za odraslo osebo. MERITVE: - Golenica (D) Dolžina = 35,7 cm AP = 27 mm ML = 22 mm GROBNI PRIDATKI: ni znano 186 OTROŠKI DVOJNI GROB IZ LETA 1988 Letnik/koda: Grob: 1988 otroški dvojni grob Spol Starost Sa 1,5-2,5 Sb 3,5-4,5 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) MNI: 2 Celovitost: a 25 – 50; b < 25 Ohranjenost: 1 STAROST (leta, m – mesec) A = 1,5-2,5 B = 3,5-4,5 Zrastlost prsnih lokov vretenc: A = < 2 leti B = > 2 leti OCENA OPIS: Lobanja 1 in 2: Prisotni sta dve razlomljeni lobanji, podvojena je večina delov, prepoznavne so čelnica, zatilnici, temenice, senčnice, del zagozdnice in spodnji čeljustnici. Spodnja čeljustnica 1: ohranjena sta mlečna desna spodnja kočnika, korenina drugega še ni povsem zaključena, v zobnici je desna krona prvega kočnika, zobnica je že odprta, zob še ni izrastel. Leva krona prvega stalnega kočnika, še v zobnici. Spodnja čeljustnica 2: spodaj desno mlečni 1 – 5, pri podočniku vršič korenine še ni zaprt. Krona levega prvega stalnega sekalca, še ni povsem končana, še ne povsem kočana krona podočnika, polovica krone prvega stalnega ličnika, levo spodaj še krona drugega ličnika, še ne povsem končana, krona prvega stalnega kočnika in ½ krone drugega stalnega kočnika. Hrbtenica: Tri telesa vratnih vretenc in odrastki vratnih in prsnih vretenc. Noben del vretenc še ni zračen, verjetno pod 2 leti. En lok prsnega vretenca je zraščen, nad 2 leti. Prsni koš in ramenski obroč: Razlomljena rebra, ki so sicer lepo ohranjena. Del leve in desne lopatice. Medenica: a – obe črevnici in desna sednica; b – obe črevnici, sednici in leva sramnica. Dolge kosti: Razlomljene so dolge kosti rok in nog, prepoznavni so odlomki vseh kosti, ki pa niso natančno ločljive med posameznikoma. Prepoznavni so deli leve in desne nadlahtnice in podlahtnice (a), del debla koželjnice (b). Prisotni sta obe stegnenici in obe golenici mlajše osebe, in obe mečnici starejše osebe, razlomljeni stegnenici starejše osebe. Ohranjen je tudi odlomek petnice. PATOLOGIJE: / SPOL: Na podlagi morfološke oblike črevnic in spodnjih čeljustnic je mlajši otrok morda deklica in starejši deček (po Schutkowski 1993). GROBNI PRIDATKI: ni znano MERITVE: - Golenica (D) mlajšega otroka = 15,8 cm 187 FOTO Sa: zobje (1,2), medenične kosti (3) 1 2 3 188 FOTO Sb: zobje (1), medenične kosti (2), telesa in loki vretenc (3) 1 2 3 189 SONDA 1, GLOBINA 80 – 125 cm Spol Letnik/koda: Grob: Ocena spola (za F) 1 F 2 PF 3N 4PM 5M 1988 Sonda 1 (80-125 cm) Zatilnična izboklina 1 Nadočesni obok 2 Glabela Starost F < 30 Sa 2,5 +/- 1 Sb otrok MNI: 3 Celovitost: < 25 (vsi) Ohranjenost: 2 (vsi) 2-3 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) Zraščenost lobanjskih šivov (Meindl, Lovejoy 1985) gracilne kosti STAROST (leta, m – mesec) Sa: 2,5 +/- 1 Sa: telesa in loki vretenc < 3 leta F: vidni šivi < 30 ANTROPOLOŠKI OPIS: ODRASLA OSEBA Lobanja: Skoraj v celoti ohranjena čelnica, skoraj celi leva in desna temenica, del luske zatilnice, del leve ličnice. Trup: Dva odlomka reber in odlomek lopatice. Zgornje okončine: Desna druga dlančnica in ena proksimalna prstnica. OTROŠKI SKELET (Sa in Sb) Lobanja: Prisotna so desno kladivce, obe nakovalci, obe skalnici, del luske obeh senčnic, levi in desni nadočesni obok, del luske čelnice, deli zagozdnice, razlomljeni temenici, spodnja čeljustnica. Zobje: Mlečni zobje desno spodaj podočnik z delom korenine in prvi kočnik so že zunaj, drugi mlečni kočnik izrašča, levo prvi kočnik in drugi kočnik (enaka faza razvoja kot levo). Desni prvi stalni sekalec je še brez korenine in še ¾ krone desnega podočnika, prvi stalni kočnik oz. krona. Trup in ramenski obroč: Prisotni so lok vratnega vretenca, ki je povsem samostojen, dva odlomka reber in del desne lopatice. Zgornje okončine: Proksimalni del debla leve in desne podlahtnice, distalni del debla nadlahtnice, verjetno desne, osrednji del debla leve nadlahtnice. Spodnje okončine: Distalni del debel dveh desnih stegnenic v rahlo različnih fazah razvoja, saj je ena večja od druge (Sb). Osrednji del debla desne golenice. PATOLOGIJE: / MERITVE: - Večja stegnenica (Sa) Premer = 32 mm - Manjša stegnenica (Sb) Premer = 27 mm GROBNI PRIDATKI: ni znano FOTO (F): čelnica (1), lobanjski šivi na temenicah (2) 190 1 2 191 FOTO (Sa in b): zobje (1), otroški stegnenici v različnih fazah razvoja (2) 1 2 192 GROBOVI IZ LETA 2012 GROB 1 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 1 045 Spol Starost PM 30+ Ocena spola Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Zatilnična izboklina 5 Vrh brade 4 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so ostanki razlomljene zatilnice. Od desne senčnice je ohranjena le skalnica. Ohranjena je tudi desna polovica in odlomek leve spodnje čeljustnice z alveolami. Zobje so zlomljeni in s koreninami v alveolah. Prisotna je tudi ena krona levega prvega spodnjega kočnika, korenina je uničena. Vretenca: Prisoten je odlomek atlasa ter en nedoločljiv odlomek loka vratnega vretenca. Spodnje okončine: Prisotni so nedoločljivi odlomki desne in leve golenice PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je nemogoče zagotovo oceniti. Glede na obrabo zob, ki so že kar obrabljeni sklepam le, da gre že za malce starejšo odraslo osebo, nad 30 let. SPOL: Spol je določen glede na dve lobanjski morfološki značilnosti (po Buikstra in Ubelaker 1994) – zatilnična izboklina in vrh brade, ki nakazujeta, da gre za moškega. Verjetno moški je zato, ker lobanja ni najbolj gotova za določanje spola. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zatilnična izboklina (1), spodnja čeljustnica (2) 193 1 2 194 GROB 7 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 7 118 Spol Starost X 16-25 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM Ocena spola 5M Zatilnična izboklina MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 3 STAROST (leta, m – mesec) 16-22 17-25 16-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so odlomki obeh temenic, zatilnice in čelnice. Od senčnic sta prisotni obe skalnici. Spodnja in zgornja čeljustnica sta prisotni v razlomljenih delcih, prisotni so tudi zobje. Zobje: so stalni, v alveolah se držita le zgornji levi drugi kočnik ter spodnji desni drugi kočnik (prvi je zlomljen, korenina je v alveoli, krona je posebej); prisoten je tudi desni prvi kočnik od spodnjih zob, od zgornjih pa je na desni strani drugi kočnik in na levi prvi ličnik ter poleg drugega tudi prvi kočnik Rebra: Od reber je prisotnih 8 nedoločljivih odlomkov, manjših od 1 cm2. Zgornje okončine: Prisoten je nedoločljiv odlomek desne roke. Medenica: Prisotnih je 6 nedoločljivih odlomkov medenice, vsak v velikost manj kot 1 cm2. Spodnje okončine: Leva stegnenica je ohranjena v odlomkih debla, manjkata obe epifizi; linea aspera je malce bolj izražena. Ohranjen je odlomek debla leve golenice. Od desne stegnenice so prav tako ohranjeni odlomki debla (večji del ter dodatni fragmenti). Linea aspera je tudi tukaj močno izražena. Desna golenica je v isten stanju kot ostale dolge kosti noge, vendar je ohranjen odlomek debla večinoma le anteriorni del. PATOLOGIJE: / POSEBNOSTI: Linea aspera je na obeh stegnenicah močno izražena – mišice na stegnih so bile pod močnejšim naporom (hoja, delo). STAROST: Po Lovejoy (1985) je starost ocenjena na 16-22 let, saj so zobje skoraj neizrabljeni, prav tako pa ni videti sledi o modrostnih zobeh v spodnji čeljustnici (izgleda tudi, da bi lahko bili kongenitalno odsotni). Po Brothwell (1981) je starost med 17-25 leti. Vsekakor gre za mlajšo odraslo osebo. Ker so ostanki ostalih kosti neizpovedni, starost zaokrožujem na 15-25 let. GROBNI PRIDATKI: 195 1A, 1B - PN 4a in b 4a je nesklenjen tanjši srebrn naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 42 mm. En zaključek je ravno zaključen, drugi pa se zaključi v kovano S-zanko. Obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil na levi strani lobanje. Teža = 2 g. 4b je v treh odlomkih ohranjen tanjši bronast obroček, okroglega preseka debeline 1,5 mm. En zaključek se zaključi v kovani S-zanki, drugi je poškodovan (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Lokacija je neznana. Obroček ni vektoriziran ali narisan. Teža = manj kot 1 g. 2A, 2B - PN 5a in b Par nesklenjenih obročkov. 5a je tanjši bronast obroček okroglega preseka debeline 1,5 mm. En zaključek ima kovano S-zanko, drugi pa je poškodovan (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Teža = 1 g. 5b je tanjši srebrn obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 1,5 mm in premera 43,5 mm. En zaključek se ravno zaključi, drugi pa je sploščen in odlomljen – verjetno bi se nadaljeval v kovano S-zanko. Zaradi poškodbe locna sučnost ni ohranjena. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1), linea aspera (L in D) (2) 1 2 196 GROB 8 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 8 160 (lobanja), 146 Vzorec (golenici) Spol Starost X 18-25 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 18-24 17-25 18-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so nedoločljivi delci ploščatih lobanjskih kosti (temenic, zatilnice) in odlomki spodnje čeljusti. Od zob so prisotne zgolj krone, korenine so razžrte. Zobje spodnji: oba prva sekalca, oba podočnika, vsi štirje ličniki, ter prva dva leva kočnika Spodnje okončine: Od leve spodnje okončine je ohranjenih več manjših odlomkov golenice. Desna stegnenica je prisotna zgolj v večjem številu manjših odlomkov. Prisotna je tudi desna golenica. Od nje je ohranjenih več odlomkov debla golenice PATOLOGIJE: HZS STAROST: Sodeč po obrabi zobnih kron – po Lovejoy (1985) obraba ustreza starosti med 18-24 let, po Brothwell (1981) med 17-25 let. Iz tega zaokrožujem starost na 18-25 let, gre zagotovo za mlajšo odraslo osebo. SPOL: Spol je nemogoče oceniti. GROBNI PRIDATKI: 3 - PN 7 Nesklenjen levosučen bronast obroček ovalnega preseka debeline 2 mm in premera 32 x 28 mm. En zaključek se ravno zaključi, drugi pa se vsestransko oža v konico. Lokacija neznana. Teža = 1 g. 4 - PN 8 Nesklenjen manjši bronast obroček okroglega preseka debeline 3 mm. Na locnu in zaključku so sledovi morebitnih zarez ali odebelitev. Oba zaključka sta poškodovana in se nadaljujeta v tanko bronasto žičko (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Lokacija neznana. Teža < 1 g. 197 GROB 9 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 9 145 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Od lobanje so ohranjeni delci zatilnice, temenic in čelnice (največji odlomek). Ostalo so nedoločljivi odlomki. Ostalo: Prisotna je desna pogačica, precej uničena zaradi tafonomije. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je nemogoče zagotovo oceniti. Glede na zaraslost lobanjskih šivov sklepam, da gre za starejšo odraslo osebo, zagotovo starejšo od 30 let. SPOL: Nemogoče je oceniti spol glede na ostanke, ki so prisotni. GROBNI PRIDATKI: PN 6 Nesklenjen manjši bronast obroček okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2 mm in premera 24 mm. En zaključek se ravno zaključi, drugi pa je poškodovan (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Ni narisan ali vektoriziran. Teža = 2 g. 198 GROB 10 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 10 153 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so nedoločljivi odlomki lobanje. Prisotnih je le šest kron zob brez korenin (korenine so popolnoma razžrte). Zobje: oba spodnja leva ličnika, spodnji prvi levi kočnik, prvi zgornji desni kočnik ter tretji levi zgornji kočnik. Ostalo so nedoločljivi odlomki lobanje. PATOLOGIJE: / SPOL IN STAROST: Odlomki so zelo slabo ohranjeni; razen tega, da gre za odraslo osebo, je nemogoče natančneje oceniti spol in starost skeleta. GROBNI PRIDATKI: / 199 GROB 11 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 11 161 Spol Starost S otrok MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Spodnje okončine: Nedoločljivi odlomki dolgih kosti spodnjih okončin otroškega skeleta. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Nemogoče je oceniti starost in spol skeleta. Glede na velikost delcev sklepam, da gre za otroški skelet. GROBNI PRIDATKI: / 200 Vzorec GROB 12 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 12 176, 153 Spol Starost X 30-40 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec Ocena spola 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Bradavičar MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 3-4 STAROST (leta, m – mesec) F, G = 30-40 25-45 30-40 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznavni so odlomki čelnice ter desne senčnice (bradavičar). Ostalo so odlomki zgornje čeljustnice, spodnje čeljustnice (leva polovica pri nutrient foramen), temenic in zatilnice. Ohranjenih je tudi 8 kron zob, korenine so uničene (nekatere so požrte v odlomkih čeljustnic. Od spodnje čeljustnice je ohranjenih 5 desnih zob. Zobje (desni): oba ličnika, vsi trije kočniki; od zgornje čeljustnice so ohranjeni vsi trije kočniki. Vretenca: Odlomljen delček processus spinosus od okretača. Prisotnih je tudi več odlomkov lokov prsnih ter ledvenih vretenc, ohranjen pa je le delček enega telesa nedoločljivega vretenca. Zgornje okončine: Desna nadlahtnica je ohranjena v več odlomkih debla. Prisotna je tudi proksimalna epifiza podlahtnice s še nekaj nedoločljivimi odlomki debla. Ramenski obroč: Prisotni so odlomki desne lopatice in sicer processsus coracoideus in distalni del telesa. Ohranjena je lateralna sklepna površina desne ključnice (facies articularis acromialis). Od leve ključnice so prisotni le nedoločljivi odlomki Rebra: Prisotni so nedoločljivi odlomki reber (L in D). Medenica: Ohranjeni so deli leve kolčnice, na predelu sklepne jamice. Ohranjen je del sklepne jamice od črevnice ter del od sramnice. Spodnje okončine: Prisoten je odlomek glave leve stegnenice. Od desne stegnenice je ohranjena cela glava z delom vratu. Prisotna je tudi desna pogačica, vendar je zelo slabo ohranjena. Ohranjeni so odlomki debla golenice (stran nedoločljiva). Stopalo: Ohranjen odlomek skočnice (stran nedoločljiva) PATOLOGIJE: karies SPOL: Po bradavičarju lahko sklepam, da gre za moškega, vendar na podlagi zgolj ene lobanjske značilnosti ne morem zagotovo oceniti spola. 201 GROB 13 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 13 167 Spol Starost S otrok MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Spodnje okončine: Prisotni so manjši odlomki desne stegnenice in golenice. Prisotnih je tudi več manjših odlomkov leve golenice, en je malo večji. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Glede na velikost odlomka leve golenice sklepam, da gre za ostanke otroškega skeleta. GROBNI PRIDATKI: / 202 Vzorec GROB 14 Letnik/koda: Grob: SE: 2012 – kanalizacija 14 171 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so ostanki zatilnice, razlomljene na več delov. Prisoten je tudi odlomek desne zgornje čeljustnice s tremi praznimi alveolami, ter dva nedoločljiva odlomka. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Glede na ohranjene odlomke je očitno, da gre za odraslo osebo, spola in starosti ni mogoče določiti. GROBNI PRIDATKI: 5 - PN 9, SE 137, 171 Tanjši bronast obroček ovalne oblike okroglega preseka debeline 2 mm in premera 41 mm. Oba zaključka sta poškodovana (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Lokacija ni znana. Teža = 1 g. 203 GROBOVI IZ LETA 2016 GROB 1000 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1000 1355 Spol Starost M 18-30 MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 3 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5M Ocena spola Zatilnična izboklina 4 Kolčni vozel 4 MORFOLOŠKA OBLIKA Zraščenost lobanjskih šivov (Meindl, Lovejoy 1985) OCENA STAROST (leta, m – mesec) < 30 < 30 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznavne so predvsem ploščate kosti lobanjskega svoda ter odlomki spodnje čeljustnice. Hrbtenica: Redki odlomki odrastkov vretenc, predvsem prsnih in ledvenih. Zgornje okončine: Prisotni so odlomki dolgih kosti zgornjih okončin, pri čemer je z gotovostjo prepoznati le deblo leve in desne nadlahtnice. Medenica: Manjši odlomki medenice, jasno prepoznaven je zgolj del leve črevnice s kolčnim vozlom. Spodnje okončine: Dolge kosti leve in desne noge. Na levi strani je ohranjena zgolj stegnenica brez distalnega dela, na desni deblo stegnenice z delom glave ter deblo golenice brez proksimalnega in distalnega dela. PATOLOGIJE: / SPOL: Sicer je črevnica skromno ohranjena in z njo kolčni vozel, ki pa je videti precej ozek in tako morda kaže na moškega. S tem sta skladni tudi odsotnost žleba ter izbočena zatilnična izboklina. FOTO: kolčni vozel (1), zatilnična izboklina (2) 204 1 2 205 GROB 1001 Spol X Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1001 1257 Starost 20-35 MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 20-35 17-35 20-35 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je nekaj odlomkov ploščatih kosti (večinoma gre za temenici in čelnico). Prisoten je tudi delček spodnje čeljustnice z zlomljenimi koreninami. Zobje spodnji: na desni strani so krone drugega sekalca in obeh ličnikov, na levi strani pa kroni podočnika in prvega kočnika (vse korenine so tafonomsko razžrte) Trup: Več nedoločljivih odlomkov z odtisi v zemlji. Na ID listku je zapisano, da so zraven tudi odlomki trsk krste. Spodnje okončine: Dolge kosti leve noge so prisotne v več razlomljenih odlomkih. Prisotna je proksimalna epifiza stegnenice, vendar je tafonomsko izjemno uničena. Dolge kosti desne noge so prav tako prisotne v več razlomljenih odlomkih, ostanki epifiz niso razvidni ali določljivi. Kosti stopal so združene in so v obliki odtisov kosti v zemlji, nedoločljivi. PATOLOGIJE: HZS STAROST: Kosti so preveč robustne, da bi šlo za otroka, obraba zob, ki so sicer tafonomsko precej načeti, pa je minimalna, tako da postavljam širok okvir in sklepam, da gre za mlajšo odraslo osebo. GROBNI PRIDATKI: 6 - PN 1051 Nesklenjen bronast naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 2 mm in premera 35 mm. Oba zaključka imata raven konec, obroček je nesučen. Najden je bil ob levi rami. Teža = 2 g. 7 - PN 1052 Več odlomkov (6) železa, ki je močno zarjavel. Verjetno gre za odlomke naglavnega obročka ali pa dela spone. Najdeni so bili ob levi rami pod PN 1051. Teža = 3 g. 8 - PN 1053 Več odlomkov (4) bronaste žice, ki je precej poškodovana. Verjetno gre za odlomke obročka. Najdeni so bili ob desni rami. Teža < 1 g. 206 9 - PN 1054 Več odlomkov (4) bronaste žice okroglega preseka debeline 1 mm. Verjetno gre za odlomke manjšega naglavnega obročka. Najdeni so bili ob desni rami pod PN 1053. Teža < 1 g. 10 - PN 1055 Odlomek bronaste žice debeline 2,5 mm. Teža < 1 g. FOTO: zobje – razžrte krone (1) 1 207 GROB 1002 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1002 1242 vz. 1029 (oglje) vz. 1044 (žlindra) Spol PF Ocena spola Starost Zatilnična izboklina 35+ 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 2 Vrh brade MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 2 STAROST (leta, m – mesec) H = 40-50 33-45 33-50 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Kosti so razlomljene, ohranjene so kosti zatilnice, temenic, čelnice (vse v večjih odlomkih), senčnic (obe skalnici), zagozdnice (eno veliko krilo) in del spodnje čeljustnice. Zobje zgornji: prvi desni kočnik Zobje spodnji: podočnik, oba ličnika – vsi v zobnicah, krone močno poškodovane in obrabljene, vidna je korenina prvega kočnika, nadalje je kost zaraščena (AMTL) Zgornje okončine: Nedoločljivi odlomki kosti leve in desne roke. Ohranjene so tudi 4 dlančnice, manjkajo jim glave in baze, zato so nedoločljive. Trup: Prepoznaven je del ene črevnice, smer je nedoločljiva, vidi se del sklepne jamice kolčnice, ter del desne lopatice. Ostalo so nedoločljivi odlomki in odtisi kosti v zemlji. Spodnje okončine: Pri obeh nogah so ohranjeni deli debel dolgih kosti in sicer pri obeh najbolj stegnenica z zelo izraženo lineo aspero. Pri obeh stegnenicah sta se deloma ohranili tudi glavi (odlomljeni). Ostalo so odlomki debel golenice in mečnice na obeh straneh. PATOLOGIJE: AMTL, izražena linea aspera MERITVE: - Premer glave stegnenice (D) = 41 mm 208 GROBNI PRIDATKI: 11 - PN 1057 Nesklenjen levosučen manjši bronast naglavni obroček debeline 2 mm in premera 25 x 26 mm. Oba zaključka imata ravne konce, obroček je nesučen. Na poškodovanih delih se vidi del žice. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 1 g. 12 - PN 1058 Nesklenjen manjši in masivnejši bronast naglavni obroček ovalne oblike, ovalnega preseka debeline 3 mm in premera 26 x 23 mm. En zaključek ima raven konec, drugi pa se tanjša v zaobljeno konico, obroček je nesučen (oba zaključka v eni ravnini). Na locnu visi steklena jagoda širine 6 mm in premera 11 mm. Jagoda je dovolj široko predrta, da lahko potuje prosto okoli locna. Teža = 4 g. FOTO: AMTL (1) 1 209 GROB 1003 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1003 1406 Vz. 1045 (oglje) Spol Starost X 30-40 Ocena spola Bradavičar MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 4 Vrh brade 3* Kolčni vozel 3* Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M gracilen STAROST (leta, m – mesec) F, G = 30-40 25-35 30-40 (25-40) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ploščate kosti so močno razlomljene, ohranjen je večji del zatilnice, levi bradavičar s skalnico, desna skalnica, leva ličnica. Del leve zgornje čeljustnice je ohranjen z zobmi, spodnja čeljustnica je razlomljena na več mestih in ima zobe v zobnicah. Zobje zgornji: podočnik in vsi trije kočniki na desni strani, drugi ličnik in vsi trije kočniki na levi strani (v zobnicah) Zobje spodnji: vsi trije kočniki na desni strani, oba ličnika in vsi trije kočniki na levi strani (vsi v zobnicah) Zgornje okončine: Dolge kosti leve in desne roke so ohranjene v odlomkih debel, epifiz ni. Poleg odlomkov debel so tudi nedoločljivi odtisi kosti v zemlji. Trup: Ohranjen je del nosača in del desne črevnice s poškodovanim kolčnim vozlom. Ostalo so nedoločljivi odlomki in odtisi kosti v zemlji (reber, vretenc). Spodnje okončine: Desne dolge kosti so prisotne v večjih odlomkih debel, epifiz, razen močno poškodovane distalne epifize stegnenice ni. Dolge kosti leve noge so prav tako prisotne v obliki odlomkov debel, epifiz ni. PATOLOGIJE: karies, HZS SPOL: Skelet ni dovolj dobro ohranjen za zagotovo določitev spola, saj ena morfološka značilnost lobanje ni dovolj zanesljiva. Vrh brade je odlomljen in lahko njegovo izraženost zgolj sklepam in enako velja za kolčni vozel, skelet pa je bolj gracilen kot robusten, tako da gre bolj za nek spolno nevtralen skelet. 210 GROBNI PRIDATKI: 13A, 14B - PN 1061a in b Par srebrnih naglavnih obročkov. 1061a je masivnejši obroček okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2,5 mm in premera 38 mm. Oba zaključka sta ravno zaključena (rahlo zaobljena), obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Teža = 4 g. 1061b je tanjši levosučen obroček. V preseku je lečast, debelina preseka je 1 mm, v premeru meri 39,5 mm. En zaključek je ravno zaključen, drugi pa se splošči in razširi, je odlomljen – verjetno bi se nadaljeval v kovano S-zanko. Teža = 2 g. Najdena sta na desni strani lobanje. 14A, 14B - PN 1062a in b Par srebrnih naglavnih obročkov. 1062a je masivnejši obroček okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2,5 mm in premera 38 mm. Oba zaključka sta ravno zaključena (rahlo zaobljena), obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Teža = 3 g. 1062b je tanjši obroček, prelomljen na pol, zato je vidna okrogla oblika. V preseku je ovalen, debelina preseka je 1 mm. En zaključek je ravno zaključen, drugi pa se splošči in je odlomljen – verjetno bi se nadaljeval v S-zanko; sučnost ni ohranjena (poškodovan locen), ni vektoriziran ali narisan. Najdena sta na levi strani lobanje. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1) 1 211 GROB 1004 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1004 1245 Vz. 1053 (oglje) Spol Starost S 7,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 7,5 +/- 1 7,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Natančneje nedoločljivi, z zemljo zlepljeni odlomki lobanje in zob. Slednji so zastopani zgolj s kronami, ki so večinoma razlomljene. Kljub temu je prepoznati krono spodnjega ličnika in odlomke krone verjetno spodnjega drugega kočnika, obe ¾ razviti. Spodnje okončine: Prisotnih so z zemljo zlepljeni odlomki debel dolgih kosti, ki niso natančneje določljivi. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje – razžrte krone (1,2) 2 1 212 GROB 1005 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1005 1407 1077 (lobanja) vz. 1055 (oglje) Spol Starost X 30-40 MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 35-40 25-35 30-40 (25-40) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Od lobanje je ohranjenih nekaj odlomkov ploščatih lobanjskih kosti in od spodnje čeljustnice je ohranjen del levega ramusa. Zobje: spodnji tretji kočnik (stran nedoločljiva zaradi poškodovanosti sklenine in obrabe) in desni drugi sekalec; zgornji desni podočnik, prvi in tretji kočnik ter leva sekalca, prvi in tretji kočnik (skoraj ni sledu obrabe) Zgornje okončine: Od leve roke ni ohranjeno nič določljivega, razen nekaj minimalnih odtisov kosti v zemlji. Trup: Nekaj prepoznavnih je odtisov in odlomkov kolčnice, reber in enega telesa vretenca. Ostalo so le neprepoznavni delci. Spodnje okončine: Od obeh nog je ostalo le več nedoločljivih odlomkov kosti in odtisov v zemlji. Prepoznaven je le odlomek debla leve golenice. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 15 - PN 1059 Nesklenjen večji bronast naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 3 mm in premera 47 mm. En zaključek ima enojno odebelitev, ki se oža v konico, drug zaključek pa je odlomljen; sučnost ni ohranjena (poškodba locna). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 3 g. 16 - PN 1060 Nesklenjen bronast naglavni obroček ovalne oblike, ovalnega preseka debeline 3 mm in premera 44 x 49 mm. Oba zaključka imata dvojno odebelitev, obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil na desni strani lobanje. Teža = 5 g. FOTO: zobje (1) 213 1 214 GROB 1006 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1006 1421 vz. 1106? (usnje) vz. 1078 (oglje) vz. 1107 – usnje vz. 1109? (les) Spol S Starost 8,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 8,5 +/- 1 8,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je močno poškodovana, jasno prepoznavna je le desna senčnica. Skromno so ohranjeni tudi zobje, in sicer krone zgornjega drugega levega sekalca, zgornjega levega prvega in drugega kočnika ter spodnjega levega drugega kočnika. Krone so precej poškodovane, povsem ohranjena je le do konca razvita krona drugega spodnjega kočnika. Zgornje okončine: Ohranjen je distalni del debla desne koželjnice ter odlomek prstnice. Spodnje okončine: Prisoten je del glave, vratu in debla leve stegnenice brez distalnega dela ter močno poškodovani, z zemljo zlepljeni odlomki debel golenice in mečnice. PATOLOGIJE: / OPOMBA: Poleg človeškega skeleta je prisoten odlomek verjetno živalskega zoba. GROBNI PRIDATKI: 17 - PN 1066 Nesklenjen masivnejši bronast naglavni obroček ovalnega preseka debeline 3 mm in premera 49 mm. Na eni strani ima raven zaključek, na drugi pa se vsestransko oža v konico. Najden je bil levo ob lobanji, razlomljen na dva dela (zaradi česar sučnost ni ohranjena), zraven je najden tudi del tkanine. Teža = 2 g. 18 - PN 1067 Verjetno gre za del bronastega naglavnega obročka, ohranjenih je osem manjših bronastih odlomkov ploščatega preseka. Najdeno pod lobanjo. Teža < 1 g. 215 19 - PN 1068 Nesklenjen manjši trakast bronast prstan premera 22 mm z ravno odrezanima zaključkoma. Najden je bil pod desno dlanjo. Teža = 1 g. 20 - PN 1069 Večji srebrn obroček ali zapestnica lečastega preseka debeline 2 mm in premera 46 mm. Na eni strani ima raven ploščat zaključek, na drugi pa izgleda podobno, vendar je zaključek deloma poškodovan; sučnost zaradi poškodbe locna ni ohranjena. Najden je bil nad desno dlanjo. Teža = 2 g. FOTO: zobje – kočnik (1) in ostali zobje (2) 1 2 216 GROB 1007 Spol S Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1007 1422 Starost 6,5 +/-1 MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Pars basilaris (Scheuer, Black 1994) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 6,5-7,5 +/-1 7 +/-2 >4 6,5 +/-1 (6,5-8,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki ploščatih kosti (zatilnica, temenici, čelnica – orbit ni), obe skalnici, pars basilaris, delček zagozdnice, odlomki spodnje čeljustnice. Zobje zgornji: krone levega mlečnega podočnika, drugega kočnika, prvi stalni kočnik, krona z odlomljenim delom korenine stalnega podočnika in kroni obeh desnih ličnikov Zobje spodnji: v zobnici so na desni strani prvi stalni sekalec, drugi sekalec in podočnik so neizrastli ter drugi mlečni kočnik in prvi stalni kočnik, drugi stalni kočnik je viden in ni izrastel; na levi strani so prvi sekalec, drugi sekalec ni izraščen, mlečni podočnik in prvi ličnik (ni v zobnici), prvi mlečni kočnik, krona drugega kočnika Trup: Več nedoločljivih odlomkov in odtisov zemlji, prepoznaven je odlomek dela nedoločljive strani lopatice. Prepoznavna so 3 zlomljena krila vratnih vretenc. Zgornje okončine: Obe roki sta prisotni v odlomkih. Spodnje okončine: Dolge kosti obeh nog so ohranjene v obliki odlomkov in odtisov v zemlji. Od desne noge je prepoznavno deblo golenice, od leve noge pa odlomki debel stegnenice in golenice. PATOLOGIJE: / MERITVE: - PB največja širina = 27 mm - PB največja dolžina = 27 mm - PB vmesna dolžina = 20 mm GROBNI PRIDATKI: 21 - PN 1063 Nesklenjen manjši bronast naglavni obroček ovalne oblike, okroglega prereza debeline 2,5 mm in premera 23 mm x 21 mm. En zaključek je ravno zaključen, drug pa je oblikovan v kovano S-zanko, ki je odlomljena; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil na desni strani lobanje. 22 - PN 1064 Nesklenjen levosučen manjši bronast naglavni obroček nepravilne oblike, ovalnega preseka debeline 2 217 mm in premera 19 x 21 mm. Oba zaključka se zaključita v raven (rahlo zaobljen) konec. Najden je bil na levi strani lobanje. Teža < 1 g. FOTO: zobje (1) 1 218 GROB 1008 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1008 1431 Spol Starost PF odrasel Vzorec Ocena spola Kolčni vozel 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 1* MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 2 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki ploščatih kosti (temenic, zatilnice) in delov spodnje čeljustnice. Prisoten je del desnega bradavičarja ter odlomka obeh skalnic. Manjka obrazni del. Zgornje okončine: Od leve roke je ohranjenih le nekaj nedoločljivih odtisov kosti v zemlji. Od desne roke je prisotnih nekaj odlomkov diafiz koželjnice in/ali podlahtnice – zaradi poškodovane površine kosti in velikosti odlomkov je natančnejša določitev nemogoča. Ostalo so nedoločljivi odtisi kosti v zemlji. Trup: Prepoznaven je del kolčnega vozla verjetno leve črevnice. Ostalo so nedoločljivi odtisi kosti v zemlji. Spodnje okončine: Od leve noge je prisotnih več večjih odlomkov diafiz stegnenice in golenice, epifiz ni. Od desne noge je prisotnih nekaj odlomkov debla stegnenice, epifiz ni. PATOLOGIJE: / SPOL in STAROST: Glede na pomanjkanje ohranjenih delov, kjer bi bile opazne morfološke značilnosti za določanje spola, le-tega ne morem zagotovo oceniti. Del kolčnega vozla je slabo ohranjen, zato s pomočjo dorisovanja sklepam, da gre za št. 1 na lestvici, vendar to ni zanesljivo, zato določitev spola na podlagi kolčnega vozla jemljem z rezervo. Glede na debelino lobanjskih kosti in diafiz spodnjih okončin sklepam, da gre za odraslo osebo. GROBNI PRIDATKI: 23 – PN 1071 Več fragmentov keramike. Opomba: Niso bili izrisani in niso prisotni pri najdbah PN. FOTO: kolčni vozel (1) 219 1 220 GROB 1009 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1009 1432 Spol Starost S 2,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 2,5 +/- 1 2,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Večinoma z zemljo zlepljeni odlomki lobanje, nekaj samostojnih odlomkov je zelo tankih. Prepoznavni sta močno poškodovani skalnici ter v zemljo ujete krone zob. Med slednjimi je prepoznati oba spodnja kočnika, zgornji verjetno levi kočnik in zgornji levi podočnik. Vsi prepoznavni zobje imajo krono ¾ razvito. Trup: Z zemljo zlepljeni odlomki kosti, ki niso določljivi. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 24 - PN 1065 Več odlomkov bronaste žice debeline 1 mm. Presek je ovalen. Lokacija je neznana. Teža < 1 g. FOTO: zobje (1,2) 2 1 221 GROB 1010 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1010 1448 Vz. 1117 (oglje) Spol Starost X 35-45 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 35-45 35-45 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznavni so le manjši odlomki zatilnice in senčnic. Nekoliko bolje je ohranjen levi del spodnje čeljustnice ter poškodovana zgornja čeljustnica. Zobje so deloma ohranjeni, a zaradi načetosti težko prepoznavni. Zobje: opaziti je močno načeta leva in desna spodnja sekalca, spodnji desni podočnik, oba leva ličnika ter prvi in drugi levi kočnik. Zgoraj je zaslediti oba podočnika, levi in desni prvi ličnik, odlomek verjetno prvega spodnjega kočnika ter krono tretjega spodnjega kočnika. Zgornje okončine: Odlomki debel dolgih kosti, ki so močno poškodovane, najbolje je ohranjena desna nadlahtnica. Sklepni okrajki niso ohranjeni. Spodnje okončine: Močno propadle dolge kosti leve in desne noge, na desni strani sta najbolje ohranjeni golenica in mečnica, na levi stegnenica in golenica. Sklepni okrajki niso ohranjeni. PATOLOGIJE: Opazno je izrazito umikanje alveolarne kosti, ki kaže na napredno paradontalno bolezen. Slednja je dodatno potrjena s povsem zaraščeno zobnico spodnjega levega tretjega kočnika, ki je očitno izpadel pred smrtjo (AMTL). GROBNI PRIDATKI: / 222 FOTO: zobje (1,2) 1 2 223 GROB 1011 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1011 1435 Vz. 1110 (oglje) Vz. 1115 (les) Vz. 1130 (?) Spol Starost M 40-50 Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: 75 – 100 Ohranjenost: 2 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 4 Bradavičar 4-5 Vrh brade 3-4 Kolčni vozel 4 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA robusten STAROST (leta, m – mesec) Zgornji H: 40-50 Spodnji I: 45-55 25-35 40-50 (25-55) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je večina kalote z vsemi ploščatimi lobanjskimi kostmi, ki so razlomljene. Tafonomsko sta načeta bradavičarja na obeh senčnicah, vendar sta oba precej masivna. Od notranjosti lobanje v odlomkih ohranjena tudi zagozdnica. Ohranjeni so delci zgornjih čeljustnic ter večina spodnje (brez ramusov). Zobje zgornji: prvi sekalec, podočnik, prvi ličnik in drugi kočnik na desni strani, drugi sekalec, podočnik, oba ličnika in vsi trije kočniki na levi Zobje spodnji: prvi sekalec, podočnik, oba ličnika in vsi trije kočniki na desni strani, drugi sekalec, podočnik, oba ličnika in vsi trije kočniki na levi strani. Vsi zobje so stalni. Hrbtenica: Prisotna je polovica nosača. Ostalo so odlomki vretenčnih kril (nedoločljivi). Zgornje okončine: Debla vseh treh dolgih kosti desne roke so prisotna, manjkajo vse epifize. Kosti leve roke so prisotne v manjšem obsegu in so bolj razlomljene. Trup: Prisotnih je nekaj odlomkov reber, ohranjena sta tudi oba korakoidna odrastka lopatic. Medenični obroč je precej polomljen, črevnici sta prisotni večinoma zgolj v odlomkih, prepoznaven je del desnega kolčnega vozla. Spodnje okončine: Od desne noge so prisotna predvsem debla stegnenice in golenice, ohranjena je tudi večina skočnice in nekaj odlomkov falang. Kosti leve noge so bolj ohranjene, prisotna so debla vseh treh dolgih kosti, prav tako pa je prisoten del proksimalne in distalne epifize stegnenice (odlomljen). Ohranjenih je tudi nekaj kosti stopala in sicer del skočnice in petnice, ena nedoločljiva stopalnica, ostalo so nedoločljivi deli stopala. 224 PATOLOGIJE: HZS POSEBNOSTI: zelo izražena linea aspera na obeh stegnenicah GROBNI PRIDATKI: 25 - PN 1074 Nesklenjen preprost tanjši bronast obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 1,5 mm in premera 30 mm. En zaključek je poškodovan (zaradi česar sučnost ni ohranjena), drugi ima dvojno odebelitev. Najden je bil ob levi rami. Teža = manj kot 1 g. Opomba: Pri listku s podatki se nahaja listek s podatki, da ta obroček pripada grobu 1061 (SE 1198) in je PN 1148, morala bi biti dva bronasta obročka. 26 - PN 1075 Nesklenjen levosučen bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 39 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 2 g. FOTO: zatilnica (1), bradavičar (2), kolčni vozel (3), linea aspera (L) (4), zobje (5) 1 2 225 4 3 5 226 GROB 1012 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1012 1442 Spol Starost M 45+ Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Bradavičar 4* Vrh brade 3-4 Kot spodnje čeljustnice MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 3 Kolčni vozel 5 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA manjši robusten STAROST (leta, m – mesec) H, I = 40-55 33+ (33-45, 45+) 45+ ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je večina lobanje, kosti so močno razlomljene. Od ploščatih kosti so prisotne vse, orbit in bazilarnega dela zatilnice ni. Prisotna sta obe senčnici z bradavičarjem, del leve zgornje čeljustnice in močno razlomljena spodnja čeljustnica z zobmi. Zobje zgornji: desni prvi sekalec, prva dva kočnika Zobje spodnji: na desni strani prvi sekalec, podočnik, oba ličnika (drugi v zobnici), drugi (v zobnici) in tretji kočnik; na levi strani oba ličnika, vsi trije kočniki Trup: Ohranjenih je več nedoločljivih odtisov kosti v zemlji vretenc in reber. Prepoznavna sta večja odlomka obeh lopatic z acromionoma, lateralni del leve ključnice z romboidno foso, ki je malo bolj izražena. Deloma sta ohranjeni tudi obe črevnici s kolčnima vozloma (zelo ozek), pri obeh je viden tudi acetabulum, ohranjen je tudi del desne črevnice. Zgornje okončine: Dolge kosti obeh rok so večinoma ohranjene, manjkajo epifize koželjnic in podlahtnic. Pri obeh nadlahtnicah je viden prehod v distalno epifizo, vendar je le-ta tafonomsko precej poškodovana, od leve nadlahtnice pa je ločeno odkrita tudi glava (desne ni). Spodnje okončine: Dolge kosti leve noge so lepo ohranjene, vendar so razlomljene. Prisotne so vse epifize, razen distalne epifize mečnice, vse so tafonomsko poškodovane. Na stegnenici je močneje izražena linea aspera, na proksimalni stegnenični epifizi je tudi precej izražena fovea capitis. Od stopala 227 sta prisotni petnica in skočnica (tafonomsko poškodovani). Kosti desne noge so prav tako ohranjene v veliki večini. Prisotne sta obe stegnenični epifizi, ter proksimalna golenična. Ohranjene so tudi pogačica, petnica in skočnica. Zelo izraženi sta fovea capitis in linea aspera na stegnenici. PATOLOGIJE: karies na večji površini (okluzalni) 2M, zelo izrazita obraba zoba (1PM in vsi kočniki), AMTL (M1), izražena romboidna fosa, linea aspera, fovea capitis MERITVE: - Caput femoris (L) = 51 mm - Caput femoris (D) = 52 mm GROBNI PRIDATKI: PN 1072 Kos stekla. Opomba: Ni narisan ali prisoten med najdbami PN. FOTO: zobje – karies (1,2) in obraba (2), bradavičar (3), kolčni vozel (4) 1 228 2 3 4 229 GROB 1013 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1013 1205 Spol Starost S < 4 leta MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA (Scheuer, Black 2000) OCENA ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več odlomkov temenic, ostalo so nedoločljivi deli lobanjskih kosti oziroma odtisi njih v zemlji. Prepoznavna je leva skalnica (po meritvah se je zlomila). Trup: Prisotnih je nekaj lokov vratnih vretenc, ki še niso zraščena in en odlomek rebra. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost sklepam na podlagi nezaraščenosti vretenčnih lokov s telesom vretenca kar po Scheuer in Black (2000, 193) ustreza otroku pod 4. letom starosti. MERITVE: - skalnica dolžina = 46 mm - skalnica širina = 23 mm (pogojno, ker je veliko kosti okoli) GROBNI PRIDATKI: / 230 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) Zrastlost vretenčnih lokov =<4 <4 GROB 1014 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1014 1445 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 3,5 +/-1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 3,5 +/-1 3-4 +/-1 3,5 +/-1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ostalo je le še nekaj odtisov kosti v zemlji in en manjši odlomek ploščate lobanjske kosti. Zobje zgornji: desni mlečni podočnik Zobje zgornji: levi mlečni podočnik in drugi kočnik, krona stalnega prvega levega kočnika Spodnje okončine: Od desne noge je ostalo nekaj odlomkov dolgih kosti in več odtisov kosti v zemlji, medtem ko so od leve noge ostali le še odtisi. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena na podlagi izraščanja zob. Od teh so ostale le 4 krone. Pri obeh podočnikih in drugemu kočniku se vidi, da so bile korenine že vsaj deloma razvite iz krone, pri kroni prvega stalnega kočnika pa je razvidno, da se korenina še ni začela razvijati, zato ocenjujem starost na 3,5 let s SD 1 leto. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 231 GROB 1015 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1015 1248 Spol Starost PM 25-35 MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 2 Vzorec Ocena spola Bradavičar MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) OCENA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 4 STAROST (leta, m – mesec) E/F = 25-35 25-35 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več odlomkov ploščatih lobanjskih kosti (temenici, zatilnica, čelnica), obe skalnici (desna je tudi z bradavičarjem), desna ličnica. Prisotni so tudi odlomki spodnje čeljustnice, zob je le en: drugi levi stalni ličnik. Zobje: drugi stalni spodnji ličnik Zgornje okončine: Nekaj nedoločljivih odlomkov in odtisov kosti v zemlji. Trup: Del leve črevnice z sklepno jamico je prisoten, ohranjenih je tudi več odlomkov kril prsnih in ledvenih vretenc (telesa so nerazpoznavna). Spodnje okončine: Dolge kosti leve noge so razlomljene, prisotne večinoma v odlomkih debel, prepoznavni sta stegnenična proksimalna epifiza in del skočnice. Dolge kosti desne noge so prisotne v odlomkih debel stegnenice in golenice, ohranjena je epifiza stegnenice (glava). PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena zgolj na podlagi enega zoba (drugi levi stalni ličnik), kar ni popolnoma zanesljiva ocena starosti. Glede na ostale ostanke kosti gre zagotovo za odraslo osebo, zob pa je res minimalno obrabljen, tako da sklepam, da gre za mlajšo odraslo osebo. SPOL: Spola na podlagi zgolj ene lobanjske morfološke značilnosti (bradavičar) ne morem zagotovo oceniti, saj lobanja za določanje spola ni tako zelo zanesljiva kot medenica. Meritev premera stegnenične glavice je ravno na meji. Sicer tako bradavičar kot stegnenična glavica obe nakazujeta, da gre za verjetno moškega, je pa potrebno to oceno jemati z rezervo. MERITVE: - Caput femoris: 46 mm (L), 45 mm (D) 232 GROBNI PRIDATKI: 27 - PN 1076 Zgornji del železnega žebljička. Je ovalne oblike dimenzije 15 x 13,5 mm, debelina je 9 mm. Najden je bil severno od lobanje. Teža = 2 g. FOTO: zob in bradavičar (1) 1 233 GROB 1016 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1016 1457 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Poleg nekaj odlomkov ploščatih kosti je prepoznaven del leve senčnice s skalnico. Spodnje okončine: Prisotnih je nekaj odlomkov leve in desne noge. Odlomki so premajhni za natančnejšo opredelitev. PATOLOGIJE: / STAROST: Zaradi preslabe ohranjenosti ocena spola in starosti ni mogoča. Glede na razvitost skalnice in debelino ploščatih lobanjskih kosti je moč soditi na odraslo osebo. GROBNI PRIDATKI: 28 - PN 1078 Nesklenjen bronast naglavni obroček ovalne oblike, ovalnega preseka debeline 2 mm in premera 31 x 33 mm. Locen je precej poškodovan (sučnost zato ni ohranjena), vendar se pri enem zaključku kaže enojna odebelitev, na drugem pa raven zaključek. Najden je bil na lobanji zgoraj. Teža = 2 g. 29 - PN 1079 Nesklenjen levosučen srebrn tanjši naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 2 mm in premera 33 mm. Pri obeh zaključkih so sledi večkratnih odebelitev. Najden je bil pod lobanjo. Teža = 2 g. 234 GROB 1017 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1017 1451 vz. 1114 (oglje) vz. 1142 (žgano pšenično seme) Spol Starost S 8,5 +/-1 MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 8,5 +/-1 8 +/-2 Proksimalna epifiza stegnenice < 12 (F) oz. < 15 (M) Acetabulum < 14 8,5 +/-1 (8-15) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki vseh ploščatih kosti (zatilnica, temenici, čelnica – ohranjena je tudi leva orbita), obe skalnici in deli zagozdnice. Prisotni so tudi posteriorni deli zgornjih čeljustnic z nebnicama ter večina spodnje čeljustnice. Zobje zgornji: oba mlečna kočnika na desni in drugi mlečni kočnik na levi strani; od stalnih oba prva sekalca, drugi levi sekalec, oba podočnika (drugi sekalec in podočnika še nimajo zaključene korenine), levi prvi ličnik (brez zaključene korenine), oba prva kočnika in še v zobnici krona desnega drugega kočnika (ne izraščen) Zobje spodnji: prvi desni in oba druga mlečna kočnika (sta v zobnici); od stalnih so prvi desni ličnik (brez zaključene korenine) oba prva kočnika (v zobnici), kroni obeh drugih kočnikov sta tudi v zobnici (ne izrastla), v kosti se vidijo krone obeh levih ličnikov. Zgornje okončine: Od desne roke je ohranjenih več odlomkov debel nadlahtnice in podlahtnice. Od leve roke je ohranjenih nekaj odlomkov debla nadlahtnice. Medenica: Ohranjen je del leve črevnice, kjer je tafonomsko precej načeta ušesna školjka, prepoznavna je tudi sklepna jamica (ki ni zaraščena). Ohranjen je tudi del leve sednice. Trup: Nekaj odlomkov reber in kril vretenc. Ostalo so odtisi kosti v zemlji. Spodnje okončine: Desna stegnenica je ohranjena v večjih odlomkih, proksimalna epifiza še nima zraščene glave, distalna epifiza je odlomljena in tudi še ni zaključena. Prisotni so tudi manjši odlomki debel golenice in mečnice, epifiz ni. Od desnega stopala je ohranjena večina petnice, del skočnice, nekaj nedoločljivih prstnic, prepoznavna je proksimalna prva falanga (stran nedoločljiva, sklepne površine še niso povsem zaključene). Dolge kosti leve noge so bolj razlomljene – prisotna je diafiza stegnenice, od golenice je ohranjen del diafize ter tafonomsko precej načeti epifizi – pri proksimalni se vidi, da še ni bila zaključena. Ohranjen je tudi del debla nedoločljive stopalnice. 235 PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 30 - PN 1080 Bronast prstan s trakastim prerezom, sklenjen z dodatkom, ki ni ohranjen. V premeru meri 22 mm. Najden je bil ob lobanji. Teža = 1 g. 31 - PN 1081 Nesklenjen levosučen večji bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 2,8 mm in premera 43 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, ki se zaključi v konico. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 6 g. 32 - PN 1085 Nesklenjen manjši bronast obroček ali prstan tanjšega ovalnega preseka debeline 1 mm in premera 18 mm. En zaključek ima raven konec, drugi pa se vsestransko oža v konico. Ob rokovanju se je del zlomil. Najden je bil ob desni dlani. Teža < 1 g. FOTO: zobje (1), stegnenica (2) 2 1 236 GROB 1018 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1018 1454 Vz. 1187 (semena) Spol Starost X odrasel MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznavni sta temenici, manjši odlomek zatilnice ter leva senčnica. Zobje niso prisotni. Zgornje okončine: Ohranjen je le del debla leve nadlahtnice brez okrajkov. Medenica: Prepoznavna je sklepna jamica leve črevnice. Spodnje okončine: Na levi strani so prisotne vse tri dolge kosti z močno poškodovanimi proksimalnimi in distalnimi okrajki. Ohranjena je tudi rahlo poškodovana leva pogačica ter razlomljena leva petnica in pet nedoločljivih debel stopalnic, eno z glavo. Na desni strani sta ohranjeni močno poškodovani debli stegnenice in golenice brez epifiz. PATOLOGIJE: Na proksimalnem robu pogačice so prisotni kostni odrastki, ki sicer lahko kažejo na vnetje mehkega tkiva ali povečano aktivnost, lahko pa se razvijejo s starostjo – osteoartritis (osteofiti) (Shaibani et al. 1992; Rogers et al. 1997). GROBNI PRIDATKI: / FOTO: pogačica (1) 1 237 GROB 1019 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1019 1461 Spol Starost F 30-40 Vzorec Ocena spola Bradavičar: 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 1 Vrh brade: 1-2 Kolčni vozel MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 3 2 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA gracilen STAROST (leta, m – mesec) Zgornji - G, H = 35-50 Spodnji - F, G = 30-40 25-35 30-40 (25-50) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki ploščatih kosti lobanje (temenici, zatilnica, čelnica), oba bradavičarja (levi je lepše ohranjen) in obe skalnici. Od obraznega dela je bil prepoznaven del leve ličnice (uničil ob dotiku), spodnja čeljustnica je prisotna v odlomkih, zgornja pa le levi posteriorni del. Zobje zgornji: na desni strani so ohranjeni prvi ličnik ter prvi in tretji kočnik (vsi z zelo uničenimi koreninami); na levi strani so krone drugega sekalca, podočnika in prvega ličnika, drugi ličnik ima korenino, vsi trije kočniki pa so v zobnicah. Zobje spodnji: v kosti so vidni odlomki korenin zob, njihove krone so odlomljene; na desni strani so podočnik, drugi ličnik in prvi kočnik (z odlomljenima koreninama), v zobnicah sta drugi in tretji kočnik; na levi strani je krona podočnika. Zgornje okončine: Od desne in leve roke je ohranjenih več večjih odlomkov debel nadlahtnic, pri levi roki je še nekaj odlomkov podlahtnice in/ali koželjnice (zaradi stopnje uničenosti kosti in velikosti odlomkov je nemogoče natančneje določiti). Trup: V obliki odtisov v zemlji so prepoznavna rebra in deli medenice. Od medenice sta dobro prepoznavna oba kolčna vozla, levi je boljše ohranjen (oba sta tudi odlomljena). Prisoten je tudi manjši odlomek leve lopatice (processus cracoideus, acromion). Spodnje okončine: Dolge kosti desne noge so prisotne v večjih odlomkih, stegnenici manjkajo zgolj epifize, golenica in mečnica pa sta malo bolj razlomljeni in uničeni. Dolge kosti leve noge so prav tako prisotne v odlomkih debel, tokrat ni nobenih odlomkov mečnice, epifiz od stegnenice in golenice ni. PATOLOGIJE: karies, HZS 238 POSEBNOSTI: neenakomerna obraba C1 GROBNI PRIDATKI: 33 - PN 1082 Več (4) odlomkov bronaste žice ploščatega preseka. Najdeni so bili na desnem delu prsnega koša. Odlomki niso bili narisani ali vektorizirani. Teža < 1 g. 34 - PN 1083 Več (8) odlomkov srebrne žice. Verjetno gre za dele tanjšega naglavnega obročka z okroglim presekom debeline 2 mm. Najdeni so bili desno ob lobanji. Teža < 1 g. 35 - PN 1084 Nesklenjen manjši desnosučen bronast prstan ovalne oblike, okroglega preseka debeline 1,5 mm in premera 23 x 20 mm. Oba zaključka imata raven konec. Locen je deloma poškodovan. Najden je bil na predelu spodnjega dela vretenc. Teža < 1 g. FOTO: kolčni vozel (1), obraba podočnika (2), bradavičar (3), zobje (4) 1 2 239 3 4 240 GROB 1020 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1020 1429 vz. 1150 (oglje – krsta) Spol Starost X 25-35 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 30-35 25-35 25-35 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so odlomki zatilnice in čelnice, leva skalnica in 7 zob. Zobje zgornji: prvi in tretji levi kočnik Zobje spodnji: na desni strani drugi ličnik, drugi in tretji kočnik; na levi strani drugi in tretji kočnik Zgornje okončine in trup: Desna nadlahtnica je deloma ohranjena in razlomljena, brez epifiz (distalna epifiza je bolj ohranjena, brez sklepnih površin). Ohranjen je tudi odlomek črevnice (stran nedoločljiva). Spodnje okončine: Prisotnih je več odlomkov dolgih kosti obeh nog. Prepoznavni so deli debel predvsem desne stegnenice. Ohranjena je distalna epifiza desne golenice, ter del proksimalne epifize stegnenice (stran nedoločljiva). Ostalo so nedoločljivi odlomki in fragmenti dolgih kosti nog. PATOLOGIJE: / OPOMBA: Na FS in izrisu v .dwg datoteki, so razvidne le spodnje okončine. Grob je očitno presekal drug grob. Pripadajoče kosti lobanje, trupa in zgornjih okončin torej pripadajo drugemu grobu? Položaj najdb prav tako ni skladen z običajnimi lokacijami pridatkov. GROBNI PRIDATKI: PN 1073 Manjši bronast novec premera 14 mm. Tip novca je nemogoče določiti, saj sta sprednja in zadnja stran preveč poškodovani. Ni narisan ali vektoriziran. Lokacija v grobu je neznana. Teža = 1 g. 36A, 36B - PN 1086a in b Par bronastih obročkov. 1086a je nesklenjen tanjši obroček ovalne oblike, ovalnega preseka 1,5 mm in premera 30 x 33 mm. En zaključek ima enojno odebelitev, drugi pa se zaključi v razcepljeni obliki – prvi zaključek nalega v ta razcepljeni zaključek. Obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Teža = 1 g. 1086b je desnosučen obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 2,5 mm in premera 34 mm. En zaključek je ravno zaključen, drugi pa je poškodovan. Najdena sta bila ob in pod desno golenico. Teža = 2 g. 241 37 - PN 1087 Sklenjen ulit srebrn prstan trikotnega preseka debeline 2,5 mm in premera 25 mm. Na locnu sta opazna dva žleba ali več. Najden je bil med stegnenicama. Teža = 6 g. FOTO: zobje (1) 1 242 GROB 1021 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1021 1462 Spol Starost F 35-40 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola MNI: 1 Celovitost: > 75 Ohranjenost: 2 Zatilnična izboklina: 2 Bradavičar: 2 Vrh brade: 2 Kolčni vozel 2 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA gracilen STAROST (leta, m – mesec) 35-40 25-45 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je skoraj v celoti ohranjena, vendar so kosti nekoliko razlomljene. Poleg tega je ohranjenih vseh 16 zgornjih zob ter 10 spodnjih, pri slednjih so kočniki izpadli pred smrtjo. Prisoten je tudi veliko krilo podjezičnice. Hrbtenica: Vretenca so sicer prisotna, a so v zelo slabem stanju. Prevladujejo prsna in ledvena, prepoznavna sta tudi nosač in okretač ter deli treh vratnih vretenc, dobro je ohranjena križnica. Prsni koš: Kosti prsnega koša so sicer dobro ohranjene, a razlomljene. Prsnice ni prepoznati. Ramenski obroč: Prisotni so prepoznavni odlomki leve in desne lopatice in ključnice. Zgornje okončine: Na levi strani so prisotne vse tri dolge kosti rok, ki so razlomljene, poleg debel so ohranjeni tudi proksimalni in distalni okrajek nadlahtnice ter proksimalni okrajek koželjnice. Prisotne so tudi redke kosti dlani, in sicer tri debla nedoločljivih dlančnic, eno vključno z glavo in eno z bazo ter tri proksimalne prstnice. Na desni strani sta ohranjeni razlomljena nadlahtnica z vsemi epifizami ter razlomljena podlahtnica s proksimalno epifizo. Prepoznavnih je tudi nekaj odlomkov močno poškodovanih dlančnic in prstnic. Medenica: Ohranjeni sta sicer nekoliko poškodovani leva in desna črevnica z močno poškodovano sednico. Sramnice ni prepoznati. Spodnje okončine: Na levi strani so prisotne vse tri dolge kosti, ki so močno poškodovane, najbolj mečnica. Pri stegnenici je najbolje ohranjen osrednji del debla, prisotni so tudi okrajki. Golenica in 243 mečnica sta močneje razlomljeni, vendar je pri golenici prepoznati tudi oba okrajka. Poleg tega je prisotnih nekaj odlomkov distalnega dela petnice ter odlomki prstnic. Na desni strani so prisotne vse tri dolge kosti, vendar je mečnica izredno poškodovana. Ohranjeni so tudi glava in distalni okrajek stegnenice ter proksimalni okrajek golenice. PATOLOGIJE: Na zobeh je najprej moč opaziti močno obrabo in simetričen vzorec le-te na zgornjih zobeh. Na levi in desni strani je na ličnikih in obeh podočnikih vidna povečana obraba ter tako široka U zajeda, ki verjetno kažeta na uporabo zob pri nekem opravilu. Poleg močne obrabe sta prisotna tudi zobni kamen in karies, slednji najbolj na zgornjem desnem tretjem, in v manjši meri, drugem kočniku. Bolezni zob potrjujejo tudi zarasle zobnice vseh spodnjih kočnikov, ki so očitno izpadli veliko pred smrtjo (AMTL). SPOL: Spol je moč oceniti na osnovi medenice, veliki kolčni vozel in globok dolg žleb kateri govori o ženski. Oceno potrjujejo tudi morfološke značilnosti lobanje. GROBNI PRIDATKI: 38 - PN 1088 Več (11) odlomkov verjetno železnega obročka okroglega preseka z debelino 6 mm. Odlomki so zelo zarjaveli. Položaj je zaradi napačne meritve neznan. Teža = 9 g. FOTO: črevnica (1- ušesna školjka, 3 – kolčni vozel, 3- rob ušesne školjke), zobje (2) 244 245 GROB 1022 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1022 1424 Vz. 1170 (oglje) Spol Starost PF odrasel MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 Ocena spola Zatilnična izboklina 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 3 Bradavičar: 2* Kolčni vozel 2* MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 40+ 33 (odrasel) >30 let ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Delno ohranjena in močno poškodovana lobanja. Prisotni sta obe skalnici in levi bradavičar, del zatilnice in del ušesa. Ohranjen je tudi zgornji drugi kočnik (stran nedoločljiva). Medenica: Ohranjen je del leve črevnice z delom kolčnega vozla in sklepne jamice (v kateri je še del glave leve stegnenice). Ostalo so nedoločljivi delci kolčnice. Zgornje okončine: Razlomljeni in močno poškodovani deli dolgih kosti desne in leve roke, prisotni so delci predvsem nadlahtnice, nekaj je odlomkov koželjnice in podlahtnice. Ramenski obroč: Ohranjen je kljun desne lopatice. Hrbtenica: Zelo slabo ohranjene kosti vretenc, prisotnih je 5 lokov prsnih ali ledvenih vretenc (je nemogoče zagotovo trditi). Spodnje okončine: Prisotni so razlomljeni deli debla leve in desne stegnenice in golenice brez epifiz, mečnici nista prisotni. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / 246 FOTO: zob (1), zatilnična izboklina (2) 1 2 247 GROB 1023 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1023 1463 Vz. 1172 Spol Starost S 1,5 +/- 1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 1,5 +/- 1 18 m – 2 leti +/-5m 6 m – 2 leti (leva nadlahtnica – proksimalna in distalna okrajka) Pars basilaris in pars petrosa (meritve) 1 leto 3 m Vretenca >2 leti 6 m – 2 leti MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 2 (lahko tudi 1, zelo razlomljen) ANTROPOLOŠKI OPIS3: Lobanja: Ploščate kosti lobanje so deloma ohranjene in razlomljene. Prisotni so deli temenic, čelnice (oba nadočesna oboka), zatilnice (pars basilaris, oba pars lateralis – v odlomkih), obeh senčnic (obe skalnici, oba kladivca in desni lični odrastek) in obe ličnici. Prisotni sta tudi obe večji krili zagozdnice in eno manjše krilo (stran nedoločljiva). Zgornji čeljustnici sta zgolj v odlomkih, prisotnih je več zobnic, v katerih so bile tudi krone še neizrastlih stalnih zob. Spodnja čeljustnica je prisotna skoraj v celoti, manjka ji levi ramus in je razlomljena na polovici. Zobje zgornji: na levi strani mlečni so vsi prisotni, noben nima zaključene korenine, v eni izmed zobnic je prisotna tudi krona stalnega podočnika, medtem ko so na desni strani prisotni oba sekalca, podočnik (vsi brez zaključenih korenin) in krona prvega stalnega kočnika. Zobje spodnji: vsi mlečni – oba podočnika in druga kočnika še niso popolnoma izrastli (desni kočnik je najden posebej); Vretenca: Dve telesi prsnih vretenc in 11 lokov prsnih vretenc je prisotnih, niso zraščena med seboj. Rebra: Prisotnih je več nedoločljivih odlomkov reber, glav in koncev reber ni. Medenica: Ohranjen je del desne črevnice na območju sklepne jamice (ni zraščena) in ušesne školjke, ki je deloma uničena. Vidi se del kolčnega vozla. Zgornje okončine: Leva nadlahtnica je prisotna skoraj v celoti, a je razlomljena, epifizi sta deloma uničeni, prav tako sta prisotna proksimalna dela koželjnice in podlahtnice z epifizama. Od desne roke je prisoten distalen del nadlahtnice brez epifize in del debla. PATOLOGIJE: koničast/špičast zob iz zgornje čeljustnice, cribra orbitalia (blaga, aktivna, obe orbiti); hipoplazija sklenine (morda tudi HZS) - napačno izraščanje in formacija zob STAROST: Starost je ocenjena glede na zraščanje epifiz (po Schaefer 2008; Schaefer, Black, Scheuer 2009) ter izraščanju zob. Vretenčni loki niso zraščeni med seboj, zraščena niso niti telesa, kar se dogaja po 2. letu starosti, zobje se po AlQahtani et al. 2010 popolnoma ujemajo s sliko 1,5 let, medtem ko se po Ubelaker 1989 bolj ujemajo z dvoletnikom (SD 8 mesecev). Glede na meritve lobanjskih kosti prav 3 Vizualizacije groba in skeleta za G 1023 ni. 248 tako nakazujejo na otroka, ki še ni dopolnil dveh let. Distalni in proksimalni okrajek na levi nadlahtnici sta sicer dokaj uničena, vendar se vseeno kaže, da sekundarni deli epifiz še niso prisotni. VZORCI: kladivce L, D MERITVE: - Pars basilaris: 1 – največja širina: 23 mm 2 – sagitalna dolžina:16 mm 3 – največja dolžina: 21 mm = 1 leto 2 m - Skalnica L: 4 – pars petrosa dolžina: 44 mm 5 – pars petrosa širina: 17 mm - Skalnica D: 4 – pars petrosa dolžina: 42,5 mm 5 – pars petrosa širina: 17 mm - L veliko krilo zagozdnice: širina: 23 mm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: skalnica (L in D) (1), pars basilaris (1), krilo zagozdnice (1), orbiti (cribra orbitalia) (2), zobje (označen špičast zob) (3) 1 249 2 3 250 GROB 1024 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1024 1478 Vz. 1199 (oglje) Spol Starost S 7,5-10,5 +/- 3m MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) Pars basilaris (Scheuer, Black 1994) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 7,5 – 10,5 +/- 3m 9 m +/- 3m Telesa vretenc: + 3 m < 1.5 Črevnica + 6m < 2 8-9 m 7,5-10,5 m +/- 3 m (610,5 m) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Od lobanje je ostalo več odlomkov ploščatih kosti, nezaraščeni deli zagozdnice (krila), obe skalnici, pars basilaris in večina spodnje čeljustnice, ki je močno razlomljena. Zobje zgornji: prvi desni in oba leva sekalca (korenine še niso zaključene, vendar so tudi zlomljene), kroni obeh podočnikov, krona levega drugega kočnika in desnega prvega kočnika (vsi zobje so mlečni) Zobje spodnji: v zobnicah sta že deloma izrastla oba prva sekalca, oba druga sekalca sta vidna v kostnini, enako velja za vse štiri kočnike in krono prvega desnega stalnega kočnika (je res v zametkih rasti in ni viden na sliki). Trup: Ohranjenih je 6 teles vratnih, 3 prsnih in 1 telo ledvenega vretenca. So še popolnoma nerazvita in nezraščena z loki, ki so ohranjeni v veliki večini in nezraščeni. Prepoznavni so tudi odlomki reber ter dve desni rebri z glavo. Prisotna je desna črevnica, ni še zraščena s sednico in sramnico, leva črevnica je ohranjena v manjšem obsegu. Ohranjena je tudi skoraj cela desna lopatica, sklepne površine so poškodovane. Zgornje okončine: Proksimalni del leve nadlahtnice je ohranjen skupaj z epifizo, ki še ni zaključena. Ostalo so nedoločljivi odlomki podlahtnice in koželjnice z obeh rok. Spodnje okončine: Nedoločljivi odlomki dolgih kosti obeh nog. 251 PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je določena na podlagi izraščanja mlečnih in stalnih zob, prav tako pa so starost tega otroškega skeleta potrdila tudi telesa vretenc, ki niso še zraščena z loki, loki med seboj pa tudi še niso zraščeni. Črevnica je manjša in še ne povsem razvita, prav tako ustreza starosti zob. MERITVE: - Pars basilaris največja širina = 20 mm - Pars basilaris največja dolžina = 21 mm - Pars basilaris vmesna dolžina = 17 mm GROBNI PRIDATKI: 39 - PN 1089 Nesklenjen preprost tanjši bronast naglavni obroček okroglega preseka debeline 1 mm. En zaključek je poškodovan, drugi pa se vsestransko oža v konico, sučnost ni ohranjena (poškodba locna). Teža < 1 g. 40 - PN 1090 Nesklenjen manjši bronast naglavni obroček okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2 mm in premera 20 mm. En zaključek ima raven konec, drug pa se vsestransko oža v konico, sučnost ni ohranjena, ker je locen prelomljen na pol. Teža = 1 g. 41 - PN 1091 Dva kosa nedoločljivega bronastega predmeta. Nista narisana ali vektorizirana. FOTO: zobje (1), lopatica (2), črevnica (2), pars basilaris (2) 2 1 252 GROB 1025 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1025 1465 Spol Starost X ND Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je nekaj odlomkov lobanjskih kosti. Zgornje okončine: Od leve roke je ostal je minimalen odtis ene od kosti v zemlji. Spodnje okončine: Od desne noge je poleg neprepoznavnih odlomkov prisotna ena prstnica (brez proksimalnega dela). Leva noga je prisotna v večjem številu odlomkov in odtisov v zemlji. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Glede na močno poškodovane kosti je nemogoče določiti spol ali natančno starost skeleta. Kosti glede na debelino in velikost (lobanja) pripada odrasli osebi. GROBNI PRIDATKI: / 253 GROB 1027 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1027 1468 1185 (kosti) Spol Starost X ND MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS4: Ostalo: Ohranjeni so nedoločljivi ostanki skeleta, predvsem v obliki odtisov v zemlji. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Glede na močno poškodovane kosti je nemogoče določiti spol ali natančno starost skeleta. GROBNI PRIDATKI: / 4 Vizualizacije skeleta G 1027 ni. 254 GROB 1028 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1028 1471 Vz. 1232 (usnje) Spol Starost X 17-25 MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Vrh brade MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 3 STAROST (leta, m – mesec) 17,5-18,5 21 18-22 17-25 17-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so razlomljeni deli temenic, zatilnice, zagozdnice in čelnice. Prisotni sta tudi obe skalnici, ohranjen je tudi desni bradavičar, vendar tafonomsko izjemno poškodovan. Del desne čeljustnice je ohranjen, prav tako desni del spodnje čeljustnice z vrhom brade, vse je tafonomsko precej načeto. Zobje zgornji: na desni strani so drugi sekalec, podočnik, oba ličnika, prvi in drugi kočnik; na levi strani sta oba sekalca, podočnik, prvi ličnik in vsi trije kočniki (na tretjem korenina še ni zaključena) Trup: Prisotni so zob okretača ter nekaj odlomkov reber. Zgornje okončine: Ohranjen je osrednji del debla nadlahtnice in nekaj odlomkov debel koželjnice in podlahtnice. Spodnje okončine: Prisotna so debla obeh stegnenic in golenic, ni epifiz. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 42 - PN 1098 Nesklenjen levosučen bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 41 mm. Oba zaključka imata večkratno odebelitev (po tri na vsaki strani). En zaključek se zaključi v isti debelini kot obroček (konec ima poškodovan), drug zaključek pa se oža in ima ob koncu debelino 2,5 mm. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 4 g. 255 43 - PN 1099 Nesklenjen desnosučen tanjši bronast naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 37 x 40 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1) 1 256 GROB 1029 Letnik/koda: Grob: 2016/14-0424 1029 Spol Starost F 18-25 SE: Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5M Ocena spola Bradavičar: 3 Kot spodnje čeljustnice Kolčni vozel MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 2 2 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Zraščanje epifiz (McKern, Stewart 1957) OCENA širok gracilni STAROST (leta, m – mesec) B2, C = 16-22 17-25 Proksimalna epifiza stegnenice > 20 Distalna epifiza stegnenice < 18 18-25 (16-22) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Kalota je ohranjena skoraj v celoti, manjkajo orbite čelnice in inferiorni del zatilnice. Od zagozdnice je nekaj odlomkov. Ohranjeni sta obe skalnici, leva je z bradavičarjem. Zgornja čeljustnica s palatinom je ohranjena le v delih, kjer so kočniki na levi in desni strani. Zobje zgornji: na desni strani so krone prvega sekalca, obeh ličnikov, prvih dveh kočnikov, za tretjega ni prostora in ni izrastel; na levi strani so krone obeh sekalcev, obeh ličnikov in prvih dveh kočnikov, za tretjega ni prostora in ni izrastel Hrbtenica: Prisotni so odlomki nosača, okretača in vsaj dveh drugih vratnih vretenc. Trup: Ohranjena večina obeh črevnic, pri obeh je ohranjen kolčni vozek in del acetabuluma. Ohranjen je tudi odlomek posteriornega dela križnice. Od hrbtenice se je ohranilo več teles vretenc (6), ki so tafonomsko precej načeti. Ohranila so se tudi krila prsnih in ledvenih vretenc (5). Zgornje okončine: Ohranjeni so odlomki debel vseh treh dolgih kosti desne in leve roke, vsem manjkajo okrajki. Od desne roke je prepoznavna še ena nedoločljiva falanga. Spodnje okončine: Leva stegnenica je ohranjena v celoti, z obema epifizama, distalna še ni zaključena v rasti. Od leve golenice in mečnice so le odlomki debel. Ohranjeni sta tudi intermedialna in medialna klina. Leva stegnenica je skoraj cela, manjka ji proksimalna epifiza. Golenica je ohranjena v odlomkih. PATOLOGIJE: zobni kamen, HZS, karies 257 MERITVE: - Premer stegnenične glavice (L) = 42 mm GROBNI PRIDATKI: 44 - PN 1092 Nesklenjen manjši bronast prstan okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm na sredini in 1,5 mm pri zaključkih. Premer obročka je 23 mm. Zaključka se skleneta na koncu in sta oba stanjšana, obroček je nesučen. Vidno je, da zaključka nista bila skovana skupaj. Najden je bil ob desni dlani. Teža = 2 g. 45 - PN 1093 Nesklenjen levosučen večji in masivnejši bronast naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 3 mm in premera 48 mm. Oba zaključka se stanjšata in zaobljeno zaključita. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 6 g. 46 - PN 1094 Nesklenjen desnosučen večji in masivnejši bronast naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 49 x 52 mm. Oba zaključka imata dvojno odebelitev. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 7 g. FOTO: zobje (1), bradavičar (2) 1 2 258 GROB 1030 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1030 1485 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 5,5 +/-1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Pars basilaris (Scheuer, Black 1994) OCENA MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 2 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 5,5-6,5 +/-1 5 +/- 1,5 >4 5,5 +/-1 (5-6,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Kosti lobanje so razlomljene, prepoznavni so odlomki temenic, zatilnice s pars basilaris, čelnice (leva orbita), desna ličnica, obe skalnici, odlomki zagozdnice. Obe čeljustnici sta ohranjeni v odlomkih, v njih so zobje. Zobje zgornji: oba prva sekalca, oba podočnika, vsi štirje kočniki (vsi mlečni, desna kočnika in prvi levi so v zobnicah); od stalnih so krone vseh štirih sekalcev, obeh podočnikov obeh levih ličnikov, prvega levega kočnika Zobje spodnji: na levi strani drugi sekalec, podočnik in oba kočnika ter na desni oba kočnika (vsi mlečni, vsi v zobnicah); od stalnih so v zobnicah vidne krone obeh prvih sekalcev, in desnega drugega sekalca, desnega podočnika in obeh prvih kočnikov Zgornje okončine: Od leve roke je prisotno deblo nadlahtnice, proksimalna epifiza je odlomljena, sklepna površina pa tafonomsko izjemno poškodovana. Prisotno je tudi deblo podlahtnice. Od desne roke so ohranjeni odlomki debel vseh treh dolgih kosti, epifiz ni. Trup: Prepoznaven je del diafize desne ključnice. Prisotnih je tudi več odlomkov reber, obeh črevnic s prepoznavno ušesno školjko ter sednice brez sklepnih površin. Spodnje okončine: Prisotni so odlomki debel dolgih kosti desne noge, epifiz ni. Leva stegnenica je večinoma ohranjena, manjka ji distalna epifiza, proksimalna še ni zraščena, sklepna površina je popolnoma tafonomsko uničena. Golenica in mečnica sta prisotni v manjših odlomkih debel, manjkajo vse epifize. PATOLOGIJE: / MERITVE: pars basilaris največja dolžina = 28 mm pars basilaris največja širina = 27 mm pars basilaris vmesna dolžina = 19 mm 259 OPOMBA: Dodatna druga ali tretja odrasla proksimalna falanga, ki verjetno pripada skeletu najstnika iz groba 1065. Grob 1030 seka grob 1065, v katerem sta identificirana dva posameznika. Glede na naravo inventarja kosti sklepam, da gre pri mlajšem skeletu iz groba 1065 dejansko za kosti iz groba 1030. Za več informacij glej inventar groba 1065 in skelet 1065a. FOTO: zobje (1), pars basilaris (2), odrasla prstnica (3) 1 2 3 260 GROB 1031 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016 1031 1488 1233 Spol Starost S < 19 MORFOLOŠKA OBLIKA Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 OCENA STAROST (leta, m – mesec) Stegnenica, proksimalna epifiza glava: < 19 < 19 ANTROPOLOŠKI OPIS5: Lobanja: Prisotni so 4 odlomki ploščatih lobanjskih kosti (temenici). Trup: Ohranjena je glava enega desnega rebra. Medenica: Prisoten je odlomek črevnice, stran je nedoločljiva. Spodnje okončine: Desna stegnenica je močno razlomljena, vrat in glava sta prisotna, glava še ni zaraščena. Prisotni so tudi odlomki debla mečnice. PATOLOGIJE: / STAROST: Verjetno gre za mlajšo osebo, saj so ohranjene lobanjske kosti še zelo tanke. Starost ocenjujem na podlagi nezraščenosti proksimalne epifize stegnenice. Glava še ni združena. Pri dekletih se zraščanje dogaja med 12-16. letom in pri dečkih med 14-19. letom starosti. Ker je spol nemogoče oceniti, lahko le trdim, da je ta posameznik mlajši od 19 let. GROBNI PEIDATKI: / 5 Vizualizacije skeleta za G 1031 ni. 261 GROB 1032 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1032 1186 Spol Starost S 5 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 4,5-5,5 +/-1 5 +/-1,5 5,5 (4,5-5,5 +/-1,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so odlomki temenic, zatilnice, osrednjega dela spodnje čeljustnice ter posteriorni del leve zgornje čeljustnice. Zobje zgornji: desni prvi sekalec, oba desna kočnika, levi drugi sekalec, levi podočnik in levi prvi kočnik (vsi mlečni); prisotne so tudi krone stalih zob – obeh stalnih prvih sekalcev in levega drugega sekalca, obeh podočnikov, desnega prvega ličnika, obeh prvih kočnikov (desni je še v zobnici, neizraščen) Zobje spodnji: oba prva sekalca, levi drugi sekalec, oba podočnika, oba kočnika (drugi je v zobnici) na levi strani in prvi kočnik na desni strani (vsi mlečni); prisotne so tudi krone obeh desnih stalnih sekalcev, drugega desnega ličnika in obeh prvih stalnih kočnikov (levi je viden v zobnici, neizraščen) Trup: Prisotnih je nekaj odlomkov reber. Zgornje okončine: Odlomek debla desne koželjnice ali podlahtnice. Spodnje okončine: Obe nogi sta ohranjeni v odlomkih in odtisih kosti v zemlji. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 47 - PN 1096 Nesklenjen manjši srebrn naglavni obroček nepravilne oblike, lečastega preseka debeline 1 mm in premera 17 x 18 mm. En zaključek je raven, drugi se vsestransko oža v konico. Najden je bil levo ob lobanji. Teža < 1 g. 48 - PN 1097 Nesklenjen tanjši srebrn naglavni obroček okroglega preseka debeline 1 mm in premera 39 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, sučnost ni ohranjena (poškodba locna). Najden je bil desno ob lobanji v dveh večjih odlomkih. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1) 262 1 263 GROB 1033 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1033 1211 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznaven je manjši odlomek zatilnice, luska čelnice brez očesnega dela, obe senčnici, desna temenica in leva skalnica ter desno kladivce in nakovalce. Na temenici in čelnici je opaziti zeleno obarvanost, na slednji tudi tanko plast korodiranega železa. Medenica: Ohranjena je sklepna jamica desne črevnice. Spodnje okončine: Na levi strani je ohranjen osrednji del debla ene od dolgih kosti, morda stegnenice ter nekaj odlomkov mečnice, medtem ko je na desni strani ohranjen predvsem proksimalni del stegnenice skupaj z glavo, ki je že zraščena s telesom. PATOLOGIJE: / POSEBNOSTI: Obarvanost lobanjskih kosti in prisotnost korodiranega železa kažena na prisotnost kovinskih predmetov v grobu, in sicer v neposredni bližini lobanje. STAROST: Zaradi pomanjkljive in slabe ohranjenosti skeleta starosti in spola ni moč oceniti. Mogoče je reči le, da gre za odraslo osebo. GROBNI PRIDATKI: 49 - PN 1095 Nesklenjen bronast naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 2,5 mm in premera 40 x 45 mm. Oba zaključka se zaključita z enojno odebelitvijo. Najden je bil na lobanji. 50 - PN 1100 Nesklenjen večji bronast naglavni obroček ovalne oblike, ovalnega preseka debeline 2 mm in premera 41 x 45 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, ki se zaključi v konico. Najden je bil levo ob lobanji. 264 51 - PN 1105 Nesklenjen bronast naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 2,5 mm in premera 40 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil levo pod lobanjo. Teža = 5 g. FOTO: korodirano železo na kosteh (1,2) 1 2 265 GROB 1034 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1034 1491 Vz. 1254 (oglje) Spol Starost PM 19-25 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Ocena spola Bradavičar MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) OCENA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 5* STAROST (leta, m – mesec) Popolnoma izrastli modrostni zobje > 19 < 25 19-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Kosti lobanje so delno razlomljene, prepoznavni so predvsem odlomki temenic in zatilnice, leve in desne senčnice, levo kladivce, del zagozdnice, nebnice in zgornje čeljustnice z zobmi. Med slednjimi so ohranjeni močno poškodovan levi podočnik, levi in desni prvi in drugi ličnik, vsi trije desni kočniki in prvi levi kočnik. Spodnje okončine: Prisotni odlomki so večinoma majhni in težko prepoznavni, zlepljeni z zemljino. Prepoznaven je posteriorni del debla desne stegnenice, močno načeto deblo leve stegnenice ter odlomki leve in desne golenice. Na desni strani je prisoten tudi odlomek skočnice. PATOLOGIJE: Edine opazne patološke spremembe so vidne na zobeh, saj so kočniki prizadeti zaradi kariesa. Slednji je viden na vseh treh kočnikih, najbolj izrazito na grizni površini tretjega ter na spoju med korenino in krono drugega. POSEBNOSTI: Opaziti je izredno zeleno obarvanost leve senčnice, zgornje čeljustnice in nebnice. Izrazito so obarvani tudi zobje, predvsem tretji in drugi ter deloma prvi kočnik. Obarvanost kaže na neposredno bližino bronastega predmeta v grobu. SPOL: Zaradi izredno pomanjkljive ohranjenosti skeleta je ocena spola močno otežena. Edini ohranjeni element, ki bi lahko pripomogel k oceni je bradavičar, vendar je močno poškodovan. Kljub poškodbi je videti, da je bil precej masiven, kar morda kaže na moškega. Pri tem velja opozoriti, da je ocena nezanesljiva, saj temelji na zgolj enem pokazatelju, ki je poleg tega še poškodovan. GROBNI PRIDATKI: 52 - PN 1103 Nesklenjen desnosučen masivnejši in večji srebrn naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 45 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, srebrna patina je že zbledela. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 5 g. 266 53 - PN 1104 Nesklenjen desnosučen manjši bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 36 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 4 g. 54 - PN 1107 Nesklenjen večji srebrn ali bronast naglavni obroček okroglega preseka debeline 3 mm, razlomljen je na dva dela. Oba zaključka imata večkratne odebelitve, sučnost ni ohranjena. Najden je bil desno pod lobanjo. Teža = 6 g. 55 - PN 1108 Nesklenjen levosučen manjši masivnejši bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 35 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev. Na žici visi kovinska jagoda, je precej uničena, po žici se še zmeraj lahko premika kot obesek. Najden je bil desno pod lobanjo. Teža = 4 g. FOTO: zobje (1,2) 2 1 267 GROB 1035 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1035 1494 Vz. 1241 (kovina?) Vz. 1235 (usnje) Spol Starost PF 23-25 MORFOLOŠKA OBLIKA MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) OCENA Ocena spola 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Kolčni vozel 1* STAROST (leta, m – mesec) Povsem razviti modrostni zobje > 23 < 25 23-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je le deloma ohranjena in močno poškodovana, vendar so prisotni vsi, nekoliko poškodovani zobje z izjemo pred smrtjo izpadlih desnih spodnjih ličnikov. Zgornje okončine: Debla vseh treh dolgih kosti desne roke, pri čemer je jasno prepoznaven le osrednji in distalni del debla nadlahtnice, medtem ko sta podlahtnica in koželjnica povsem razdrobljeni. Medenica: Skromno ohranjeni leva in desna črevnica. Spodnje okončine: Ohranjena so vsa debla levih in desnih dolgih kosti, najslabše mečnic. PATOLOGIJE: AMTL STAROST: Ocena starosti temelji na zobeh. Povsem razviti tretji kočniki govorijo o osebi, starejši od 23 let, medtem ko omejena obrabljenost kočnikov govori o starosti pod 25 let. SPOL: Pomanjkljivo ohranjeni skeletni elementi močno otežujejo oceno starosti. Z veliko mero previdnosti gre na osnovi sicer močno poškodovane leve črevnice in deloma ohranjenega in široko odprtega kolčnega vozla predvidevati ženski spol. GROBNI PRIDATKI: 56 - PN 1101 Nesklenjen levosučen in masiven bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 45 mm. Oba zaključka imata dvojno debelitev. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 9 g. 268 57 - PN 1102 Sklenjen srebrn prstan polkrožnega preseka debeline 2 mm in premera 22 mm. Na obodu se nahaja okras z zarezami ali grbicami. Najden je bil ob desni dlani. Teža = 3 g. 58 - PN 1106 Nesklenjen masivnejši levosučen bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3,5 mm in premera 39 mm. Oba zaključka imata dvojno odebelitev. Najden je bil levo pod lobanjo. Teža = 9 g. FOTO: zobje (1), kolčni vozel (2) 1 2 269 GROB 1036 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1036 1496 skelet Vz. 1251 (oglje) Vz. 1262 (usnje?) Spol Starost S 14-16 MNI: 1 Celovitost: 75 - 100 Ohranjenost: 1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) OCENA STAROST (leta, m – mesec) Popolnoma izrastli modrostni zobje Stegnenica >15; nadlahtnica <15, dlančnice 15-16 14-16 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Neurocranium je prisoten skoraj v celoti – razlomljena je čelnica, obe temenici, zatilnica. Prisotni sta obe senčnici z bradavičarjem. Viscerocranium je prav tako prisoten z obema zgornjima čeljustnicama (sprednji del je tafonomsko uničen, zobje se držijo zemlje), obema ličnicama in nosnicama. Ohranjena je tudi cela spodnja čeljustnica. Od spodnje čeljustnice so ohranjeni vsi stalni zobje, tretji kočniki niso še čisto popolnoma izrastli. Od zgornje čeljustnice so ohranjeni vsi zobje, razen levega prvega in drugega sekalca. Vsi zobje, razen prvega in drugega desnega sekalca so v alveolah. Ramenski obroč: Obe lopatici sta razlomljeni in ohranjeni polovično lateralno. Ključnici sta prisotni, vendar so njune epifize tafonomsko precej uničene ali zlomljene. Rebra: Na desni strani je ohranjenih 10 glav (1, 3, 5, 6-12) in na levi 7 glav (2, 3, 5, 6, 9, 11/12). Ostali deli reber so prisotni v velikem številu in so precej razlomljeni. Vretenca: Atlas je razlomljen, a prepoznaven, okretač je ohranjen v celoti. Ostala telesa vratnih vretenc so prisotna, ampak večinoma uničena. Od prsnih vretenc je ohranjenih 9 teles (T4-12), telesa vseh petih ledvenih vretenc so prav tako prisotna. Velika večina lokov ledvenih in prsnih vretenc je prisotnih, vendar so razlomljena in ohranjena ponekod tudi fragmentarno. Medenični obroč: Od križnice je ohranjen zgolj proksimalni del (S1 s krili). Obe kolčnici sta prisotni in razlomljeni na več delov. Desna črevnica je ohranjena skoraj v celoti, desna sramnica in sednica pa sta razlomljeni, predvsem pa sta ohranjeni na področju kolčnega vozla. Leva črevnica je bolj razlomljena in ni ohranjena v celoti. Deli kolčnega vozla so prisotni v večini, ohranjenost celotne kolčnice je slabša kot desna. Vsi stranski robovi kosti so tafonomsko uničeni, zato je težko predvidevati, če je medenica že zraščena v celoto ali ne, vendar na podlagi lomov sklepam, da je kosti še niso bile popolnoma zraščene skupaj. Zgornje okončine: Prisotne so vse dolge kosti leve in desne roke. Levi koželjnici in podlahtnici manjkata distalni epifizi, medtem ko nadlahtnici manjka večina proksimalne epifize. Desna nadlahtnica je sorazmeroma ohranjena cela, podlahtnica je na več mestih zlomljena, brez distalne in proksimalne 270 epifize, enako velja za koželjnico. Pri obeh okončinah so prisotne tudi kosti dlani. Od leve dlani so prisotne vse dlančnice razen pete, pri prvi epifiza še ni zraščena, pri tretji pa distalna epifiza še ni do konca razvita (pri ostalih je distalni del zlomljen in ni prisoten). Prisotne leve karpalne kosti so: čolnič, trivogelnica, velika mnogovogelnica. Od desne dlani so prisotne prva, tretja in četrta dlančnica, vse slabše ohranjene. Prisotne so tudi štiri proksimalne falange (2-4) ter ena distalna. Spodnje okončine: Prisotne so vse dolge kosti leve noge, vključno s pogačico. Stegnenica je razlomljena, vendar sorazmeroma cela, distalna epifiza še ni zraščena z deblom, medtem ko vrat in glava sta, ampak se vidi, da je še v procesu zraščanja. Golenica je cela z obema epifizama, ki nista zraščeni z deblom. Tudi mečnica je prisotna skoraj v celoti in razlomljena, vendar je večina obeh proksimalnega in distalnega dela debla, kamor se zraščajo epifize, ki niso prisotne, uničena. Prisotne tarzalne kosti: petnica, skočnica, čolnič, kocka, vse tri kline; stopalnice: vseh pet, vendar je prva precej razlomljena in komaj prepoznavna. Prisotna je tudi ena izmed proksimalnih falang. Prisotne so vse dolge kosti desne noge s pripadajočimi (večinoma) nezaraščenimi epifizami. Zraščena je glava stegnenice z vratom. Od mečnice so epifize dokaj uničene. Od tarzalnih kosti so prisotne vse, razen čolniča. Stopalnice so prisotne vse, tudi s proksimalnimi okrajki, ki niso zaraščeni s celoto. Tretji in peti manjkajo glave. Prisotnih je tudi 5 falang, od tega dve proksimalni in 3 medialne. PATOLOGIJE: zobni kamen, HZS STAROST: Starost ocenjujem na podlagi zaraslosti epifiz na podlagi Schaefer, Black, Scheuer (2009). Stegnenica je že zarastla z vratom, kar se zgodi med 14-19 letom (skupaj M in Ž), hkrati se distalna epifiza zaraste med 14-19 letom za Ž in 16-20 letom za M – v tem primeru distalne epifize še sploh niso zraščene z deblom, kar nakazuje na starost okoli 14 ali pod 15 let. Pri golenici ni nobena epifiza še združena z deblom, kar se dogaja pri podobnih letih kot za stegnenico. Nadlahtnica je skoraj popolnoma zrastla z epifizami, kar se zgodi do 15. leta pri Ž in 18. pri M. Glave dlančnic se večinoma zarastejo okoli 15. in 16. leta, kar se prav tako ujema. Glede na medenico, robustnost ter velikost kosti sklepam, da gre za dečka (ni gotovo), kar nato seštevek nakazuje, da gre za manj kot 16 let in več kot 14. Zobje kažejo popolnoma drugačno sliko, saj ima skoraj do konca že izrastle modrostne zobe, ki ga za nekaj let postarajo. SPOL: Glede na medenico, robustnost ter velikost kosti sklepam, da gre za dečka (ni zagotovo). Lobanjske kosti so bolj gracilne in imajo več ženskih potez, vendar govorimo o najstniku, kjer spolni dimorfizem še ni popolnoma do konca razvit. MERITVE: - Dolžina leve golenice: 370 mm OPOMBA: V zemlji, ki je obdajala glavo, je bil najden še en zgornji desni mlečni kočnik, ki verjetno pripada skeletu iz groba 1017, ki se nahaja v neposredni bližini groba 1036. Grob 1036 seka grob 1056, v katerem so identificirani ostanki dveh mlajših posameznikov. Glede na naravo sekanja in inventar kosti skeleta 1056b sklepam, da kosti pripadajo skeletu 1036. Inventar: MLAJŠA ODRASLA OSEBA 1056b Zobje: Prisoten je prvi spodnji desni stalni sekalec. Ostalo: Ohranjen je del levega čolniča in še ena neprepoznavna kratka tarzalna kost, prepoznavna je tudi ena od nožnih falang (brez okrajkov). Starostni okvir za 1056b: Na podlagi zoba in kosti stopala sklepam, da gre pri 1056b za najstnika ali mlajšo odraslo osebo. Zob je, glede na to, da je eden prvih, ki izrastejo, precej neobrabljen (na lestvici 271 od Lovejoy (1985) spada med A-B2 kar nakazuje na osebo mlajšo od 20 let. Čolnič je že razvit, robovi izgledajo še malo sveži, vendar zagotovo zrasli skupaj in ne gre za otroški čolnič. GROBNI PRIDATKI: 59 - PN 1112 Masivnejši desnosučen bronast obroček ali zapestnica okroglega preseka in premera 44 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, konica le-te je zožena v konico. Najden je bil ob desni dlani. Teža = 6 g. 60 - PN 1113 Tanjši levosučen srebrn naglavni obroček ovalnega preseka in premera 40 mm. En zaključek se vsestransko oža v konico, drugi pa je kovana S-zanka. Najden je bil levo ob lobanji in je verjetno par PN 1115. Teža = 2 g. 61 - PN 1114 Manjši in tanjši bronast naglavni obroček ovalnega preseka. En zaključek je ravno zaključen, drug pa je zlomljen, sučnost zaradi poškodbe locna ni ohranjena. Obroček je prelomljen na dva dela in je bil najden levo ob lobanji. Teža < 1 g. 62 - PN 1115 Tanjši desnosučen srebrn naglavni obroček ovalnega preseka in premera 42 mm. En zaključek je ravno zaključek, drugi je stanjšan in bi vodil v kovano S-zanko, vendar je odlomljen. Najden je bil desno ob lobanji in je verjetno par PN 1113. Teža = 2 g. FOTO: nezraščenost (D nadlahtnica – 1, L golenica – 2), črevnica (3 – stopnja razvoja, 4 – celotna) čeljustnici (5 – obe, 6 – HZS) 1 2 1 2 272 4 5 273 6 7 274 GROB 1037 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1037 1214 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 4,5 m +/- 3m Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje kosti (Schaefer 2008) MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 OCENA ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznavnih je nekaj odlomkov ploščatih kosti, leva in desna skalnica, veliko krilo zagozdnice ter mlečni zgornji levi in desni prvi ter desni drugi sekalec, zgornja podočnika, zgornja prva kočnika, spodnji desni podočnik, spodnja prva kočnika ter spodnji desni drugi kočnik. Zobje so sicer poškodovani, tako da je faza razvoja težko določljiva, razvidna je zgolj na drugem kočniku, ki ima ¾ krone ter na prvih sekalcih s končano krono a še brez korenine. Ostalo: Ohranjen je vršič okretača. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / FOTO: krone zob (1) 1 275 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 4,5 m +/- 3 m Veliko krilo zagozdnice – nezraščeno < 1 leto 4,5 m +/- 3 m GROB 1038 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1038 1226 Spol Starost S 7,5-8,5 +/-1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 7,5-8,5 +/-1 8 +/- 2 7,5-8,5 +/-1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več manjših nedoločljivih odlomkov ploščatih kosti in odtisov kosti v zemlji. Prepoznavna sta odlomka obeh skalnic. Zobje zgornji: oba prva kočnika, drug desni kočnik (vsi mlečni), prvi desni stalni kočnik (korenina je poškodovana in je nemogoče trditi, ali je bila zaključena) Zobje spodnji: kroni obeh stalnih podočnikov, kroni obeh prvih ličnikov, desni drugi mlečni kočnik, kroni prvih dveh stalnih kočnikov (z neznačilno obliko krone), kroni drugih stalnih kočnikov Spodnje okončine: Kosti leve in desne noge so prisotne v obliki nedoločljivih odlomkov in odtisov kosti v zemlji. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 276 GROB 1039 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1039 1269 1284 (lobanja) Spol Starost S 3 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 3,5 +/-1 2-3 +/-1,5 3 +/- 1 (2-3,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki in odtisi nedoločljivih lobanjskih kosti. Prepoznaven je zgolj del ene od zgornjih čeljustnic s sinusnimi kanali in nekaj močno uničenimi zobnicami. Prisotne so krone obeh levih mlečnih zgornjih kočnikov ter krona prvega stalnega levega kočnika. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena na podlagi razvitosti zobne krone stalnega kočnika in glede na prisotnost mlečnih zob. GROBNI PRIDATKI: 63 - PN 1109 Srebrn ali bronast ulit grozdasti uhan. Izdelan je v tehniki, ki posnema zrnjenje. Spodnji del locna ima obliko predrtega polmeseca z grozdastim obeskom, locen je bil naknadno vdet. Zgornji del locna je poškodovan in odlomljen. Najden je bil severno od lobanje. Mere: v = 23 mm, š = 28 mm, debelina = 2 mm/ 3,5 mm (obesek), teža = 3 g. 64 - PN 1110 Nesklenjen levosučen manjši bronast naglavni obroček okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2 mm in premera 25 mm. Oba zaključka se zaobljeno zaključita. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 1 g. 65 - PN 1111 Glava železnega žebljička, je gobaste oblike. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1) 1 277 GROB 1040 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1040 1497 1277 Spol Starost M 35-45 Sb 8,5-9,5 Sc 1,5 +/- 1 1 F 2 PF 3N 4PM 5M Ocena spola MNI: 3 Celovitost: > 75 Ohranjenost: 2 Zatilnična izboklina: 5 Bradavičar: 5 Nadočesni obok: 3 Glabela 5 Vrh brade: 4 Kolčni vozel 5 Podsramnični lok Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Ušesna školjka (Lovejoy et al. 1985) Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) Sramnična zrast (Brooks, Suchey 1990) OCENA Brez konkavnosti, razširjen robusten STAROST (leta, m – mesec) Sb: 8,5-9,5 17-25 35-45 Desna ključnica je zaključena > 28 let 27-66 M: 35-45 (17-66) Sb: 8,5-9,5 Sc: 1,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: ODRASEL MOŠKI: Lobanja: Lobanja je nekoliko razlomljena a skoraj povsem ohranjena, prisotno je tudi desno nakovalce. Od zob so spodaj ohranjeni vsi razen levih sekalcev, zgoraj manjka levi drugi sekalec. Tretjih spodnjih kočnikov ni, verjetno so izpadli pred smrtjo, a sta zobnici še povsem vidni. Zobje so minimalno obrabljeni, manjši otoki dentina so vidni na prvih kočnikih, en manjši otok na drugem kočniku. Na spodnji čeljustnici je vidno umikanje kosti, ki kaže na začetke paradontalne bolezni. Na spodnjih zobeh je viden tudi zobni kamen, in sicer na prednjih zobeh na bukalni strani, na zadnjih na lingvalni. 278 Vretenca: Prepoznavna sta nosač in okretač ter večina ostalih vretenc, ki pa so razlomljena. Ohranjena je tudi križnica. Na spodnjih šestih prsnih vretencih je na anteriorni strani teles videti formacije nove kosti, ki izraščajo iz roba teles vretenc in so usmerjene anteriorno. Površine teles vretenc niso prizadete. Prsni koš: Razlomljena rebra brez prsnih koncev, deloma je ohranjena prsnica, tako telo kot ročaj. Ramenski obroč: Prisotni sta obe lopatici in ključnici, desna ključnica je povsem cela, medialni konec je zraščen. Kosti rok: Ohranjen so vse dolge kosti obeh rok, poleg tega pa še desna prva do četrta dlančnica, čolnič, grahek, tri proksimalne in ena medialna prstnica ter debla treh levih dlančnic, štiri medialne in ena nedoločljiva prstnica. Medenica: Kolčnici sta sicer ohranjeni, a razlomljeni, na levi strani je prepoznati tudi sramnico. Kost nog: Ohranjene so vse dolge kosti nog in desna pogačica. Poleg tega še desna petnica, skočnica, vse tri kline, kocka, čolnič in vse stopalnice ter leva petnica, skočnica, vse tri kline, kocka, čolnič in vse stopalnice, vseh pet proksimalnih ter ena medialna prstnica. OTROŠKI SKELET6 (Sb): Pod lobanjo odraslega moškega so bile odkrite še otroške kosti, in sicer odlomek debla koželjnice, leva ključnica in spodnja čeljustnica z zobmi. Pri slednjih je prepoznati spodnje štiri mlečne kočnike ter stalne sekalce, podočnike, oba desna in prvi levi ličnik ter leva in desna prva in druga kočnika, zgornja stalna prva sekalca, zgornja stalna podočnika, vse štiri ličnike in prva dva leva in desna stalna kočnika. Pri sekalcih vršič korenine ni zaprt, pri podočnikih in ličnikih je korenina razvita do 1/2, pri drugih kočnikih je korenina razvita do ¼. OTROŠKI SKELET (Sc): Zraven so bili še dva mlečna sekalca, en mečni podočnik, mlečni desni prvi kočnik, mlečna leva prvi in drugi kočnik ter stalni levi zgornji sekalec. Prvi kočnik ima korenino razvito do ¾, drugi do ½, stalni sekalec ima krono razvito do polovice. PATOLOGIJE (odrasel moški): zobni kamen, resorpcija, verjetni AMTL, OA – osteofiti MERITVE: - L nadlahtnica dolžina = 37,7 cm. - D stegnenica dolžina = 49,6 cm, AP = 32 mm, ML = 28 mm, glava 51 mm. - D golenica dolžina = 41,2 cm, AP = 39 mm, ML = 26 mm. GROBNI PRIDATKI: 66 - PN 1123 Nesklenjen masivnejši manjši bronast obroček ali prstan okrogle oblike in okroglega preseka debeline 3 mm. Premer obročka je 26 mm. Zaključka sta na obeh straneh ravno zaključena; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Ob najdbi je dodana še medialna prstnica obarvana od kovine. Lokacija je neznana, glede na dodano prstnico sklepam, da gre za prstan, pridan ob eno od dlani. Teža = 3 g. OPOMBA: Pod lobanjo so bili odkriti odlomki desne črevnice in stegnenice, leva skočnica, odlomki debla koželjnice in mečnice, dve medialni prstnici roke, podjezičnica, osificiran ščitnični hrustanec in odlomek lopatice odrasle osebe. Kolčni vozel je ozek (4), premer glave stegnenice meri 49 mm. Gre za ostanke odrasle osebe. 6 Vizualizacij za skeleta Sb in Sc ni. 279 FOTO: spolni znaki (1 – bradavičar, 2 – zatilnična izboklina, 3 – glabela, nadočesni obok, 4 – kolčni vozel, 5 – glave stegnenice), starostni znaki (6 – ušesna školjka, 7 – sramnična zrast, 9 – obraba zob), zobje (8, 10), 11 – zobni kamen, 12 – osteofiti 1 2 280 3 4 281 5 6 7 282 8 9 283 10 11 284 12 285 GROB 1041 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1041 1499 Spol Starost S 2 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Pars basilaris (Scheuer in Black 1994) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 2,5 +/-1 2 +/- 8m 1 leto 9 m 2 +/-1 (2-2,5 +/-1) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je več manjših odlomkov ploščatih kosti, leva skalnica, pars basilaris, del spodnje čeljustnice in več odtisov kosti v zemlji. Zobje zgornji: oba druga sekalca, desni podočnik, levi prvi kočnik in desni drugi kočnik (vsi mlečni, korenine poškodovane), krona desnega prvega kočnika Zobje spodnji: oba prva sekalca, desni podočnik, oba desna kočnika, prvi levi kočnik (vsi mlečni, poškodovane korenine), krona desnega prvega kočnika Trup: Nekaj odlomkov nosača, eno še nezraščeno in poškodovano krilo vratnega vretenca. Spodnje okončine: Od leve noge sta se ohranila dva odlomka debla stegnenice. PATOLOGIJE: / MERITVE: Pars basilaris največja širina = 22 mm Pars basilaris največja dolžina = 21 mm Pars basilaris vmesna dolina = 17 mm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1), PB (1) 1 286 GROB 1042 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1042 1590 Spol Starost S 2,5 +/-1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 2,5 +/-1 2-3 +/-1 2,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni sta obe skalnici (leva v boljšem stanju), nekaj nedoločljivih odlomkov in fragmentov dolgih kosti, osrednji del spodnje čeljustnice. Zobje zgornji: oba desna mlečna kočnika, krona prvega desnega stalnega kočnika Zobje spodnji: na desni strani podočnik in oba kočnika (vsi v zobnicah), na levi strani oba kočnika (nista v zobnicah) (vsi mlečni) Skelet: Odlomek krila vratnega vretenca, ni še zraščeno s telesom. Ostalo je nekaj nedoločljivih odlomkov kosti. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 67 - PN 1116 Več (5) odlomkov bronaste žice okroglega preseka debeline 2 mm. Verjetno gre za tanjši naglavni obroček. Najdeni so bili na lobanji. FOTO: zobje (1) 1 287 GROB 1043 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1043 1191 Spol Starost S 12-16 MNI: 1 Celovitost: 75 - 100 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Obraba zob (Lovejoy 1985) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 15,5-16,5 (zgornji 15,5, spodnji 16.5) +/-1 15 +/-3 A-B1 = 12-20 Klina = 7+ Proksimalna epifiza stegnenice = < 14 (F), < 14 (M) Spheno-occipitalni del = 11-16 (F), 13-18 (M) 12-16 (7-20) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je skoraj v celoti, vse kosti so sicer razlomljene, vendar so odlomki precej veliki. Ohranjene so čelnica z obema orbitama (v katerih so sledi aktivne cribre orbitalie), zatilnica (pars basilaris še ni čisto zaključen), zatilnici, senčnici (skalnici z bradavičarjema). Ohranjeni sta tudi obe zgornji čeljustnici ter večina spodnje čeljustnice. Zobje zgornji: na obeh straneh prvih sedem zob, na levi strani je v kosti še neizrastla krona tretjega kočnika z nezaključeno korenino (vsi zobje so stalni) Zobje spodnji: na obeh straneh prvih sedem zob in na obeh straneh še neizrastli tretji kočnik (vsi zobje so stalni) Zgornje okončine: Dolge kosti leve roke so ohranjene v diafizah, manjkajo jim epifize, razen distalne epifize podlahtnice, ki pa je tafonomsko precej uničena. Dolge kosti desne roke so prisotne, diafize so razlomljene, razen proksimalne epifize nadlahtnice (tafonomsko tako načeta, da je nemogoče zagotovo trditi, če je bila že zraščena) manjkajo vse ostale. Trup: Prisotna sta večja dela leve in desne črevnice z nezraščeno sklepno jamnico ter več manjših odlomkov obeh črevnic. Okretač je ohranjen v celoti, ohranjeni pa sta tudi dve prsni vretenci, še dve nedoločljivi telesi vretenc in več odlomkov kril prsnih in ledvenih vretenc. Rebra so prisotna v večjem številu odlomkov (nobeno z glavo ali koncem), prisotni pa sta tudi ključnici – levi manjka del debla in medialna epifiza, desni pa večina debla in lateralna epifiza. Desna medialna epifiza še ni zaključena. Prisotni sta tudi obe lopatici v obliki večjih odlomkov. Spodnje okončine: Dolge kosti desne noge so večinoma prisotne v večjih odlomkih, epifize, razen precej tafonomsko načete distalne epifize golenice (je nemogoče zagotoviti ali je že zraščena), niso ohranjene. Prisotni sta tudi telesi dveh nedoločljivih stopalnic. Dolge kosti desne noge so prisotne in zlomljene. Stegnenici manjka distalna epifiza, proksimalna epifiza ni zaraščena (prisotna je tudi glavica). Golenica in mečnica nimata epifiz, debli pa sta prisotni v odlomkih. Od kosti stopala so 288 prisotne skočnica, petnica, intermedialna klina in ena nedoločljiva stopalnica – vse so tafonomsko precej načete. PATOLOGIJE: cribra orbitalia (aktivna, zmerna, obe orbiti), HZS STAROST: Starost je bolj natančno ocenjena glede na morfološke značilnosti. Zobje ustrezajo najstniku okoli 15. leta starosti, medtem ko epifize nakazujejo, da gre verjetno za malo mlajšo osebo, saj niso še zraščene. Zato sem zajela starosti pred zraščanjem epifiz, hkrati pa upoštevala tudi zobe in ocenila, da gre verjetno za najstnika med 12-16. letom starosti. GROBNI PRIDATKI: PN 1117 Odlomljen kos stekla trikotne oblike debeline 3 mm zelenkasto-rumene barve. Na eni strani je gladek, na drugi pa hrapav. Ni vektoriziran ali narisan. Lokacija neznana 68 - PN 1124 Dva odlomka tanjšega bronastega naglavnega obročka okroglega preseka debeline 1,5 mm. En zaključek se ravno zaključi, drug pa je poškodovan. Najden je bil levo ob lobanji. Teža < 1 g. 69 - PN 1125 Nesklenjen tanjši bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 1,5 mm in premera 32 mm. Oba zaključka se vsestransko ožita v konico. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 1 g. 70 - PN 1126 Več (3) odlomkov bronaste žice tanjšega polkrožnega preseka debeline 2 mm. Lahko bi šlo za prstan oziroma obroček. Najdeni so bili ob desni dlani. FOTO: zobje (1), stegnenica (2), cribra orbitalia (3) 1 289 2 3 290 GROB 1044 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1044 1191 1329 Spol Starost M 20-30 Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 2 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 2 Bradavičar 3 Nadočesni obok 4 Glabela 3-4 Vrh brade 5 Kolčni vozel 5 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) STAROST (leta, m – mesec) 3. kočniki povsem izrastli 24-30 17-25 Pars basilaris in squama še nista popolnoma zraščeni 20-30 OCENA ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Večina kosti je prisotnih, manjkata zgornji čeljustnici, spodnja čeljustnica je zelo poškodovana. Prisotni sta obe skalnici (v desni je navzoče tudi nakovalce); bazilarni del zatilnice, kjer se združi z zatilnico še ni zraščen. Lepo je ohranjen levi nadočesni obok in glabela. Zobje zgornji: prisotni so skoraj vsi desni zobje (ličnik je ohranjen le en, vendar je nemogoče določiti ali gre za prvega ali drugega), na levi strani pa sta prisotna drugi sekalec in tretji kočnik; tretji kočniki so povsem razviti in njihove korenine so zaključene Zobje spodnji: na desni strani ohranjeni vsi zobje, razen prvega kočnika, ki je izpadel pred smrtjo (AM) in je zobnica že začela zaraščati; na levi strani spodnje čeljustnice ni ohranjenih nobenih zob. Vretenca: Telesa vratnih vretenc so prisotna vsa, atlas je deloma ohranjen. Prisotnih je več odrastkov prsnih vretenc in lokov, vretenčni obroči na vratnih vretencih so zraščeni. Rebra: Prepoznaven je del prvega rebra (nedoločljiva stran), ostalo so odlomki reber. 291 Ramenski obroč: Prisotni sta obe lopatici, vendar sta razlomljeni, ključnici sta obe, prav tako v odlomkih (boljše je ohranjena desna). Medenica: Slabo sta ohranjeni obe sednici, tafonomsko sta poškodovani tudi leva in desna črevnica, kolčni vozel je zelo ozek. Zgornje okončine: Od desne roke so ohranjena debla nadlahtnice, koželjnice in podlahtnice (manjkajo proksimalni in distalni okrajki). Leva roka je bolj razlomljena - ohranjena so razlomljena debla vseh treh kosti, prisoten pa je tudi distalni del nadlahtnice. Spodnje okončine: Prisotna so debla leve stegnenice in obeh golenic. PATOLOGIJE: AMTL MERITVE: - L stegnenica AP = 2,6 cm; ML = 2,85 cm - L golenica AP = 2,9 cm; ML = 2,2 cm GROBNI PRIDATKI: 71 - PN 1129 Kos stekla. Lokacija je neznana. FOTO: zobje (1), spodnja čeljust (2), bradavičar (3), kolčni vozel (4) 1 292 2 3 4 293 GROB 1045 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1045 1508 1288 Spol Starost S 6 +/-1 MORFOLOŠKA OBLIKA Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) MNI: 2 Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 2 OCENA STAROST (leta, m – mesec) Medenične kosti: 5-16 (še niso zraščene) Sklepne površine za acetabulum: 10-11 (še niso zraščene) Prsna vretenca: 1-2 (so zraščene) Anteriorna površina pogačice: > 12 (še ni oblikovano) 6 +/-1 (5-11) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Razlomljene so ploščate kosti, prisotna je zagozdnica, bazilarni del je dokaj ohranjena. Manjka obrazni del (razen dela obeh nadočesnih obokov s čelnice). Ohranjeni sta obe skalnici, čeljustnic in zob ni. Ramenski obroč: Od lopatice je ohranjen le korakoidni odrastek (kljunasti odrastek). Hrbtenica: Prisotnih je 6 odrastkov lokov prsnih vretenc, eden je dobro ohranjen in oba dela loka sta zraščena. Rebra: Prisotnih je nekaj odlomkov reber. Medenica: Leva stran ohranjena skoraj v celoti, poškodovana je le črevnica, od desne kolčnice sta ohranjena dela črevnice in sednice. Medenične kosti med seboj še niso zraščene. Zgornje okončine: Prisotna so vsa tri debla dolgih kosti leve roke. Spodnje okončine: Od desne noge so ohranjene vse tri dolge kosti (debla), pri stegnenici sta ohranjena tudi oba okrajka (proksimalni del z glavo). Noben od okrajkov še ni zraščen. Kosti leve noge so ohranjene skoraj v celoti, mečnica je brez okrajkov. Prisotna je tudi nedoločljiva pogačica (anteriorna površina še ni oblikovana). Od levega stopala sta prisotni petnica (še nima zraščenih sklepnih površin) in medialna klina. Od desnega stopala je prepoznavna prva stopalnica (glava je že zraščena, baza še ni), prisotna je še ena nedoločljiva stopalnica brez zraščene glave. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost sklepam glede na morfološke značilnosti kosti. Medenične kosti med seboj še niso zraščene, kar se načeloma zgodi nekje med 5-16. letom, sklepne površine za kolčno sklepno jamico se zarastejo nad 6. letom. Sklepne površine petnice se zarastejo med 10-11. letom, anteriorna površina pogačice pa se oblikuje nad 12. letom. Lok prsnih vretenc se zaraste med 1-2. letom. Skupna ocena je 294 torej, da gre za otroški skelet med 5-11. letom starost. Glede na velikost kosti gre verjetno za otroka okoli 6. leta. SPOL: Gre za otroški skelet, zato je ocena spola nezanesljiva. Glede na morfološko obliko medenice se lahko nakazuje na deklico, starost skeleta je na meji za uporabo metodologije po (Schutkowski 1993). MERITVE: - desna stegnenica dolžina = 27,6 cm (= približno 6 let) - leva golenica dolžina = 22 cm (= približno 6 let). OPOMBA: Desna petnica, desna prva stopalnica, nedoločljiva leva stopalnica, leva pogačica in distalni del golenice odrasle osebe, ki ne sodi k otroku. GROBNI PRIDATKI: 72 - PN 1122 Šestkotna steklena jagoda zelene barve dimenzij 11 x 6 mm, predrtina je široka 1 mm. Lokacija je neznana. FOTO: kolčnica (1) 1 295 GROB 1046 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1046 1505 1303 (skelet) vz. 1295 (odtis lesene deske) Spol Starost F 30-40 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 2 Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 3 2-3 Bradavičar 1 Nadočesni obok 2 Vrh brade 1 Sramnični žleb 1 Kolčni vozel 4 Konkavnost podsramničnega loka Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Ušesna školjka (Lovejoy et al. 1985) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) Acetabulum (Calce 2012) OCENA ozek, preščipnjen gracilni STAROST (leta, m – mesec) Vsi kočniki so izrastli 40-55 30-35 S1 in S2: 25+ 17-39 30-40 (17-55) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Skoraj v celoti je ohranjena in razlomljena, prisotno je tudi levo kladivce. Zgornja in spodnja čeljustnica sta deloma ohranjeni. Zobje zgornji: levi zgornji čeljustnici manjkata prvi sekalec in prvi ličnik (oba izpadla PM7), ostali zobje so prisotni Zobje spodnji: na desni strani prisotni vsi zobje razen prvi sekalec (izpadel PM); na levi strani so prisotni vsi zobje razen prvega in tretjega kočnika (prvi kočnik je izpadel PM, tretji AM - zobnica je popolnoma zaraščena). Ramenski obroč: Prisotni sta obe ključnici, na območju okrajkov sta poškodovani. Lopatici sta ohranjeni v odlomkih. 7 PM = post mortem, AM = ante mortem 296 Rebra: Prisotnih je nekaj odlomkov razlomljenih reber. Hrbtenica: Prepoznavna so telesa 4 ledvenih vretenc. Verjetno gre za L3-L5. Medenica: Ohranjena je cela leva kolčnica, desni manjka sramnica. Prisotna je tudi cela križnica z odlomljenim distalnim delom (S1 in S2 sta popolnoma zraščeni). Zgornje okončine: Od leve roke so ohranjene vse 3 dolge kosti, vse so nalomljene. Kosti desnega zapestja so tudi prisotne in sicer: glavatica in čolniček, druga in tretja dlančnica (brez glav) in eno nedoločljivo deblo dlančnice. Vse 3 dolge kosti desne roke so prisotne in srednje poškodovane; prisotna so tudi 3 nedoločljiva debla dlančnic in 3 prstnic (ena prstnica je obarvana od brona). Spodnje okončine: Ohranjene so vse 3 dolge kosti desne noge (mečnica je brez obeh epifiz) in vse 3 dolge kosti leve noge (stegnenica je razlomljena, distalna epifiza golenice je poškodovana). Ohranjena je tudi leva pogačica. Prisotne so tudi kosti stopal. Leva petnica je ohranjena, prav tako tudi leva kocka, leva intermedialna klina in leva skočnica. Od desnega stopala so ohranjeni petnica, skočnica in čolniček. Prisotnih je vseh 10 stopalnic ter 2 proksimalni in 2 medialni prstnici. PATOLOGIJE: AMTL squatting facet (posledica čepenja), zobni kamen, obraba zob MERITVE: - desna stegnenica dolžina = 40,6 cm AP = 3 cm ML = 1,9 cm - leva mečnica dolžina = 31,7 cm OPOMBA: dodan je še en nadočesni obok, prisotni so odlomki verjetno otroške lobanje, zgornji prvi in drugi desni stalni sekalec ter prvi desni stalni ličnik, + nedoločljivi odlomki - morda gre za enega posameznika, ni mogoče dokončno opredeliti GROBNI PRIDATKI: 73 - PN 1127 Sklenjen bronast prstan trikotnega preseka debeline 3 mm in premera 24 mm. Okras na locnu je poševno žlebljen, se združuje na sredini, kjer poteka enotna izbočena črta čez celoten obseg prstana. Na notranji strani prstana prav tako poteka enotna izbočena črta po celotnem dolžini locna. Najden je bil pri desni dlani. Teža = 3 g. FOTO: squatting facets (1), kolčni vozel (2), ušesna školjka (3), zobje (4 – vsi, 5 – AMTL, 6 – obraba) 297 2 1 3 298 4 5 299 6 300 GROB 1047 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-424 1047 1514 Spol Starost PM 20-30 Vzorec Ocena spola 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Nadočesni obok Vrh brade MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 3-4 4 STAROST (leta, m – mesec) 3. kočniki so izrastli 20-30 17-25, 25-35 (nekje vmes) 20-30 (17-35) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je večinoma leva polovica glave. Prisotni sta obe temenici, vendar je desna ohranjena le ob koronalnem in sagitalnem šivu. Ohranjen je tudi levi del zatilnice in del pars basilaris (zelo slabo ohranjeno, bolj nakazano kot kaj drugega). Čelnica je prav tako ohranjena zgolj na levi polovici. Ohranjeni sta obe nosnici in večina leve ličnice. Prisotna je tudi leva senčnica, bradavičar je tafonomsko razžrt. Prisotni sta obe zgornji čeljustnici in spodnja čeljustnica brez ramusov. Prisotni so vsi stalni zobje, od tega so oba desna spodnja sekalca, oba spodnja tretja kočnika, prvi desni zgornji sekalec izven alveol. Zgornje okončine: Debla vseh dolgih kosti leve roke so prisotna in so razlomljena. Epifize manjkajo vsem trem kostem, koželjnica in podlahtnica imata močno razlomljeni debli. Trup: Ohranjen je del leve lopatice (razlomljen). Leva kolčnica je ohranjena v odlomkih črevnice in sednice, sklepna jamica je večinoma ohranjena, a razlomljena. Spodnje okončine: Ohranjene so kosti le leve noge. Razlomljena je stegnenica, prav tako golenica, kjer so epifize slabše ohranjene. Od mečnice so prisotni zgolj odlomki. Prisotne so tudi kosti stopala in sicer petnica, skočnica, kocka, medialna klina, prav tako pa so ohranjene tri stopalnice (prva in peta, ena je nedoločljiva). PATOLOGIJE: zobni kamen, HZS, alveolarna resorpcija SPOL: Glede na ohranjen orbitalni lok, del obradka in premer glave stegnenice sklepam, da gre za moškega. Skelet je zelo slabo ohranjen, zato ta sklepanja niso popolnoma gotova. 301 MERITVE: - Caput femoris = 50 mm GROBNI PRIDATKI: 74 - PN 1130 Sklenjen preprost srebrn prstan D-preseka debeline 2 mm in premera 22 mm. Okrasa na locnu ni. Najden je bil pri levi dlani. Teža = 4 g. FOTO: zobje (1) 1 302 GROB 1048 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1048 1517 Spol Starost S 2 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje delov kosti (Schaefer, Black 1994) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 1,5 Velikost pars basilaris – 1,5-2,5 2 +/-1 (1,5-2,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotne so ploščate kosti neurocraniuma, vse so razlomljene. Od kosti so ohranjene temenici, del zatilnice s pars basilaris in obe senčnici, pri čemer je od leve ohranjena le skalnica. Od zatilnice je ločen pars basilaris. Prisotna so tudi krila zagozdnice. Ohranjena je tudi večina spodnje čeljustnice, v njej so tudi zobje. Od zgornjih čeljustnic so ohranjeni le trije zobje. Prisotni zobje so: vsi spodnji mlečni, od tega sta oba podočnika še neizrasla, desna sekalca in levi drugi kočnik pa niso v alveolah; prisotni so tudi prvi in drugi desni mlečni sekalec, podočnik in prvi mlečni kočnik, drugi levi sekalec, in oba leva kočnika ter krona prvega stalnega levega kočnika. Zobje zgornje čeljustnice niso v alveolah. Korenine drugega desnega spodnjega sekalca, obeh zgornjih desnih sekalcev, podočnika, in kočnikov niso zaključene. Trup in hrbtenica: Prisotni so odlomki medeničnih kosti, 4 nedoločljivi odlomki reber ter nekaj nedoločljivih odlomkov teles vretenc. Od vretenc so zagotovo prisotni odlomki atlasa ter okretača ter več še nezaraščenih lokov prsnih in vratnih vretenc. Spodnje okončine: V fragmentih so ohranjene kosti desne noge. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je določena glede na izrastlost zob po (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010), ter po izmerjenih parametrih pars basilaris po (Scheuer, Black 1994). Zobje ustrezajo starosti okoli 1,5 leta, medtem ko pars basilaris ustreza starosti med letom in pol ter poltretjim letom. Lahko zaokrožim nekje na približno dveletnega otroka s SD 1 leto. MERITVE: - Pars basilaris: največja dolžina = 22 mm, vmesna dolžina = 17 mm, največja širina = 21,5 mm - skalnica (L): širina = 22 mm, dolžina = 53 mm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: pars basilaris (1)s, skalnica (2), zobje (3) 303 2 1 3 304 GROB 1049 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1049 1520 1350 Spol Starost M 25-35 Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 2 2 Bradavičar 4 Nadočesni obok 4 Vrh brade 4 Kolčni vozel 4 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Ušesna školjka (Buckberry, Chamberlain 2002) Ušesna školjka (Lovejoy et al. 1985) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) Acetabulum (Calce 2012) OCENA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M robusten STAROST (leta, m – mesec) Vsi kočniki so izrastli 20-30 17-25 16-65 25-35 Medialna epifiza ključnice je zraščena - > 28 Vsi sklepni obroči vretenc so zaključeni - > 20 17-39 20-30 (17-65) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je skoraj v celoti, vendar je močno razlomljena. Prisotni sta tudi zgornji in spodnja čeljustnica. Od zob so ohranjeni vsi kočniki, ličniki, podočniki; manjkajo leva zgornja sekalca in desni zgornji prvi sekalec, ki so izpadli zaradi tafonomsko poškodbe čeljustnice. Prisoten je karies na vseh treh levih zgornjih kočnikih na prehodih iz krone v korenino so ovalne razjede. Hrbtenica: Vretenca so močno poškodovana, prisotna so telesa 4 vratnih vretenc (C1, C2 in 2 nedoločljivi telesi). Osralo je 12 teles vratnih in ledvenih vretenc, ki so preveč poškodovana za natančnejše določitve. 305 Prsni koš: Prisotna je leva ključnica, ki ji manjka lateralna epifiza in je razlomljena; tudi desna ključnica ni cela in je razlomljena. Obe lopatici sta skromno ohranjeni v delcih. Rebra: Močno so poškodovana, prsni konci reber so nerazpoznavni. Medenica: Prisotna je leva črevnica in del leve sednice, enako desna črevnica in sednica, na desni je ohranjen tudi del sramnice. Zgornje okončine: Prisotne so vse 3 dolge kosti desne roke - nadlahtnici manjka proksimalna epifiza, koželjnici manjka distalni zaključek epifize in je razlomljen, podlahtnici manjkata obe epifizi. Od desnega zapestja so prisotne še naslednje kosti: 2 debli dlančnic (nedoločljivi), 2 proksimalni in 1 medialna prstnica. Spodnje okončine: Od desne noge je prisotna cela stegnenica (dvakrat zlomljena), golenica s tafonomsko razžrtim distalnim in proksimalnim delom in mečnica, ki ji manjkata obe epifizi. Kosti desnega stopala so prisotne: del čolnička, petnica, skočnica, kocka - vse so slabše ohranjene. Poleg njih je razpoznavna prva stopalnica in še 2 nedoločljivi. Prisotne so vse 3 dolge kosti leve noge - stegnenica je cela, vendar razlomljena, enako velja za golenico, mečnici pa manjkata distalna in proksimalna epifiza. Kosti levega stopala, ki so ohranjene, so naslednje: petnica, skočnica, kocka, 4 stopalnice (prva, četrta in peta, ter 1 nedoločljiva). PATOLOGIJE: karies MERITVE: - desna golenica AP = 3,5 cm ML = 2,7 cm - desna stegnenica dolžina = 50,7 cm AP = 2,8 cm ML = 3,7 cm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: bradavičar (1), nadočesni obok (2), zobje (3), karies (4), sklepna jamica (5), kolčni vozel (6) 1 306 2 3 4 307 5 6 308 GROB 1050 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 14-0424 1050 1502 skelet Spol Starost S 8,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 7,5-9,5 +/-1 8 +/-2 Fovea capitis = okoli 8 8,5 +-1 (7,5-9,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Od lobanje sta ohranjeni večinoma obe temenici v razlomljenih delih, razlomljena, a večinoma ohranjena je tudi zatilnica. Od senčnic sta ostala oba bradavičarja, ušesne koščice niso ohranjene. Ohranjena je večina spodnje čeljustnice z zobmi (nekateri izven čeljustnice, saj je razlomljena), v odlomkih je prisotna tudi zgornja čeljustnica. Prisotni so skoraj vsi zobje. Zobje spodnji: od mlečnega zobovja so se ohranili podočniki, oba desna kočnika ter levi drugi kočnik; od stalnih zob so polno izrasli vsi štirje sekalci in oba prva kočnika, oba podočnika sta neizrasla, vendar prisotna, enako velja za oba druga kočnika. Zobje zgornji: vsi štirje mlečni kočniki; od stalnih zob ohranjeni in izrasli vsi štirje sekalci ter oba prva kočnika, neizrasli, a prisotni so tudi podočniki, oba desna ličnika ter levi drugi kočnik Trup: Ohranjeni so nedoločljivi fragmenti medenice. Od celotnega trupa sta prisotni dve nedoločljivi prstnici in en fragment rebra. Spodnje okončine: Od desne noge je sorazmeroma ohranjena skoraj cela stegnenica, na glavi je vidna fovea capitis (sklepna površina se drži vratu, vendar še ni popolnoma zraščena). Poleg stegnenice, so ohranjeni tudi razlomljeni delci golenice. Leva noga je ohranjena v podobnem stanju. Razlomljena je stegnenica, vendar skoraj cela, brez sklepnih površin. Ohranjeni so tudi razlomljeni delci golenice. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je bila ocenjena na podlagi izraščanja zob, saj je to najbolj ohranjen del skeleta. Sklepne površine na stegnenicah niso dovolj ohranjene za podrobnejšo analizo, razvoj fovea capitis pa se ujema z določeno starostjo z zobmi (cca. 8 let). Glede na izraščanje stalnih zob sem po AlQahtani et al. (2010) ocenila starost med 7,5 in 9,5 let z napako +/- 1 leto, kar na koncu lahko zaokrožim na 7-10 let. Po Ubelaker (1989) je starost ocenjena na 8 let +/- 2 leti. Pri obeh atlasih je razvidno, da so zobje izrastli figuram, ki ustrezajo osemletnikom. V tem primeru se mi izrastlost zob ne zdi blizu desetega leta, zato bom celotno starost ocenila na 8,5 let (+/- 1 leto). GROBNI PRIDATKI: / 309 FOTO: zobje (1) 1 310 GROB 1051 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec Muljava 2016 1051 1351+1350 1291-1293 (skelet) Spol Starost PF 18-25 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Ocena spola 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Bradavičar MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 1 STAROST (leta, m – mesec) 18-25 17-25 18-25 (17-25) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: ohranjenih je nekaj razlomljenih koščkov zatilnice, temenic in čelnice. Ohranjena sta oba bradavičarja, desni veliko bolj in se je po njemu lahko določil spol. Ostalo so nedoločljivi odlomki kosti. Zobje so ohranjeni v večini, čeprav so v precej krhkem stanju in se zlahka zdrobijo. Ohranjeni so vsi stalni zobje zgornje desne čeljustnice; manjkajo kočniki zgornje leve čeljustnice, podočnik ter drugi kočnik spodaj desno ter prvi sekalec, oba ličnika spodaj levo. Hrbtenica: Ohranjena sta delca atlasa in okretača. Zgornje okončine: Ohranjen je distalni del debla nadlahtnice. Spodnje okončine: ohranjeni so razlomljeni delci dolgih kosti leve in desne noge (od desne noge sta ohranjena le dva majhna nedoločljiva delca). SPOL IN STAROST: Spol je bil ocenjen z veliko mero previdnosti, na podlagi desnega bradavičarja, ki je v celoti ohranjen. Odrastek je izjemno majhen, zato sem mu dala številko 1 po skici P. Walkerja (Buikstra, Ubelaker 1994, sl. 4). Na podlagi le enega elementa ni mogoče zagotovo določiti spola, zato je ta oseba določena kot verjetno ženska. Starost je bila ocenjena na podlagi obrabe zob po Lovejoy 1985 in Brothwell 1981. PATOLOGIJE: karies, HZS 311 GROBNI PRIDATKI: 75 - PN 1118 Nesklenjen bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega premera debeline 3 mm in premera 36 mm. En zaključek ima večkratno odebelitev ter je malo uničen na robu, drugi pa enojno odebelitev. Obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 5 g. 76 - PN 1119 Sklenjen bronast prstan z D-presekom debeline 1,5 mm in premera 22 mm. Na enem delu se žica stanjša, okrasa ni. Lokacija je verjetno ob desni dlani (glede na meritev PN). 77 - PN 1121 Nesklenjen bronast ali srebrn masivnejši naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 4 mm in premera 42 x 49 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 9 g. OPOMBA: Skelet je ohranjen v odlomkih. Dokaj dobro so ohranjeni le zobje. V ločeni vrečki s kostmi in številko SE 1350 so bile odkrite še dodatne kosti: desna nadlahtnica odrasle osebe, ki je razlomljena, najbolje je ohranjen distalni del debla. Glede na kosti iz večje vrečke sklepam, da gre za isto osebo. FOTO: desni bradavičar (1), zobje (2) 1 2 312 GROB 1052 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1052 1523 skelet Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 2,5 +/- 1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 STAROST (leta, m – mesec) 2,5 +/-1 2 +/-8m 2,5 +/-1 (2-2,5) ANTROPOLOŠKI OPIS8: Lobanja: Ohranjenih je le nekaj nedoločljivih in slabo ohranjenih delcev kosti lobanje. Edina razpoznavna koščka pripadata zatilnici in pa spodnji čeljustnici skupaj z alveolami (zobje so izpadli PM). Zob je skupno ohranjenih 19, od tega jih je mlečnih 7, ostalo so ali že deloma izrasli stalni zobje, ali pa zametki zobnih kron stalnih zob. Zobje zgornji: vsi mlečni razen obeh drugih sekalcev, krona verjetno levega prvega in drugega stalnega sekalca, kroni obeh prvih stalnih kočnikov Zobje spodnji: verjetno prvi desni sekalec, levi podočnik, vsi štirje kočniki – druga kočnika nimata zaključenih korenin (vsi mlečni), krona prvega levega stalnega kočnika PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 8 Vizualizacije skeleta za G 1052 ni. 313 GROB 1053 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1053 1526 Spol Starost X 25-35 Vzorec 1 F 2 PF 3N Ocena spola 4PM 5 M Kot spodnje čeljustnice večji MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 24-30 25-35 25-35 (24-35) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: od lobanje se je ohranilo le nekaj razpoznavnih delcev poleg zob. Ohranjena sta dva malo večja odlomka zatilnice, oba bradavičarja (desni je ohranjen v večji meri, vendar je razpadel) ter desni ramus spodnje čeljustnice. Ostalo je nekaj odlomkov temenic in zgornji del senčnice (pars squamosa). Zobje zgornji: na desni strani sta ohranjena oba ličnika s korenino ter drugi in tretji kočnik, ki se še zmeraj držita kosti; na levi strani sta ohranjeni le kroni prvega ličnika ter tretjega kočnika Zobje spodnji: Bolje so ohranjeni zobje spodnje čeljustnice. Na desni strani so vsi zobje razen prvega sekalca, od tega se le ličnika ne držita več kosti in sta od njiju ohranjeni zgolj kroni; na levi strani spodnje čeljustnice so ohranjeni podočnik (razpadel, pred razpadom se je videla obraba okluzalne površine v obliki polmeseca), oba ličnika ter del krone prvega kočnika. Prvi vseh so ohranjene le krone. Vretenca: odlomljen del atlasa Spodnje okončine: V precej razdrobljenih delcih so ohranjene dolge kosti leve in desne noge. Pri desni nogi je ohranjen razlomljen del debla mečnice ter majhen del debla stegnenice. Od leve noge sta ohranjena dva odlomka, ki pripadata ali mečnici ali golenici. SPOL: Spol ni določljiv, saj zgolj na podlagi kota med ramusom spodnje čeljustnice ne moremo z gotovostjo trditi spola. PATOLOGIJE: karies, zobni kamen, HZS GROBNI PRIDATKI: 78 - PN 1120 Bronast ulit polmesečasti uhan z okrasom v obliki križa. Premer čez polmesec meri 32 mm, žica je odlomljena, locen je polkrožne oblike. Najden levo ob lobanji. Mere: debelina = 2 mm, v (brez locna) = 16 mm, š = 32 mm, teža = 3 g 314 79 - PN 1131 Večji levosučen nesklenjen bronast naglavni obroček ovalne oblike okroglega preseka. Širok je 43 mm in dolg 49 mm, oba zaključka imata enojno odebelitev. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 4 g. 80 - PN 1128 Sklenjen tanjši kovan bronast prstan okrogle oblike in lečastega preseka. Na obodu se kaže sled žleba, ki poteka po celotnem obsegu. V premeru meri 21 mm. Najden je bil ob desni dlani. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1) 1 315 GROB 1054 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016, 14-0424 1054 1537 1341 (lobanja) Spol Starost F 45+ 1 F 2 PF 3N Ocena spola 4PM 5 M Kot spodnje čeljustnice Kolčni vozel MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 2-3 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Ušesna školjka (Lovejoy et al. 1985) OCENA širok gracilen STAROST (leta, m – mesec) 45-55 35-45 okoli 50 45+ ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: lobanja je deloma ohranjena in razlomljena. Prisotni so razlomljeni delci čelnice, temenih in zatilnice. Ohranjena je tudi leva skalnica ter večina desne ličnice. Razlomljeni sta obe zgornji čeljustnici in spodnja čeljustnica, prisotni so tudi zobje. Zobje zgornji: ohranjenih je 7 zob v zgornji čeljustnici; na desni strani prvi sekalec, oba ličnika ter tretji kočnik; na levi strani podočnik, oba ličnika ter drugi kočnik Zobje spodnji: ohranjenih je 10 zob; na desni strani drugi sekalec, podočnik, oba ličnika ter tretji kočnik; na levi strani drugi sekalec, podočnik, prvi ličnik ter tretji kočnik Poleg teh zob je prisoten še en kočnik, vendar je tako uničen, da se ga ne da identificirati, ohranjena pa je tudi korenina enega zoba, kateremu je karies popolnoma uničil zobno ploskev do korenine. Na splošno so vsi zobje v precej krhkem in uničenem stanju, se zlahka zdrobijo med prsti. Vretenca: Ohranjen del prsnega vretenca in dva loka ledvenih vretenc. Zgornje okončine: Prisoten levi proksimalni del debla podlahtnice ter del levega debla koželjnice. Od leve roke je prisotnih še nekaj nedoločljivih odlomkov dolgih kosti, prav tako pri desni roki. Medenica: Ohranjen je del leve črevnice in sednice z deloma ohranjeno ušesno školjko, prisoten je tudi skoraj cela sklepna jamica. Spodnje okončine: Dolge kosti so razlomljene. Ohranjena je velika večina leve stegnenice s skoraj celo proksimalno sklepno površino (glava in vrat), distalna sklepna površina pa je le deloma ohranjena. Od leve golenice so ohranjeni le odlomki debla. Mečnica je močno razlomljena, vendar prisotna. Prisotni so tudi nedoločljivi delci debel dolgih kosti. Od desne noge je prisotna glava stegnenice in razlomljeni 316 deli vratu. Na osrednjem delu debla (zgornji tretjini) in do distalne sklepne površine je očitna patološka sprememba (opis spodaj). Ostalo so nedoločljivi odlomki dolgih kosti. PATOLOGIJE: karies, HZS, patologija na stegnenici Opis patologije: Desna stegnenica je močno zadebeljena in razširjena v spodnjih dveh tretjinah debla. Kostna votlina ni votla, temveč je zapolnjena z gobasto kostnino. Zadebelitev postopoma pojenja do distalne sklepne površine, kjer je sicer še zmeraj opazna, vendar v precej manjšem obsegu. Površina kosti je v večjem delu popolnoma uničena, sama kost pa je zelo težka v primerjavi z ostalimi. Najdebelejši obseg kosti je 14,4 cm, v primerjavi z levo stegnenico, kjer v podobnem delu debla obseg meri 8,8 cm (primerjava je le približna, saj je zaradi slabe ohranjenosti kosti težko določiti popolne vzporednice). Lahko gre za zelo slabo zraščen zlom, kjer sta v procesu zdravljenja in zraščanja kosti kalus (lat. callus) in prepletena kost (angl. woven bone) popolnoma zapolnila kostno votlino (Ortner 2003, 129, 152). Lahko gre za slabo zraščen zlom, vendar je pri celjenju prišlo do kronične infekcije, ki je povzročila nabreklost (Ortner 2003, 154). Možen je tudi kronični osteomielitis (in periostitis?), rezultat te bolezni je polnjenje kostne votline z gobasto kostnino, vendar ni opaznih očitnih abscesnih kanalov (Ortner 2003, 189) iz katere bi iztekal gnoj; poškodovana vdolbina v kostni površini bi sicer lahko bila prav abscesni kanal (glej sl. 4, Grob 1054). Osteomielitis in periostitis tvorita dokaj podobne oblike (Ortner 2003, 201-202, sl. 9–29), zato te diagnoze ne morem izključiti. GROBNI PRIDATKI: 81 - PN 1133 Nesklenjen masivnejši desnosučen naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 3 mm in premera 41 mm. En zaključek je raven z zaobljenim koncem, medtem ko je drugi ravno presekan (poškodba). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 8 g. 82 - PN 1134 Nesklenjen bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 41 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). . Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 5 g. 83 - PN 1135 Bronasti odlomki v dimenzijah 9 mm x 15 mm in se še držijo zemlje. Najdeni so bili ob desni pogačici, lahko bi šlo za hišo prstana. Ni vektoriziran ali narisan. FOTO: leva črevnica za spol (1), patologija na desni stegnenici (2 – pogled, 3 – gobasta kostnina, 4 – možna kloaka) 317 1 2 318 3 4 319 GROB 1055 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1055 1531 1335 (lobanja) Spol Starost S otrok MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 ANTROPOLOŠKI OPIS9: Lobanja: Ohranjenih je nekaj odlomkov ploščatih lobanjskih kosti. PATOLOGIJE: / STAROST: Da gre za otroški skelet priča debelina lobanjskih kosti, ki je pretanka za odraslo osebo. Bolj specifične starosti, razen da zagotovo ne gre za dojenčka, ne morem oceniti GROBNI PRIDATKI: 84 - PN 1132 Steklena hiša prstana modre barve, krožne oblike in polkrožnega preseka 2,5 mm. 9 Vizualizacije skeleta za G 1055 ni. 320 GROB 1056 Spol Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1056 1534 1343 (kosti) Starost S-a 4 +/-1 S-b Starejši najstnik/mlajša odrasla oseba MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Obraba zob (Lovejoy 1985) OCENA STAROST (leta, m – mesec) S: 3,5-4,5 +/-1 S: 4 +/-1 A-B2 = 12-20 S: 4 +/-1 (3,5-4,5) MNI: 110 Celovitost: < 25 Ohranjenost:3 ANTROPOLOŠKI OPIS11: OTROK 1056a: Lobanja: Ohranjenih je več fragmentov lobanjskih kosti prepoznavna je leva skalnica (poškodovana). Zobje: Prisotnih je 9 zob, od tega jih je 5 mlečnih in 4 stalni (krone). Od mlečnih zob so prisotni zgornji desni podočnik in oba kočnika, ter spodnji desni podočnik in prvi kočnik. Od stalnih zob je ohranjenih več kron: oba prva zgornja sekalca in levi drugi sekalec, ter desni spodnji prvi kočnik. [MLAJŠA ODRASLA OSEBA 1056b = najstnik iz groba 1036: Zobje: Prisoten je prvi spodnji desni stalni sekalec. Ostalo: Ohranjen je del levega čolniča in še ena neprepoznavna kratka tarzalna kost, prepoznavna je tudi ena od nožnih falang (brez okrajkov). ] PATOLOGIJE: / STAROST: Starost otroka je na podlagi ostankov zob in kron stalnih zob ocenjena na 4 +/1 SD. [Na podlagi zoba in kosti stopala sklepam, da gre pri drugemu osebku za najstnika ali mlajšo odraslo osebo. Zob je, glede na to, da je eden prvih, ki izrastejo, precej neobrabljen (na lestvici od Lovejoy (1985) spada med A-B2 kar nakazuje na osebo mlajšo od 20 let. Čolnič je že razvit, robovi izgledajo še malo sveži, vendar zagotovo zrasli skupaj in ne gre za otroški čolnič. ] GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1 – 1056a); čolnič in zob (2 – 1056b) 10 V tem grobnem kontekstu so res prisotni skeletni ostanki dveh posameznikov, vendar glede na naravo sekanja grobov in ohranjenih kosti sklepam, da kosti skeleta 1056b pripadajo skeletu 1036. 11 Vizualizacije skeletov za G 1056 ni. 321 1 2 322 GROB 1057 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1057 1543 Spol Starost S 1,5 let+/- 6m MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 10,5 m (+/- 3m) – 1,5 let (+/- 1 leto) 18 m +/- 6m 1,5 let +/- 6 m (10,5 – 18 m) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je nekaj odlomkov lobanjskih kosti in predvsem odtisov kosti v zemlji, ohranjeni sta tudi obe skalnici. Zobje: spodnji drugi levi sekalec, zgornji prvi levi in drugi desni sekalec in kroni prvega stalnega levega sekalca in prvega kočnika PATOLOGIJE: / MERITVE: - skalnica (desna) dolžina = 45 mm skalnica širina = 22 mm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: skalnica (1), zobje (2) 1 2 323 GROB 1058 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1058 1546 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 6,5 +/-1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 6,5 +/-1 6-7 +/-2 6,5 +/-1 (6-7) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več odlomkov ploščatih lobanjskih kosti (večinoma gre za temenici, ostalo je nedoločljivo), ohranjen je del desne skalnice in skoraj cela spodnja čeljustnica, ki je razlomljena. Zobje zgornji: oba prva sekalca, levi podočnik in oba kočnika (mlečni); levi prvi stalni kočnik (korenina še ni čisto zaključena) Zobje spodnji: na desni strani so podočnik in oba kočnika (mlečni), ter od stalnih še v zobnici in neizrastla stalna sekalca, prvi kočnik, krona podočnika ter prvi kočnik, krone prvega ličnika so vidne v kosti; na levi strani je podočnik in oba kočnika (mlečni), ter od stalnih že izrastel prvi sekalec, neizrastel drugi sekalec. Trup: Prisotni so nedoločljivi fragmenti trupa ter 2 odlomka reber. Spodnje okončine: Leva stegnenica je večinoma ohranjena – manjka ji distalni del debla in distalna epifiza. Proksimalna epifiza je tafonomsko precej uničena in ji manjkajo sklepne površine. Ostale kosti leve noge so prisotne v fragmentih. OPOMBE: Prvi levi mlečni kočnik je bil odkrit naknadno in ga zato ni na sliki. PATOLOGIJE: / 1 GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 324 GROB 1059 Spol PF Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1059 1549 Ocena spola Starost Bradavičar 17,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 3 Vzorec Nadočesni obok MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) OCENA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 2 1 STAROST (leta, m – mesec) Nedokončana korenina modrostnega zoba 17,5 +/1 16-20 17-25 Nezraščena medialna sklepna površina ključnice < 28 17,5 +/- 1 (16-25) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je le deloma ohranjena, prepoznavne so predvsem leva in desna senčnica in temenica, poleg tega še del levega nadočesnega oboka, deli obeh čeljustnic in podjezičnica. Prisotni so tudi precej načeti zobje. Zobje zgornji: vsi štirje sekalci, oba podočnika, vsi kočniki (pri desnem tretjem kočniku je korenina le ¾ razvita) Zobje spodnji: desna sekalca, desni podočnik, vsi kočniki. Prsni koš: Prisotni so predvsem osrednji deli teles močno poškodovanih reber. Ramenski obroč: Prepoznavnih je nekaj odlomkov leve lopatice, predvsem grča in del telesa, ter desna ključnica s še ne zaraščeno medialno sklepno površino. Zgornje okončine: Kosti zgornjih okončin so močno poškodovane, prepoznavni sta le debli leve in desne nadlahtnice. Medenica: Ohranjen je del krila leve črevnice. Spodnje okončine: Kosti spodnjih okončin so rahlo bolje ohranjene kot kosti zgornjih okončin. Prisotni so odlomki debel leve in desne stegnenice brez glav in distalnih delov, odlomki debla desne golenice ter prva desna in ena nedoločljiva desna stopalnica. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / 325 FOTO: bradavičar (1), medialna sklepna površina ključnice (2), obraba zob (3), nezaključena korenina modrostnega zoba (4) 1 3 3 4 326 GROB 1060 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1060 1202 Spol Starost F 18-25 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Bradavičar 2 Vrh brade Robustni/gracilni skelet MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 2 1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA gracilni STAROST (leta, m – mesec) zaključena rast modrostnih zob > 23 18-24 17-25 18-25 (17-25) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je v celoti ohranjena a razlomljena. V celoti sta ohranjeni tudi spodnja in zgornja čeljustnica ter vsi zobje z izjemo spodnjega levega tretjega kočnika, ki je izpadel pred smrtjo. Hrbtenica: Ohranjeni so le odlomki nosača. Prsni koš: Prisotni so manjši odlomki reber. Ramenski obroč: Odlomki leve lopatice in obe ključnici, slednji brez medialnega dela. Zgornje okončine: Ohranjeni so le odlomki debla dolge kosti, verjetno desne nadlahtnice. Medenica: Na levi strani je prepoznavnih je zgolj nekaj odlomkov črevnice. Desna stran ima ohranjen del črevnice s sklepno ponvijo. Spodnje okončine: Leva in desna stegnenica, golenica in mečnica, vse kosti so poškodovane. Najbolje sta ohranjeni stegnenici, na desni strani glava in del debla, na levi deblo brez proksimalnega in distalnega dela. PATOLOGIJE: AMTL STAROST: Starost je moč oceniti zgolj na osnovi zob. Povsem razviti tretji kočniki pričajo o osebi, verjetno starejši od 23 let (do polne izrastlosti jim manjka še kakšen milimeter, zato je možnost, da njihova korenina še ni popolnoma zaključena), medtem ko delna obrabljenost prvih in odsotnost obrabe na drugih in tretjih kočniki govori o starosti pod 25 let. GROBNI PRIDATKI: 85 - PN 1136 Nesklenjen bronast obroček ali zapestnica okrogle oblike, lečastega preseka debeline 3 mm in premera 327 36 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil levo ob stegnenici. Teža = 4 g. 86 - PN 1137 Sklenjen ulit srebrn prstan okrogle oblike, polkrožnega preseka debeline 2,5 mm in premera 23 mm. Okrasa ni, se pa čez cel obod locna vije rahlo izbočena linija. Najden je bil med stegnenicama. Teža = 3 g. 87 - PN 1138 Dva odlomka tanke bronaste žice debeline 1 mm. Lahko bi šlo za obroček ali zapestnico. Najdena sta bila ob desni golenici. 88 - PN 1145 Nesklenjen bronast naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline mm in premera mm. Oba zaključka imata dvojno odebelitev; obroček je nesučen. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 3 g. 89 - PN 1146 Ogrlica sestavljena iz najmanj 35 steklenih in jantarnih jagod. Steklene jagode so različnih oblik; večina jih je bele barve in so vretenčaste oblike (premer 4-5,5 mm, dolžina 5-6 mm), pet jih je kolobarjastih ali bikoničnih iz zelenega stekla (premer na širšem delu 3-4 mm, dolžina 4-6 mm), štiri so pa iz stekla verjetno zelene barve, znotraj katerega se nahaja plast zlate folije. Gre za jagode iz halofitskega stekla. Celih jantarnih jagod je najmanj pet in so ploščato-kroglaste oblike (dolžina 3-5 mm, premer 5-7 mm). Jagode so v slabem stanju in se drobijo, poleg ohranjenih so posebej shranjeni še odlomki poškodovanih jagod (najmanj 10). Najdene so bile levo od lobanje. Bela barva jagod je verjetno zbledela originalna barva, ki pa ni znana. FOTO: zobje (1 – zgornja čeljustnica, 2 – spodnja čeljustnica), bradavičar (3), spodnja čeljust (4 – vrh brade in AMTL) 1 2 328 3 4 329 GROB 1061 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1061 1199 1388 Spol Starost PM 17-25 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Zatilnična izboklina 1-2 Glabela 1-2 Vrh brade MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 2 3 Kolčni vozel 3-4 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA robusten STAROST (leta, m – mesec) 16-24 17-25 17-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ploščate lobanjske kosti, razlomljene, obe skalnici, čelnica, temenici, zatilnica, deli zagozdnice, leva polovica zgornje čeljustnice in del desne (ta je močno poškodovana in kosti ni prepoznati) ter skoraj cela spodnja čeljustnica. Zobje zgornji: manjka desni kočnik. Levi zgornji tretji kočnik ima povsem razvito korenino. Kočniki skromno obrabljeni, predvsem na prvih so obrabljeni vršiči, dentina ni videti. Zobje spodnji: vsi, manjka le spodnji levi tretji kočnik. Vretenca: Razlomljen dorzalni del križnice, drugo in tretje vratno vretence, manjši odlomek nosača. Ramenski obroč: Deli obeh lopatic. Trup: Odlomki reber. Zgornje okončine: Močno poškodovani leva in desna nadlahtnica. Medenica: Leva in desna sednica in črevnica, desna stran je razlomljena. Spodnje okončine: Poškodovane dolge kosti desne noge, poškodovani leva stegnenica in golenica. Sklepna površina verjetno skočnice, del leve stopalnice. PATOLOGIJE: HZS MERITVE: Meritve so bile sicer deloma opravljene, a so površine kosti poškodovane - L stegnenica: premer glave 50 mm, ML 35 mm, AP 26 mm, dolžina 50,8 cm. 330 GROBNI PRIDATKI: 90 - PN 1048 [ Nesklenjen preprost tanjši bronast obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 1,5 mm in premera 30 mm. En zaključek je poškodovan (zaradi česar sučnost ni ohranjena), drugi pa ima dvojno odebelitev. Najden je bil ob levi rami. Teža = manj kot 1 g. Opomba: Na listku piše, da gre za 2 bronasta obročka. V zavitku je prisoten le ta. Pri listku s podatki se nahaja tudi listek s podatki, da ta obroček pripada grobu 1011 (SE 1435) in je PN 1074. FOTO: zobje (1,2), kolčni vozel (3) 1 2 331 3 332 GROB 1062 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1062 1223 1407 (skelet) Spol Starost X ND MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Ostalo: Prisotni so nedoločljivi odlomki skeleta. PATOLOGIJE: / OPOMBE: Sodeč po vizualizaciji S. Porente bi moral biti ohranjen vsaj del lobanje, vendar je v izkopanih ostankih resnično nemogoče določiti za katere dela skeleta gre. Fotoskica 1073 prav tako potrjuje, da so v zemlji bili ohranjeni le odtisi kosti v zemljo, ki bi se jih lahko deloma interpretiralo kot lobanjo. Grobna jama je precej majhna, zato bi lahko tudi sklepala, da gre za otroški grob, vendar se zaradi tako slabe ohranjenosti skeletnih ostankov ne želim opredeliti ne za spol ne za starost skeleta. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: FS groba (1) 1 333 GROB 1063 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1063 1196 Spol Starost PF 45+ Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Vrh brade 2* Robustni/gracilni skelet MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA gracilni STAROST (leta, m – mesec) Zgornji H: 40-50 Spodnji I: 45-55 25-45 45+ (25-55) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki ploščatih kosti lobanje (zatilnica, temenici, čelnica), obe skalnici (desna je lepše ohranjena). Prisotna je tudi večina spodnje čeljustnice, ki je močno razlomljena. Zobje zgornji: na desni stran sta oba sekalca, podočnik, prva dva kočnika; na levi strani sta oba sekalca, oba ličnika, prvi kočnik Zobje spodnji: na desni strani so drugi sekalec, podočnik, drugi ličnik, drugi kočnik; na levi strani so drugi sekalec, drugi ličnik in tretji kočnik (le korenine v zobnici, karies?) Zgornje okončine: Prisotnih je več nedoločljivih odlomkov dolgih kosti leve roke. Trup: Del desne črevnice je ohranjen na območju sklepne jamice, je močno razlomljena in ni ohranjena niti ena sklepna površina, kolčni vozel je le deloma viden. Spodnje okončine: Prisotna je večina leve stegnenice, je razlomljena in manjka ji distalna epifiza. Od golenice in mečnice je ostalo nekaj odlomkov debel. Prisoten je tudi del leve petnice. Desna stegnenica je ohranjena v večjih odlomkih debla, manjka ji distalna epifiza, proksimalna epifiza je močno uničena. Ostalo so le odlomki debel dolgih kosti desne noge. PATOLOGIJE: karies, zobni kamen SPOL: Ohranjene dolge kosti spodnjih okončin so gracilnejše, premer stegnenične glave je manjši od 45 mm in vrh brade nakazujejo, da gre za bolj ženski kot moški skelet. Glede na to, da je večina kosti tafonomsko povsem načeta, razlomljena ali uničena, je to nemogoče zagotovo trditi. Za ta skelet sem ocenila, da gre za verjetno žensko, lahko pa bi bil tudi po spolu nedoločljiv. MERITVE: - Premer glave stegnenice: 42 mm 334 GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1 – vsi, 2 – karies) 1 2 335 GROB 1064 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1064 1264 Spol Starost PF 25-35 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec Ocena spola Zatilnična izboklina 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 2 Bradavičar 2 Kot spodnje čeljustnice MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA širok STAROST (leta, m – mesec) popolnoma izrastli modrostni zobje > 23 24-35 25-35 25-35 (23-35) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Skoraj celotna a močno razlomljena lobanja, težko prepoznaven je predvsem obrazni del, poleg leva stran ohranjena bolje kot desna. Prisotna sta tudi dva zoba, in sicer leva spodnji in zgornji tretji kočnik, slednji z odlomljeno korenino. Medenica: Pristnih je le nekaj odlomkov medenice, pri čemer je prepoznavna predvsem sklepna jama črevnice. Spodnje okončine: Na levi strani je prisotno le močno poškodovano deblo golenice. Na desni strani je poleg golenice brez proksimalnega in distalnega dela ohranjeno še deblo stegnenice, del mečnice in pogačica. PATOLOGIJE: / SPOL: Glede na pomanjkljivo ohranjenost skeleta je ocena starosti in spola precej negotova. Ohranjeni bradavičar in zatilnična izboklina nista masivna oz. izrazita, kar verjetno kaže na žensko. Čeprav ne velja za močno zanesljiv kriterij, je z oceno ženskega spola skladen tudi širok kot spodje čeljustnice. GROBNI PRIDATKI: 91 - PN 1140 Nesklenjen levosučen masivnejši srebrn obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 44 mm x 47 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, srebrna patina je že zbledela. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 6 g. 336 92 - PN 1141 Nesklenjen levosučen masivnejši srebrn obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 44 mm x 48 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, srebrna patina je že zbledela. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 6 g. 93 - PN 1142 Masivnejši sklenjen ulit bronast prstan ali obroček polkrožnega preseka debeline 3 mm in premera 24,5 mm. Po obodu se polkrožna oblika tanjša v skoraj koničasto obliko. Najden je bil ob levi stegnenici, ob njem je še en nedoločljiv od kovine obarvan odlomek kosti. Teža = 4 g. 94 - PN 1143 Nesklenjen manjši in tanjši bronast obroček okroglega preseka debeline 1,5 mm in premera 21 mm. En zaključek je raven, drug pa ima kovano S-zanko; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 1 g. FOTO: kot spodnje čeljustnice (1), bradavičar (2) 1 2 337 GROB 1065 MNI: 112 1065a – otroški skelet = skelet iz 1030 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1065 1169 1344 (kosti → premešano) Spol Starost S 2,5-6,5 +/-1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 2,5-6,5 +/-1 Črevnica še ni zraščena s sednico < 12 (F) oz. < 14 (M) 2,5-6,5 +/-1 ANTROPOLOŠKI OPIS13: Lobanja: Prisoten je zgolj drugi desni zgornji mlečni sekalec. Zgornje okončine: Ohranjen je proksimalni del debla leve nadlahtnice. Trup: Prisotni so razlomljeni deli verjetno otroških reber (glede na velikost). Prepoznaven je tudi del črevnice s kolčnim vozlom ter odlomljen lok vretenca. PATOLOGIJE: / STAROST: Velikost odlomkov rebra, črevnice in nadlahtnice kaže, da gre za skelet mlajšega otroka. Drugi zgornji mlečni sekalec s korenino je še cel. FOTO: sekalec in črevnica (1) 1 Čeprav sta v tem grobnem kontekstu identificirana dva mlajša posameznika, sklepam na podlagi sekanja z grobom 1030, da kosti iz 1065a pripadajo grobu 1030. 13 Vizualizacije za skelet 1065a ni (glej zgornjo opombo). 12 338 GROB 1065b Letnik/koda: Grob: SE: 2016 1065 1553 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 11-15 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 3 OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 11,5-14,5 +/-1 10-15 +-/3 Telo vretenc = < 16 Distalna epifiza golenice < 14 (F), < 16 (M) 11-15 (10-16) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Je večinoma ohranjena, a močno razlomljena. Prisotne so vse ploščate kosti, od čelnice je ohranjena desna orbita, od zatilnice tudi ločen pars basilaris. Prisotni sta obe senčnici s skalnicama, v odlomkih je ohranjena večina zagozdnice. Ohranjena je tudi desna ličnica, ki je združena z desno zgornjo čeljustnico, v zobnicah so zobje. Spodnji čeljustnici manjka večina levega dela. Zobje zgornji: na desni strani manjka drugi sekalec, prvi sekalec ni v zobnici in tretji kočnik še ni izraščen (je pa viden); na levi strani manjkata prvi ličnik in drugi kočnik, korenina tretjega kočnika še ni zaključena in verjetno še ni bil izraščen Zobje spodnji: na desni strani so vsi – oba sekalca, podočnik, prvi ličnik drugi mlečni kočnik, prvi in drugi stalni kočnik (razen tretjega kočnika, ki je viden v notranjosti zobnice) v zobnici; na levi strani so v zobnicah oba sekalca, podočnik, prvi ličnik, prvi in drugi kočnik – drugi mlečni kočnik, prvi stalni kočnik in krona tretjega stalnega kočnika so izven zobnic Zgornje okončine: Kosti desne roke so prisotne v odlomkih debel, epifiz ni. Prisotna so debla vseh treh dolgih kosti leve roke, viden je prehod v distalno epifizo koželjnice in nadlahtnice. Proksimalna epifiza nadlahtnice sicer manjka, vendar delček izgleda, kot da še ni bil zaključen z glavo. Prisotne so še tri nedoločljive dlančnice. Trup: Leva črevnica je ohranjena v odlomkih, sklepna jamica še ni zaključena. Prisotno je eno telo prsnega vretenca, telo še ni zaključilo svojega razvoja, ostalo je nekaj odlomljenih kril vretenc. Prisotna sta odlomka obeh lopatic z akromionoma (ločen je nedoločljiv processus coracoideus), lateralni del desne ključnice in skoraj cela leva ključnica. Rebra so lepo ohranjena, prisotni so večji odlomki in 2 desni rebri z glavo (prvo in tretje) ter 3 levi rebri z glavo (prvo, tretje in četrto/peto. 339 Spodnje okončine: Debla vseh dolgih kosti leve noge so prisotna, epifize so poškodovane. Proksimalna epifiza stegnenice in mečnice ter distalna epifiza golenice še niso zaključene. Prisotne so tudi kosti stopala: petnica (distalni del še ni zaključen), skočnica, lateralna klina, prva stopalnica, ter še ena nedoločljiva stopalnica. Debli desne stegnenice in golenice sta prisotni v večjih odlomkih, mečnica je brez epifiz, a je deblo ohranjeno v celoti. Poleg dolgih kosti so ohranjene tudi kosti stopala: čolnič, kocka, intermedialna klina in ena nedoločljiva stopalnica (po velikosti gre za 2./3.). PATOLOGIJE: karies, HZS, cribra orbitalia (blaga, zarastla) STAROST: Zagotovo gre za najstniški skelet, vse kosti so že dodobra razvite, le epifize še niso popolnoma zaključene. Glede na to, da so vse epifize precej tafonomsko poškodovane je težko napovedati do kakšne mere so bile razvite. Zobje ne ustrezajo popolnoma standardnim modelom izraščanja. V spodnji čeljustnici ima še zmeraj oba druga mlečna kočnika, kar je značilno za starost okoli 11. leta, medtem ko je v zgodnji čeljustnici drugi ličnik že izrastel. Velikost krone tretjega stalnega kočnika pa ustreza starosti od 14 let dalje. Glede na primerjave postavljam malo širši okvir in ocenjujem, da gre za najstnika med 11. in 15. letom starosti. GROBNI PRIDATKI: 95 - PN 1139 Sklenjen kovan tanjši bronast prstan s polkrožnim presekom debeline 1,5 mm in premerom 22,5 mm. Na locnu je večja bronasta zaplata dolžine 10,5 mm in širine 5 mm, ki deluje kot ostanek dodatka, lahko je pa ostanek korozije, ki je ostala po konzervaciji prstana po izkopavanju. Sam morebitni dodatek prstana manjka. Najden je bil ob golenici, zraven je pridan tudi del verjetno medialne prstnice odraslega človeka. Teža = 1 g. FOTO: vretence (1), zobje (2), cribra orbitalia (3) 1 340 2 3 341 GROB 1066 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1066 1556 1375 (lobanja) Spol Starost S 1,5 +/-1 MNI: 1 Celovitost: <3 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Pars basilaris (Scheuer, Black 1994) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 1,5-2,5 +/-1 (nekje vmes) 1,5-2 +/- 8m 1 leto 2 m-1 leto 9m 1,5 +/- 1 (14 m – 2,5 let) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je več odlomkov vseh ploščatih lobanjskih kosti, prisotna sta tudi leva ličnica, pars basilaris in obe skalnici. Ohranjeni sta tudi zgornji čeljustnici, ki sta sicer razlomljeni in s sorazmeroma uničenimi zobnicami, drži se ju tudi nebnica. Od spodnje čeljustnice je prisoten zgolj vrh brade. Zobje zgornji: oba sekalca in oba kočnika na desni strani (mlečni), krona prvega stalnega kočnika; drugi sekalec, podočnik in oba kočnika (mlečni), krona stalnega prvega kočnika Zobje spodnji: vsi štirje mlečni kočniki, krona prvega stalnega desnega sekalca in kroni obeh prvih stalnih kočnikov Ostalo: Prepoznaven je še nezraščen lok nosača in lok enega od vratnih vretenc. Prisotnih je tudi nekaj odlomkov reber PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena glede na izraščanje zob in velikost PB. Zobje po atlasu AlQahtani, Hector, Liversidge (2010) ustrezajo starosti pod 2,5 leti in nad 1,5 letom, medtem ko po Ubelaker (1989) zobje ustrezajo starosti med 1,5 in 2. letom starosti. Korenine drugih mlečnih kočnikov še niso dokončane. Dolžina in širina pars basilaris ustrezata starostim med 14-19 m. Starost sem zaokrožila na leto in pol s SD 1 letom. MERITVE: - pars basilaris največja dolžina LB (R) = 23 mm - pars basilaris največja širina WB = 23 mm - pars basilaris vmesna dolžina LB (FK) = 16 mm 342 GROBNI PRIDATKI: 96 - PN 1144 Več (5) srebrnih odlomkov manjšega in tanjšega obročka okroglega preseka debeline 1,5 mm. Oba zaključka se zaključita s kaveljčki. Najden je bil desno ob lobanji. 97 - SE 1556 – predmet najden ob čiščenju Nesklenjen manjši in tanjši bronast naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 1,5 mm in premera 29 mm. Oba zaključka se končata s kaveljčkom, obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najdeno je bilo ob čiščenju lobanje. Teža < 1 g. FOTO: zobje (1), pars basilaris (2) 1 2 343 GROB 1067 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1067 1109 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Več večjih odlomkov ploščatih lobanjskih kosti (temenici in del zatilnice). Prisoten je tudi odlomek desne skalnice. Trup: Več nedoločljivih odlomkov in odtisov kosti in reber v zemlji. Spodnje okončine: Od obeh nog so prisotni manjši odlomki debel vseh treh dolgih kosti. Epifiz ni. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Spol in starost je glede na skromno ohranjen skelet nemogoče oceniti. Glede na debelino lobanjskih kosti in velikost groba sklepam, da gre za odraslo osebo. GROBNI PRIDATKI: / 344 GROB 1068 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1068 1559 Spol Starost F 20-30 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Bradavičar MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 2 1 Nadočesni obok 3 Vrh brade 2 Kot spodnje čeljustnice Kolčni vozel 2 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Acetabulum (Calce 2012) Zrastlost lobanjskih šivov (Meindl, Lovejoy 1985) OCENA manjši gracilen STAROST (leta, m – mesec) 20-30 17-25 17-39 30,5 +/-9,6 20-30 (17-39) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Večinoma je ohranjena in močno razlomljena. Prisotni so odlomki vseh ploščatih kosti (orbite so deloma uničene, dela zatilnice z zatilnično izboklino ni, je pars basilaris). Prisotni sta obe senčnici z bradavičarjema in skalnicama, deli zagozdnice, odlomki obeh ličnic, obe zgornji čeljustnici z nebnicama (ob rokovanju sta se prelomili na dva dela) in cela spodnja čeljust (na enem delu je razlomljena). Zobje: vsi Vretenca: Nosač in okretač sta prisotna. Poleg njiju je še telo enega vratnega vretenca (5-7 glede na velikost), telo enega prsnega in enega ledvenega vretenca. Ostalo so odlomki lokov. Zgornje okončine: Od desne roke je ohranjenih nekaj manjših odlomkov debla nadlahtnice in diafiza koželjnice. Kosti leve roke predstavlja dva odlomka debla nadlahtnice. Epifiz ni. Trup: Ohranjenih je nekaj odlomkov reber, prepoznavne so tri glave desnih reber (1. ter dva sredinska). Prisotnih je tudi več odlomkov lopatic, prepoznavna sta desni processus coracoideus z delom sklepne površine z nadlahtnico in diafizni del desne ključnice s tafonomsko precej uničeno medialno epifizo. Medenica. Ohranjena sta večja dela črevnic. Desna ima lepo ohranjen kolčni vozel in večinoma acetabulum, na levi je slabše ohranjen. Spodnje okončine: Prisotni so razlomljeni deli debel vseh dolgih kosti. Ohranjena je desna epifiza stegnenice z glavo, medtem ko je od leve ohranjen le vrat in odlomek glavice. Od desnega stopala je ohranjena polovica skočnice. 345 PATOLOGIJE: HZS, zobni kamen MERITVE: - caput femoris (D) = 40,5 mm GROBNI PRIDATKI: 98 - PN 1149 Več (4) odlomkov železnega žeblja. Glede na obliko odlomkov sklepam, da gre za 2 žeblja. Večji odlomek meri 40 mm v dolžino in 7 mm v širino, manjši pa 17 mm v dolžino in 9 mm v širino. Vsi odlomki so zelo zarjaveli. V vrečki z najdbo je pridana še ena medialna prstnica. 99 - PN 1150 Trije železni odlomki žeblja. Debelina odlomkov je 4-6 mm, odlomki so zelo zarjaveli. 100 - PN 1151 Odlomek železnega žeblja. Dolžina odlomka je 25 mm, debelina pa glede na zarjavelost in položaj žebljička variira. Na najširšem delu meri 5 mm, na najožjem pa 3 mm. FOTO: zobje (1), bradavičar (2), desna črevnica (3 – acetabulum) 1 346 2 3 347 GROB 1069 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1069 1561 skelet Spol Starost S 5,5 +/- 1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Večinoma so nedoločljivi odlomki ploščatih kosti lobanje ali pa njihovi odtisi v zemlji. Prepoznavna je desna skalnica in več zob. Zobje zgornji: prva sekalca, drugi levi sekalec, levi podočnik, levi prvi kočnik, desni podočnik in desni prvi kočnik (vsi mlečni zobje); krone stalnih – desna sekalca, podočnik in prvi kočnik Zobje spodnji: vsi na desni strani, podočnik in oba kočnika na levi (vsi mlečni); prisotne so tudi krone stalnih zob in sicer zgornji:; krone stalnih – oba prva kočnika, levi prvi sekalec in levi podočnik (drugi levi sekalec je viden v kosti). Ostalo: Prepoznavnih je nekaj odtisov reber v zemlji. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 101 - PN 1147 Železen predmet, ki je verjetno del večjega žeblja. Oblika je štirioglata; v dolžino meri 38mm in v širino 7,5 mm. Teža = 7 gFOTO: zobje (1) 1 348 STAROST (leta, m – mesec) 5,5 +/- 1 5 +/- 1,5 5,5 +/-1 (5-5,5) GROB 1070 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1070 1563 1398 (skelet) Spol Starost S 1,5-5 +/-1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 STAROST (leta, m – mesec) 1,5+ 1,5+ 1,5-5 +/-1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odtisi kosti v zemlji in nekaj nedoločljivih odlomkov. Prisotnih je 5 mlečnih zob: zgornja desna kočnika, zgornji levi drugi sekalec, ter oba spodnja druga kočnika. PATOLOGIJE: / STAROST: Del korenin je bil zlomljen, ob dotiku se je tudi še preostanek korenine zdrobil in s tem onemogočil boljše razumevanje dejanske rasti korenine – nemogoče je videti, ali je bila že zaključena; sodeč po minimalni obrabi okluzalne površine gre za otroka starejšega od 1,5 (korenine so bile že daljše od 1,5 leta, vendar upoštevam SD) in mlajšega od cca. 6 let (glede na obrabo nekaterih drugih otroških zob, ki so bili pri teh letih že bolj obrabljeni). GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 349 GROB 1071 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1071 1566 Spol Starost X 20-35 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 20-35 17-35 mlajša odrasla oseba 20-35 (1735) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več nedoločljivih odlomkov lobanjskih kosti, večinoma v obliki odtisov v zemlji. Prepoznavni so morebitni deli skalnice in bradavičarja, ter odlomki spodnje čeljustnice, ki je tafonomsko izjemno načeta, v njej pa so odlomljene korenine zob. Krone nekaterih zob so prisotne posebej in sicer: v zgornji čeljustnici na desni strani drugi ličnik in na levi strani prvi ličnik in prvi kočnik, ter v spodnji čeljustnici na desni strani drugi sekalec, prvi in tretji kočnik, ter vsi trije kočniki na levi strani. Vsi zobje so stalni. Zgornje okončine: Ohranjena je ena desna medialna falanga, od kovine obarvana v zeleno. Trup: Ohranjenih je več razlomljenih fragmentov vretenc in en večji tafonomsko razjeden del kolčnice. Spodnje okončine: Od obeh nog je ohranjenih več odtisov kosti v zemlji, prepoznavnih delov kosti ni, razen enega dela debla dolge kosti (glede na debelino gre verjetno za desno mečnico). PATOLOGIJE: HZS GROBNI PRIDATKI: 102 - PN 1152 Nesklenjen manjši in tanjši bronast obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 22 mm. En zaključek ima enojno odebelitev, drugi pa se ravno zaključi, obroček je nesučen . Teža < 1 g. 103 - PN 1155 Sklenjen kovan bronast prstan s polkrožnim presekom debeline 1 mm in premerom 21 mm. Na zunanji in notranji strani ni nobenega okrasa. Najden je bil ob desni sednici. Teža = 2 g. FOTO: zobje (1) 350 1 351 GROB 1072 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1072 1289 Spol Starost S 15-18 Vzorec Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 2 Bradavičar 3 Vrh brade 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje kosti (Scheuer, Black, Schaefer 2009) OCENA STAROST (leta, m – mesec) Velikost korenine – 16,5 let 15 +/- 3 Spheno-occipital synchondrosis 11-18 let 15-18 (11-18) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Razlomljene so ploščate kosti, prisotni so razlomljeni deli temenic, in zatilnice. Prisotni so odlomki zagozdnice in obe skalnici, leva senčnica je bolj celovita in ima ohranjen tudi bradavičar. Pars basilaris je deloma ohranjen, sklepna površina, ki nalega na zagozdnico kaže, da kost še ni bila do konca zraščena (mlajša oseba). Ohranjena je večina spodnje čeljustnice brez vratu in glave, razlomljena je na pol. Od zgornje čeljustnice je ohranjen del leve z zobmi v zobnicah. Ohranjen je tudi proksimalni del leve čeljustnice brez zob – je tafonomsko precej razžrt. Od desne zgornje čeljustnice je ohranjen posteriorni del z zobmi. Zobje zgornji: na levi strani oba sekalca, podočnik (niso v zobnicah), oba ličnika in prva dva kočnika (v zobnicah), tretji kočnik je posebej in nima zaključenih korenin; na desni strani so prvi sekalec, podočnik (niso v zobnicah), prvi in drugi kočnik (v zobnicah), krona tretjega kočnika. Zobje spodnji: vsi (prvi levi sekalec manjka na sliki, ker je bil najden naknadno) Zgornje okončine: Prisoten je zgolj odlomek debla nadlahtnice. Trup: Od trupa so ohranjeni trije odlomki reber in eno krilo ledvenega vretenca. Spodnje okončine: V odlomkih debla je prisotna desna stegnenica. PATOLOGIJE: HZS STAROST: Pars basilaris je očitno še nezraščen (spheno-occipital synchodrosis), zaraste se med 1116. letom pri dekletih in med 13-18. letom pri dečkih. Korenina tretjega zgornjega kočnika še ni dokončana, po AlQahtani et al. (2010) se dolžina korenine sklada s starostjo okoli 16,5 let, medtem ko 352 Ubelaker (1989) ponudi le starost 15, kjer so na shemi korenine manjše, zato sklepam, da gre po Ubelaker (1989) za starejšega posameznika. Lobanjske ploščate kosti so tanjše, kar prav tako nakazuje na mlajšo osebo, najstnika. Glede na videno ocenjujem, da gre starejšega najstnika. SPOL: Spolni dimorfizem je v teh letih lahko že očiten, vendar tudi same kosti, na podlagi katerih lahko določim spol ne nakazujejo nobene specifične ločnice med spoloma. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: spheno-occipital synchodrosis (1), zobje (2) 1 2 353 GROB 1073 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1073 1348 1412 (lobanja) Spol Starost S 3,5 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več odtisov kosti v zemlji, ki so nedoločljivi. Ohranjenih je tudi 7 poškodovanih zob. Od spodnje čeljusti so prisotni levi mlečni podočnik in oba kočnika, ter desni prvi sekalec. Od stalnih zob je od spodnjih zob prisotna le krona desnega prvega kočnika, od zgornjih zob pa krona desnega podočnika in levega prvega kočnika. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 354 STAROST (leta, m – mesec) 3,5 +/- 1 3 +/-1 3-3,5 +/-1 GROB 1074 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1074 1569 Spol Starost X odrasel MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Zraščanje epifiz (Schaefer, Black, Scheuer 2009) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) > 19 odrasla oseba ANTROPOLOŠKI OPIS: Spodnje okončine: Ohranjena je proksimalna epifiza leve golenice in odlomki debel obeh golenic, prisotno je deblo desne stegnenice in del distalnega dela debla stegnenice, kjer se razširi v epifizo (le-ta manjka). PATOLOGIJE: / STAROST: Superiorni del sklepne površine proksimalne epifize je zaraščen. Zaradi tafonomije je nemogoče povedati, ali je celotna epifiza združena z deblom golenice. Kosti so že precej masivne, kar je možno opaziti navkljub tafonomski uničenosti. GROBNI PRIDATKI: / 355 GROB 1075 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1075 1283 Spol Starost PF 18-25 Vzorec Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 3 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 2 Bradavičar 3 Vrh brade 2 Kolčni vozel MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA odprt STAROST (leta, m – mesec) 16-24 17-25 18-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Skromno ohranjena lobanja, predvsem deli zatilnice in senčnic, del čelnice z delom desnega nadočesnega oboka, poškodovana a skoraj cela spodnja čeljustnica, manjši odlomki zgornje čeljustnice. Zobje spodnji: desni razen prvega sekalca, levo manjkajo oba sekalca in podočnik, ostali zobje so prisotni Zobje zgornji: desno 1 – 3, 7, 8, levo 4-8, zgoraj levo oba ličnika, prvi kočnik Tretji kočniki so povsem razviti. Obraba je minimalna, na prvih kočnikih so vršiči obrabljeni, dentina ni videti. Vretenca: Del loka vratnega vretenca, sedem delov teles prsnih in ledvenih vretenc, ki so močno poškodovana, odlomki lokov in odrastkov ledvenih in prsnih vretenc, poškodovana križnica, predvsem dorzalni del. Prsni koš: Odlomek prsnice manjši odlomki reber. Zgornje okončine: Nedoločljivi odlomki kosti debel rok, določeno na terenu, drugače neprepoznavno. Medenica: Leva in desna sednica, močno poškodovani črevnici. Kolčni vozel je poškodovan, a deluje odprt. Spodnje okončine: Razlomljena desna stegnenica, del debla desne mečnice. Deli leve stegnenice in debla mečnice, del nedoločljive stopalnice. PATOLOGIJE: / MERITVE: - Desna stegnenica AP = 25 mm; ML = 32 mm. GROBNI PRIDATKI: / 356 FOTO: zobje (1 – zgornji, 2 – spodnji), bradavičar (3) 1 2 3 357 GROB 1076 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1076 1409 Spol Starost X odrasel Ocena spola Zatilnična izboklina Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 3 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki ploščatih lobanjskih kosti, prepoznati je zatilnico, dele temenic in senčnic, tudi skalnico. Čeljustnici nista ohranjeni, vidni so samo skromni ostanki kron dveh zgornjih desnih ličnikov in prvega kočnika. Krone so od znotraj votle. Na ličnikih je videti obrabo, deloma tudi na zelo skromno ohranjenem kočniku. Najverjetneje gre za odraslo osebo. Ostalo: Preostali deli skeleta so zelo slabo ohranjeni. Prepoznati je dele dolgih kosti, večinoma manjše koščke. Bolje je ohranjena leva stegnenica, sicer brez glave in distalnega dela ter proksimalni del debla desne golenice. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / 358 GROB 1077 Letnik/koda: Grob: SE: 14-0424/2016 1077 1571 Spol Starost M 20-30 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola Zatilnična izboklina 5 Bradavičar MNI: 1 Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 2 3-4 Nadočesni obok 2 Vrh brade 4 Kot spodnje čeljustnice manjši Kolčni vozel 5 Robusten/gracilen skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Ušesna školjka (Buckberry, Chamberlain 2002) Ušesna školjka (Lovejoy et al. 1985) Acetabulum (Calce 2012) OCENA robusten STAROST (leta, m – mesec) 24-30 17-25 21-38 25 17-39 20-30 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je skoraj v celoti in se zaradi zemlje še drži skupaj. Zaradi tafonomije je spremenila obliko v podolgovato. Prisotne so vse kosti neurocraniuma (čelnica, zatilnica, temenici, senčnici) in obraznega dela (ličnici, nosnici, zgornji čeljustnici, spodnja čeljustnica), niso pa vse ohranjene v celoti in so razlomljene. Desna zgornja čeljustnica je precej uničena, zobje so ji izpadli in so ločeno od kosti. Leva zgornja čeljustnica se še drži skupaj, vendar je razlomljena na polovici. Spodnja čeljustnica je razlomljena, manjkajo temperomandibularni deli. Zobje zgornji: vsi zobje na levi strani (od tega prvi sekalec in tretji kočnik nista v alveolah), na desni strani pa manjkata oba ličnika in tretji kočnik, zobje niso v alveolah Zobje spodnji: vsi razen prvega desnega sekalca in obeh tretjih kočnikov, od tega prisotni sekalci, levi podočnik in prvi ličnik niso v alveolah Zgornje okončine: Prisotne so vse tri dolge kosti, vse so precej razlomljene in prisotne zgolj v deblih. Od epifiz je prisotna le distalna od koželjnice. Od leve roke so ohranjene vse dolge kosti, vse so na več mestih zlomljene. Nadlahtnica je ohranjena skoraj v celoti, podlahtnici manjka distalna epifiza, medtem ko koželjnici manjkata obe epifizi. Prisotne sta še tretja in peta prstnica, ena nedoločljiva prstnica, ter ena proksimalna falanga. 359 Hrbtenica: Prepoznaven je zob (lat. dens axis), 5 teles prsnih vretenc je prepoznavnih, a nedoločljivih, prav tako 2 telesi ledvenih vretenc. Ostalo je velik del razlomljenih delov kril in teles vretenc, prisotna so kot krhki vtisi kosti v zemlji. Ramenski obroč: Ohranjena je večina leve ključnice, vendar brez obeh epifiz; ohranjeni so tudi deli debla desne ključnice. Lopatici sta ohranjeni v odlomkih. Rebra: Prepoznavno je prvo levo rebro, ohranjen ni niti en končni del rebra, prisotnih je nekaj odlomkov, ostalo so drobljivi vtisi kosti v glino, iz katere so bili izkopani in so tako nedoločljivi. Medenica: Ohranjeni sta obe kolčnici, vendar sta precej razlomljeni. Črevnici sta ohranjeni na delih z ušesno školjko, sklepna jamica je deloma ohranjena (razlomljena) pri obeh, saj je pri obeh kolčnicah ohranjen tudi del sednic. Spodnje okončine: Od desne noge so prisotne vse tri dolge kosti, tafonomsko precej načete. Stegnenici manjka distalna epifiza, golenici manjka del proksimalne epifize, mečnici pa cela proksimalna epifiza. Vse tri kosti so na več delih prelomljene. Od stopala sta ohranjeni petnica in skočnica, prav tako ena prva stopalnica ter 5 nedoločljivih stopalnic. Dolge kosti leve noge so ohranjene; distalna epifiza stegnenice je tafonomsko precej načeta, enako velja za proksimalno in distalno epifizo golenice. Mečnice manjka skoraj polovico distalnega dela, manjka tudi distalna epifiza. Petnica in skočnica sta obe prisotni, od stopalnic je prepoznavna tretja, ter dve nedoločljivi, prisotnih je tudi več nedoločljivih odlomkov ali stopalnic ali falang. PATOLOGIJE: karies, HZS POSEBNOSTI: Samo en izrasel tretji kočnik. V spodnji čeljustnici ni niti prostora zanje. Levi spodnji in zgornji podočnik – izraba. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: lobanja z zobmi (1 – lobanja, 2 – zobje, 3 – kongenitalna odsotnost tretjih kočnikov), medenica ( 4 – kolčni vozel, 5 – ušesna školjka) 1 360 2 3 361 4 5 362 GROB 1078 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016 1078 1286 1457 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 5 +/-1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 STAROST (leta, m – mesec) 4,5-5,5 +/-1 5 +/- 1,5 5 +/- 1 (4,5-5,5) OPIS: Lobanja: Od posameznika je ostalo le nekaj odlomkov ploščatih kosti lobanje, ter nekaj odtisov kosti v zemlji. Poleg teh nedoločljivih odlomkov ploščatih lobanjskih kosti pa je prisotnih tudi nekaj zob. Prisotnih je 6 zob zgornje in 6 zob spodnje čeljustnice. Od mlečnih zob imajo vsi uničene korenine, razen prvega levega sekalca. Ohranjeni so tudi delni ostanki kron vsaj dveh zob neprepoznavnih zob. Zobje zgornji: oba prva sekalca (vsi mlečni), nedokončane krone zgornjih desnih ličnikov in obeh drugih kočnikov Zobje spodnji: oba prva sekalca, levi drugi sekalec (vsi mlečni); od stalnih so nedokončane krone levega podočnika, desnega prvega in drugega kočnika PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 104 - PN 1156 Nesklenjen levosučen manjši masivnejši bronast naglavni obroček naglavni okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2 mm in premera 27 mm. En zaključek je ravno zaključen, drugi pa se vsestransko oža v konico. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 3 g. 105 - PN 1157 Nesklenjen manjši bronast naglavni obroček okroglega preseka debeline 2 mm in premera 23 mm. Eden od zaključkov se ravno nadaljuje in zaključi z dvojno odebelitvijo, drugi pa z ravnim koncem. Obroček je glede na obliko locna nesučen. Najden je bil desno ob lobanji. Teža < 1 g. FOTO: zobje (1) 1 363 GROB 1079 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1079 1300 skelet Spol Starost S 7,5-8,5 +/- 1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 STAROST (leta, m – mesec) 7,5-8,5 +/- 1 7 +/- 2 7,5-8,5 +/-1 (7-8,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je več odlomkov ploščatih lobanjskih kosti (temenici, zatilnica), prisotni sta obe skalnici, desna je boljše ohranjena. Zobje zgornji: prvi desni stalni kočnik Zobje spodnji: vsi štirje stalni sekalci, mlečni levi podočnik in oba mlečna druga kočnika; prisotne so tudi krone neizrastlih stalnih zob: vsi štirje ličniki in drugi levi kočnik Zgornje okončine: Prisotnih je nekaj odtisov v zemlji in nekaj nedoločljivih odlomkov desne roke. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 106 - PN 1153 Nesklenjen manjši in tanjši bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 24 mm. En zaključek je poškodovan, drugi pa se vsestransko oža v zaobljeno konico. Obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 1 g. 107 - PN 1154 Nesklenjen železen naglavni obroček okrogle oblike premera 37 mm. Kovina je precej zarjavela za natančnejše določanje zaključkov in preseka. Obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 3 g. FOTO: zobje (1) 1 364 GROB 1080 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1080 1573 Spol Starost S 8 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Velikost skalnice in pars basilaris (Scheuer, Black 1994) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 8,5+/- 1 7 +/- 2 4 leta 7 mesecev + 8 +/- 1 (7-8,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjeni so odlomki in odtisi kosti v zemlji. Prepoznavna je leva skalnica in pars basilaris. Prisotni so tudi odlomki zgornje in spodnje čeljustnice, tafonomsko precej uničene in krhke. Zobje spodnji: prvi levi sekalec, krona z nekaj korenine levega podočnika, prva kočnika, kroni drugih kočnikov (stalni), desni mlečni drugi kočnik. Zobje zgornji: prvi levi sekalec, prvi levi kočnik, krone obeh drugih kočnikov, desnega podočnika, desnega prvega in levega drugega ličnika (stalni), oba druga mlečna kočnika. Ostalo: Dva odlomka nedoločljivih kril vretenc. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena glede na izraščanje zob, izmerjena sta bili tudi skalnica in pars basilaris, ki oba presegata vrednosti za otroke do cca. 5. leta starosti. MERITVE: - Skalnica dolžina = 42 mm širina = 20 mm - pars basilaris največja širina (1) = 31 mm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1), skalnica in pars basilaris (2) 365 1 2 366 GROB 1081 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1081 1404 skelet Spol Starost F 30-45 MNI: 1 Celovitost: 50 - 75 Ohranjenost: 2 Ocena spola Zatilnična izboklina Kolčni vozel Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 1 1 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M gracilnejši STAROST (leta, m – mesec) Zgornji L – E-G Zgornji D – E-H (kočniki so močneje obrabljeni) 24-50 Spodnji L in D – G-H 35-45 25-35 30-45 (24-50) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je več odlomkov vseh ploščatih lobanjskih kosti. Ohranjeni sta tudi obe skalnici. Spodnja in zgornja čeljustnica sta ohranjeni v večjih odlomkih, nekateri zobje so prisotni udi v zobnicah. Od zob so prisotni v zgornji čeljustnici: na desni strani oba sekalca, podočnik, oba ličnika in drugi kočnik, ter na levi strani oba sekalca, podočnik, oba ličnika, drugi in tretji kočnik. V spodnji čeljustnici so prisotni naslednji zobje: na desni strani vsi in na levi strani vsi zobje razen prvega (ki je izpadel za časa življenja) in zadnjega kočnika Zgornje okončine: Leva roka je ohranjena v odlomkih dolgih kosti, glede na debelino odlomkov debel sklepam, da gre večinoma za odlomke koželjnice in podlahtnice. Od desne roke je ohranjena večina nadlahtnice, ki je razlomljena in ji manjkata obe epifizi. Hrbtenica Prisotnih je nekaj odlomkov nedoločljivih teles vretenc in nekaj vretenčnih lokov. Medenica: Prisotni sta obe kolčnici na predelu sklepne jamice (ki ni ohranjena v celoti). Spodnje okončine: Dolge kosti leve noge so prisotne – lega stegnenica je ohranjena v večinskem delu, je razlomljena, ki manjkajo razjedeni deli distalne epifize, proksimalna epifiza je v sklepni jamici. Golenica in mečnica sta močno razlomljeni in prisotni v obliki odlomkov debel. Od dolgih kosti desne noge sta v večjih odlomkih debel prisotni stegnenica in golenica brez epifiz, razen glave stegnenice, ki je v sklepni jamici. 367 PATOLOGIJE: AMTL (1. zgornji levi kočnik, zobnica je zaraščena), zobni kamen, HZS GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1 – vsi, 2 – AMTL), kolčni vozel (3) 1 2 3 368 GROB 1082 MNI: 2 1082a Letnik/koda: Grob: SE: 14-0424/2016 1082a 1575 Spol Starost F 18-25 Vzorec 1 F 2 PF 3N Ocena spola 4PM 5 M Celovitost: 75 - 100 Ohranjenost: 2 Zatilnična izboklina 1 Bradavičar 3 Nadočesni lok 1 Vrh brade 2-3 Kot spodnje čeljustnice manjši Kolčni vozel MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Ušesna školjka (Lovejoy et al. 1985) Zraščanje epifiz (McKern et al. 1957) OCENA 2 STAROST (leta, m – mesec) 18-24 17-25 Okoli 25 < 27 18-25 (17-25) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je prisotna skoraj v celoti. Ohranjene so skoraj vse lobanjske (neurocranium in viscerocranium) kosti, vendar so večinoma razlomljene, manjkajo kosti notranjega dela lobanje. Prisotni sta obe temenici, razlomljeni, skoraj popolna leva senčnica in del desne senčnice z bradavičarjem in skalnico. Zatilnica je večinoma ohranjena, manjka ji pars basilaris. Čelnica je razlomljena in ji manjka del z glabelo ter predel ob .koronalnem šivu. Leva in desna zgornja čeljustnica sta prisotni, prav tako so prisotni vsi stalni zobje, od tega oba prva sekalca in levi drugi sekalec niso v alveolah. Zgornji čeljustnici sta razlomljeni ob sinusnem predelu, tudi spodnja čeljustnica je razlomljena. 369 Zobje zgornji: vsi Zobje spodnji: vsi, prva dva sekalca nista v zobnicah V obeh čeljustnicah je vidna prirojena odsotnost modrostnih zob. Ramenski obroč: Prisotni obe ključnici, desna ima ohranjeno medialno sklepno površino s prsnico, ki še ni popolnoma zraščena. Ostale sklepne površine so tafonomsko uničene. Prisotni sta tudi obe lopatici, precej slabo ohranjeni in razlomljeni. Od desne je ohranjena sklepna površina z nadlahtnico, acromion ter del lateralnega roba. Od leve lopatice je ohranjena sklepna površina z nadlahtnico ter del lateralnega roba. Ohranjen je tudi manubrium (tafonomsko načet). Rebra: Na desni strani je ohranjenih 9 glav reber (1, 2, 4, 5-8, 11-12), na levi pa 7 glav (1, 3, 4-7, 11). Ohranjenih je tudi veliko odlomkov reber. Vretenca: Prisotna je večina vretenc. Telesa C1-C7 so ohranjena (od tega je atlas skoraj cel, ostalo so le odlomki), telesa T1-T12 so prisotna z nekaj loki, vendar so telesa slabo ohranjena. Prisotna so tudi L3-L5 z ohranjenimi loki. Zgornje okončine: Prisotne so vse dolge kosti leve in desne roke. Desna nadlahtnica je večinoma cela, a razlomljena z dokaj uničeno proksimalno in distalno sklepno površino (obe sta prisotni). Desna koželjnica je razlomljena, manjka ji delček glave, desni podlahtnici manjka distalna epifiza, na sredini debla je razlomljena. Levi podlahtnici manjkata obe epifizi, od podlahtnice je ohranjena zgornja polovica debla brez zgornjega dela proksimalne epifize, medtem ko je koželjnica ohranjena v obliki razlomljenega debla in hkrati manjkata obe epifizi. Prisotne so tudi kosti dlani: druga desna dlančnica, četrta leva dlančnica, peta leva dlančnica, prva desna dlančnica, desna lunica, leva velika mnogovogelnica, desni čolnič, desna trivogelnica, 4 proksimalne prstnice, 5 medialnih prstnic. Medenica: Prisotni sta obe kolčnici, razlomljeni. Desna kolčnica je sestavljena iz skoraj cele črevnice, ki je na črevničnem grebenu (angl. illiac crest) popolnoma tafonomsko uničena. Prisotna je tudi desna sednica, manjka ji ramus, ki se zaraste s sramnico. Iste kosti so ohranjene tudi na levi kolčnici, vendar v manjšem obsegu. Kolčni vozel je razviden na obeh, acetabulum je prisoten pri obeh kolčnicah, vendar pri obeh razlomljen in deloma manjka (sramnični del). Ohranjena je tudi večina križnice (ohranjena je sklepna površina med križnico in črevnico), prisotni so S1-S4. Spodnje okončine: Ohranjene so vse desne tri dolge kosti, stegnenica je cela, mečnica je razlomljena, golenica je razlomljena na deblu z obema epifizama, prisotna je tudi pogačica. Kosti v desnem stopalu: petnica, skočnica, kocka, in vseh 5 stopalnic. Leva stegnenica je ohranjena v celoti, vendar so epifize tafonomsko razžrte, golenica je razlomljena, vendar z obema epifizama, mečnica je razlomljena in ji manjka proksimalna epifiza. Prisotna je tudi tafonomsko razžrta pogačica. Kosti levega stopala: medialna klina, petnica, skočnica, vseh pet stopalnic. PATOLOGIJE: Schmorlova vozlišča, zobni kamen, karies, obraba (kočnik) POSEBNOSTI: kongenitalna odsotnost modrostnih zob, izstopajoča obraba prvega zgornjega desnega kočnika, ki se ne sklada z obrabo ostalih zob. STAROST: Upoštevajoč več kriterijev gre verjetno za mlajšo odraslo osebo. To sklepam glede na to, da S1 in S2 še nista zaraščena (> 35), na podlagi primerov sprememb na ušesni školjki (ca. 25 (White, Folkens 2005)), ključnica ni zraščena (> 27 (McKern 1957)). Tudi zobje nakazujejo na mlajšo odraslo osebo – po Lovejoy (1985) imamo 18-24 let in po Brothwell (1981) 17-25 let. Na podlagi vseh elementov ocenjujem, da gre za osebo med 18-25. letom starosti. OPOMBA: Skeleta 1082a in 1082b sta bila zapakirana narazen z različnimi številkami SE. Pri 1082a so bile prisotne še otroške kosti, ki se po starosti skladajo s skeletom 1082b. Verjetno gre za dvojni grob. 370 Kosti: leva skalnica, del črevnice, del rebra, dve nedoločljivi prstnici, del desne spodnje čeljustnice z obema mlečnima kočnikoma še v alveolah, prvim stalnim kočnikom ter prvim stalnim ličnikom (noben nima dokončane korenine) 9,5-10,5 +/- 1 (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) GROBNI PRIDATKI: 108 - PN 1077 Bronasta ploščica dimenzije 13 x 9 mm (v najširšem delu je 13 x 10 mm). Na eni strani je brez okrasa, na drugi strani se vidi štirikoten obris na sredini. Večji štirikotnik objema manjšega v sredini in je glede na manjšega zamaknjen. Teža < 1 g. 109 - PN 1158 Dva odlomka bronaste žice. Oba odlomka sta deloma valovita (verjetno gre za odlomljeni kovani Szanki) in ploščata v preseku, debeline žice je 1 mm. Najdeno ob desni dlani. 110 - PN 1160 Nesklenjen masivnejši bronast naglavni obroček okrogle oblike, lečastega preseka debeline 2,5 mm in premera 42 mm. Zaključka imata ravno zaobljeno konico, obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 5 g. 111 - PN 1161 Nesklenjen masivnejši bronast naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 43 mm x 37,5 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, ki je na obeh koncih že deloma poškodovana; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 11 g. 112 - PN 1162 Sklenjen manjši ulit bronast ali srebrn prstan polkrožnega preseka debeline 2,5 mm in premera 23,5 mm. Po obodu prstana je rahlo izbočen okras polkrožne oblike in se nadaljuje po celotni dolžini kroga. Najden je bil ob levi dlani. Teža = 3 g. 113 - PN 1163 Nesklenjen tanjši srebrn ali bronast naglavni obroček ovalnega preseka 2 mm in premera 32 mm. En zaključek je uničen (zaradi česar sučnost ni ohranjena), drugi se vsestransko oža v konico. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 1 g. FOTO: zobje (1), vretenca (2 – Schmorlova vozlišča) bradavičar (3), križnica (4 – S1 in S2), kolčnica (5) 371 1 2 372 3 4 373 5 374 1082b – otrok 2016, 14-0424 27.5.2016 1082 1163 1492 (kosti→premešano) Spol S Starost 7,5-10,5 +/-1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje (Schaefer 2008) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 7,5-10,5 Vretence – majhno, vretenčni obroč ni zaraščen >5 <20 7,5-10,5 (5-20) ANTROPOLOŠKI OPIS14: Lobanja: Prisoten je delček ploščate lobanjske kosti ter skalnica (v njej odkrito nakovalce). Zobje zgornji: prvi desni stalni sekalec in desni mlečni podočnik (vršički korenin so odlomljeni) Trup: Ohranjen je delček medenice, 1 ledveno mladostniško vretence ter več nedoločljivih odlomkov. PATOLOGIJE: / FOTO: zobje (1), vretence (2) OPOMBA (beri tudi opombo pri 1082a): Posameznika iz groba 1082 sta mlajša ženska ter otroške kosti (1082b). Glede na to, da je grob 1082 eden najmlajših in je sekal več grobov je velika možnost, da so ostanki otroka, ki je označen kot oseba B pravzaprav ostanki otroka iz groba 1084, ki ga 1082 seka. Ker sem v analizo dobila še posebej vrečko »Grob 1082« z le otroškimi kostmi in ker sem pri analizi skeleta 1082a dokumentirala dodatne otroške kosti vseeno puščam možnost, da je bil poleg mlajše ženske v tem grobu pokopan tudi otrok s primerljivo starostjo kot oseba 1084. 1 14 2 Vizualizacije otroškega skeleta iz G 1082 ni. 375 GROB 1083 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1083 1577 skelet Spol Starost S 5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 4,5 +/- 1 5 +/- 1,5 < 12 5 +/- 1 (4,5-12) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ploščate kosti so razlomljene, prisotni sta temenici, del čelnice (glabela), senčnici s skalnico (v levi sta ohranjena kladivce in nakovalce), del zatilnice. Zagozdnica je prisotna v odlomkih. Spodnja čeljustnica je ohranjena skoraj v celoti – je razlomljena in ji manjkajo sklepne površine (distalni deli ramusov). Ohranjen je del desne zgornje čeljustnice. Zobje zgornji: oba leva mlečna sekalca in oba desna mlečna kočnika; od stalnih levi prvi in drugi kočnik Zobje spodnji: vsi levi mlečni in drugi levi desni sekalec; od stalnih sta prva kočnika Trup in prsni koš: Ohranjenih je več razlomljenih reber, in večina desne lopatica, od hrbtenice je prisoten del nosača in nekaj lokov vratnih vretenc. Prisoten je tudi razlomljen del desne črevnice, sklepna jamica še ni zaraščena. Zgornje okončine: Desna nadlahtnica je prisotna skoraj v celoti, manjkata ji obe epifizi. Ohranjen je tudi del debla podlahtnice ali koželjnice (je nedoločljivo). Spodnje okončine: Ohranjen je proksimalni del stegnenice z vratom, ki je razlomljen in nezraščen, prisotna je glavica ter manjka ji distalna epifiza. PATOLOGIJE: / STAROST: Osifikacija stegnenične glave z vratom se pri dekletih zgodi med 12-16. letom in med 1419. letom pri dečkih – ta skelet glavice še nima zraščene, je pa prepoznavna. Zobje po AlQahtani et al. (2010) in Ubelaker (1989) ustrezajo starostim 4,5-5 let s SD 1-1,5 let. GROBNI PRIDATKI: 114 - PN 1159 Manjši kos rumenkasto-zelenega stekla z okrasom. Okras je modro-zelene barve. Obe strani sta gladki. FOTO: zobje (1) 376 1 377 GROB 1084 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1084 1584 Spol Starost S 7,5 – 8,5 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Zraščanje epifiz (Cunningham idr. 2016) Dolžina diafiz (Gindhart 1973) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 7,5-8,5 Distalna epifiza stegnenice < 14 (F) oz. 16 (M) Proksimalna epifiza golenice < 13 (F) oz. 15 (M) Distalna epifiza golenice < 14 (F) oz. 15 (M) Fig. 11.7 po (Cunningham idr. 2016, 387) – ustreza 12. letnemu najstniku 7 7,5-8,5 (7-16) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je le deloma ohranjena in močno razlomljena. Zobje: zgornja in spodnja prva kočnika s korenino razvito do ¾, zgornja druga kočnika z ¼ korenine, prvi mlečni zgornji kočnik, drugi spodnji kočnik s končano krono a brez korenine, dva zgornja ličnika z ½ korenine, prvi spodnji ličnik s končano krono. Vretenca: Razlomljen nosač. Prsni koš: Nekaj odlomkov reber. Zgornje okončine: Del debla leve nadlahtnice. Spodnje okončine: Razlomljene dolge kosti nog, pri golenici je vidno, da okrajki niso zaraščeni. Kosti leve noge so ohranjene v odlomkih in fragmentih. Prepoznavna je distalna epifiza stegnenice, ki še ni zaraščena z deblom. Od dolgih kosti desne noge je v celoti ohranjena golenica in sicer brez zaraščenih epifiz ter večina debla mečnice z odlomljenim proksimalnim delom, kjer manjka nezraščen epifizni del. Prisotne so tudi 3 stopalnice, prepoznavni sta prva (ima zraščeno glavo in telo) in četrta. PATOLOGIJE: / STAROST: Glede na velikost diafize ustreza starost okoli 7 let za dečka ali deklico. Glede na razvitost epifize stegnenice pa gre za najstnika. Na podlagi vseh podatkov ocenjujem, da gre za najstnika nad 10. letom starosti in do 15. leta, ko se epifize načeloma (glede na spol) zarastejo z diafizo. MERITVE: - Dolžina desne golenice: 251 mm = cca 7 let 378 FOTO: zobje (1) 1 379 GROB 1085 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1085 1587 Spol Starost PF 40+ Vzorec Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 1 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 1 Bradavičar 1 Nadočesni obok 3 Glabela 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) H: 40-45 45+ 40+ (40-45+) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Od lobanje so prisotne vse ploščate kosti, ki so razlomljene. Ohranjeni sta obe senčnici s skalnico in bradavičarjem, leva ličnica, prisotno je tudi levo veliko krilo zagozdnice. Od zgornjih čeljustnic je ohranjena večina, manjkajo posteriorni deli nebnic in čeljustnic. Zobje zgornji: na levi strani so v zobnicah drugi sekalec, podočnik, oba ličnika, prvi kočnik, drugi kočnik ni v zobnici; na desni so v zobnicah drugi sekalec, podočnik, oba ličnika, drugi kočnik ni v zobnici, zobnica prvega kočnika se je začela zaraščati PATOLOGIJE: karies na prvem levem ličniku, krona je prisotna le še deloma na labialni polovici, karies na drugem desnem kočniku, krona je deloma prisotna še na bukalni strani, karies na prvem desnem ličniku, je razširjen na korenino; AMTL na prvem desnem kočniku, kostnina še ni popolnoma zarastla; absces na prvem desnem ličniku; zobni kamen; HZS GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1), dentalne patologije (2,3), bradavičar (4), zatilnična izboklina (5) 380 1 2 karies karies AMTL karies 3 absces 381 4 5 382 GROB 1087 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1087 1579, 1580 1495 Spol Starost F 30-40 Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 1-2 Bradavičar 2* Nadočesni obok 2-3 Vrh brade 1 Kot spodnje čeljustnice širok Robustni/gracilni skelet robustni MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) Spodnji zobje I: 45-55 Zgornji zobje D, E, G: 20-35 25-35 35+ (20-55) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je več večjih delov ploščatih lobanjskih kosti – temenici, zatilnica (cela), čelnica (skoraj cela, brez desne orbite), senčnici z bradavičarjem in skalnico. Ohranjeni sta tudi razlomljeni zgornji čeljustnici in razlomljena spodnja čeljustnica. Od zob zgornje čeljustnice so prisotni: vsi trije zgornji stalni kočniki na obeh straneh (v zobnicah, imajo zobni kamen). Od zob spodnje čeljustnice so prisotni: desni stalni podočnik, oba ličnika ter prvi in drugi kočnik. V spodnji čeljustnici imajo zobje večjo obrabo na okluzalni površini. Zgornje okončine: Od leve roke je ohranjenih nekaj odlomkov debla nadlahtnice in del glave, od desne roke pa je prepoznavna distalna epifiza koželjnice, večina debla podlahtnice in del debla nadlahtnice. Trup: Od trupa je ohranjenih nekaj odlomkov reber, od tega je prepoznavna glava enega desnega rebra. Prisoten je tudi del atlasa in razlomljen okretač. Prisoten je le del desne kolčnice in sicer del sklepne jamice s črevnico, ki je precej razlomljena. Spodnje okončine: Prisotno je deblo dolge kosti leve noge, ki je tafonomsko povsem uničeno, verjetno gre za golenico, ohranjen je tudi del proksimalne epifize stegnenice z gobasto kostnino. Od desne noge je ohranjen proksimalni del stegnenice s tafonomsko načeto glavo, vratom in deblom, ter več razlomljenih delcev debel dolgih kosti. Ohranjen je tudi proksimalni del debla desne golenice, distalni del je razlomljen. Razvidno je, da je proksimalni okrajek zraščen z deblom. PATOLOGIJE: karies levi zgornji prvi kočnik (1M), HZS 383 GROBNI PRIDATKI: 115 - PN 1168 Nesklenjen bronast naglavni obroček z lečastim presekom debeline 2 mm. En zaključek ima dvojno odebelitev, drug pa je prelomljen (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Najden je bil levo ob lobanji nad PN 1169. Teža = 2 g. 116 - PN 1169 Nesklenjen bronast naglavni obroček okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 39 mm. En zaključek ima enojno odebelitev, drugi zaključek je poškodovan (zaradi česar sučnost ni ohranjena). Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 3 g. 117 - PN 1170 Nesklenjen masiven bronast naglavni obroček okrogle oblike in okroglega preseka debeline 4 mm in premera 49 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Najden je bil desno ob lobanji nad PN 1171. Teža = 9 g. 118 - PN 1171 Manjši in tanjši srebrn naglavni obroček ovalnega preseka debeline 1 mm, razlomljen na dva dela. Oba zaključka se vsestransko ožita v konico; sučnost zaradi poškodbe locna ni ohranjena. Najden je bil desno ob lobanji pod PN 1170. Teža < 1. 119 - PN 1172 Dva odlomka tanke bronaste žice. Glede na lokacijo najdbe (prst leve roke) bi lahko šlo za prstan. Dodatek – najdeno ob čiščenju Pri skeletu sta bila dodana dva manjša kosa stekla. Nista narisana ali vektorizirana. 384 GROB 1088 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1088 1229 skelet Spol Starost M 45+ 1 F 2 PF 3N Ocena spola 4PM 5 M MNI: 1 Celovitost: > 75 Ohranjenost: 2 Zatilnična izboklina 3 Bradavičar 4 Nadočesni obok 5 Glabela 4 Vrh brade 5 Kot spodnje čeljustnice večji Kolčni vozel 3 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Acetabulum (Calce 2012) OCENA robusten STAROST (leta, m – mesec) 45-55 45+ 40-64 64+ 45+ ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je skoraj cela lobanja, vendar je razlomljena. Ohranjena je večina čelnice, predvsem leva polovica z ohranjenim nadočesnim lokom in delom glabelle. Ohranjen je tudi odlomljen odlomek desnega nadočesnega oboka. Temenici sta razlomljeni, vendar skoraj celi, prav tako zatilnica, ki ji manjka bazilarni del. Leva senčnica je ohranjena v celoti, od desne zgolj bradavičar; pri nobeni senčnici pa ni bilo nobenih ušesnih koščic. Prisotna je skoraj cela desna ličnica, prav tako leva. Od zgornje čeljusti sta prisotni obe kosti skupaj z nebnico in zobmi v alveolah, leva in zgornja čeljustnica sta deloma razlomljeni od ličnikov dalje, vendar so ohranjeni tudi zobje. Prisotna je tudi cela (vendar prelomljena na pol) spodnja čeljustnica z zobmi v alveolah. Zobje spodnje čeljustnice so kompletni (1-8) na obeh straneh. Na zgornjih čeljustnicah manjkajo levi prvi in drugi kočnik ter tretji kočnik na desni. Zgornja čeljustnica je na splošno precej slabše ohranjena in se zobje za las držijo v alveolah, resorpcijo je na večini zgornjih zob nemogoče izmeriti. 385 Vretenca: Ohranjenih je pet vratnih vretenc (C1-C5, atlas je zlomljen). Prisotna so tudi vsa prsna vretenca, od tega so T1-T3 dobro ohranjeni, ostalo so dokaj nerazpoznavni oziroma slabo ohranjeni deli teles prsnih vretenc (9) ter njihovih razlomljenih lokov. V fragmentih ter malo bolj ohranjenih delcih so prisotna tudi vsa ledvena vretenca (L1-L5, L5 je brez telesa, vendar se drži L4). Ohranjeni so tudi odlomki križnice (verjetno S1-S4, zelo razlomljeno in drobljivo). Ramenski obroč: Prisotni sta obe lopatici, vendar je leva veliko bolj ohranjena kot desna. Od leve je prisoten proksimalni del s sklepno površino, ki se navezuje z nadlahtnico. Prisotni sta tudi obe ključnici, s tem da je leva skoraj celotna z izjemo poškodovane medialne sklepne površine, pri desni pa manjka del debla skupaj z medialno sklepno površino. Rebra: Prisotni so odlomki večine reber. Leva stran je boljše ohranjena in je prisotnih 8 glav reber (18) ter 6 glav na desni strani (2, 3, 5-7, 8?). Zgornje okončine: Od desne roke je ohranjena skoraj cela nadlahtnica, prelomljena na deblu in z manjkajočim posteriornim delom sklepne površine. Prisotni sta tudi koželjnica (odlomek debla) in podlahtnica. Od podlahtnice je ohranjeno zgolj deblo, brez proksimalne in distalne sklepne površine. Od leve roke je prisotna nadlahtnica, razlomljena, brez distalne sklepne površine in ločeno proksimalno sklepno površino. Ohranjeni tudi podlahtnica in koželjnica (v odlomkih). Medenica: Prisotni sta obe kolčnici, sicer razlomljeni. Pri obeh je lepo razviden kolčni vozel. Črevnica je pri obeh razlomljena in večinoma prisotna, leva in desna sramnica je prisotna v celoti, pri obeh kolčnicah manjka sednica. Sklepna jamica je večinoma ohranjena pri obeh. Spodnje okončine: Kosti leve noge so skoraj v celoti ohranjene. Stegnenica je cela, vendar je proksimalna sklepna površina prelomljena na vratu (glava 2r = 48 mm). Golenica je cela (d = 374 mm) z načetim korteksom, mečnici manjka proksimalna sklepna površina. Medialno od tuberositas tibiae je prisotna mogoča patološka lezija (vdolbina je verjetno posledica tafonomije). Od desne noge so prav tako prisotne vse tri dolge kosti, proksimalna sklepna površina je zlomljena na vratu. Golenica je zlomljena, vendar skoraj cela – lateralni del proksimalne sklepne površine je tafonomsko razžrt in manjka. Mečnica je ohranjena v celoti, vendar razlomljena, prisotna je tudi pogačica. Stopalo: Od levega stopala so prisotne skoraj vse kosti; t.j. vse stopalnice (pri vseh manjka distalna sklepna površina), petnica, skočnica, kocka, čolnič ter medialna in lateralna klina. Pri desnem stopalu so prisotne petnica, skočnica, del čolniča, kocka, ter dva nedoločljiva ostanka dveh stopalnic. PATOLOGIJE: karies, resorpcija, HZS STAROST: Glede na obrabo zob po Brothwell (1981) in Lovejoy (1985) starost ocenjujem na starejšo osebo in sicer nad 50 let. Po Calce (2012, sl. c) sklepna jamica leve kolčnice spada v skupino srednji odrasel med 40-64 let ali pa 64+ let, vendar se glede na kriterije odločam za srednjega odraslega. Skupno ocenjujem, da je ta oseba starejša od 50 let, saj je nemogoče trditi o kateri starosti govorimo. OPOMBA: Prisotna sta dva odlomka stegnenice odrasle osebe, ki ne spadata v ta grob. Glede na naravo sekanja grobov sklepam, da odlomka stegnenice pripadata skeletu iz G 1087. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: bradavičar (1), kolčni vozel (2). zobje (3 – vsi, 4 – karies) 386 1 2 387 3 4 388 GROB 1089 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1089 1318 Spol Starost S 2,5 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 2,5 +/-1 2-3 +/-1 2,5 +/-1 (2-3) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjene so ploščate kosti, ki so močno razlomljene, prepoznavni so odlomki temenic in zatilnice. Prisotni sta obe skalnici in levi zatilnični kondil. Zobje zgornji: na desni strani so prvi sekalec, podočnik (korenina še ni čisto zaključena) in oba kočnika; na levi strani so podočnik (korenina še ni čisto zaključena), oba kočnika (pri drugemu korenina še ni zaključena), v zobnici je le drugi desni mlečni kočnik Zobje spodnji: prisotni so vsi mlečni zobje in obe kroni prvih stalnih kočnikov, vsi zobje so v zobnicah Trup: Ohranjen je del desne črevnice, sklepna jamica še ni zraščena. Prisotnih je tudi več odlomkov reber in del leve lopatice (acromion). Zgornje okončine: Nadlahtnica in koželjnica sta prisotni v večjih odlomkih. Pri nadlahtnici je ohranjena proksimalna epifiza (sklepne površine so uničene), pri koželjnici pa distalna epifiza (sklepna površina je uničena). Spodnje okončine: Leva stegnenica je ohranjena v večini, manjka distalna epifiza in glava proksimalne epifize. Golenici manjkata obe epifizi, mečnica je prisotna v odlomkih debel. Od kosti desne noge so ohranjeni le nedoločljivi odlomki. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 120 - PN 1164 Manjši kos stekla svetlo zelenkaste barve. FOTO: zobje (1) 1 389 GROB 1090 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1090 1388 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 6,5 +/-1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 6,5 (+/- 1) 6-7 (+/-2) 6,5 +/-1 (6-7) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Od lobanje je ohranjenih nekaj nedoločljivih fragmentov (odtisov v zemlji) in 18 zob oziroma večinoma zobnih kron. Zobje zgornji: levi prvi mlečni kočnik (njegova okluzalna površina je že precej obrabljena), ostalo so krone in deloma korenine stalnih zob – prvi desni kočnik, desni podočnik in desni prvi sekalec, ter na levi strani prvi ličnik. Zobje spodnji: vsi štirje mlečni kočniki z močno obrabljeno okluzalno površino, desna kočnika sta še zmeraj v zobnicah, ter levi mlečni podočnik; ostalo so krone stalnih zob in sicer oba prva sekalca in na desni strani drugi sekalec (le-ta je še zmeraj v čeljusti), oba podočnika, prvi levi ličnik in oba prva kočnika. Ostalo: Odtisi v zemlji in odlomki več dolgih kosti, prepoznaven je del debla koželjnice (stran je nedoločljiva) PATOLOGIJE: Zgornji prvi desni kočnik ima skleninski biser na korenini. STAROST: Ocena starosti je narejena na podlagi ostankov zob. Da gre za otroški skelet dokazuje tudi del debla koželjnice, ki po svoji velikosti zagotovo pripada otroku. GROBNI PRIDATKI: 121 - PN 1166 Dva odlomka nesklenjenega srebrnega naglavnega obročka z okroglim presekom debeline 3,5 mm. Oba zaključka sta močno zarjavela. Najden je bil desno od lobanje. 122 - PN 1167 Dva železna odlomka verjetno naglavnega obročka okroglega preseka debeline 3,5 mm. Najden je bil levo ob lobanji. FOTO: zobje (1 – vsi, 2 – skleninski biser) 390 1 2 391 GROB 1091 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1091 1582 Spol Starost PM 18-25 Vzorec Ocena spola 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M MNI: 1 Celovitost: 25 - 50 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) Zraščanje epifiz (Schaefer 2008; McKern 1957) OCENA Nadočesni obok 4 Glabela 3 Kolčni vozel 4 STAROST (leta, m – mesec) 18-24 17-25 Caput femoris = 1621/18-20 18-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Neurocranium je precej razlomljen in slabše ohranjen. Del čelnice se še zmeraj drži nosnic, ohranjeni sta obe orbiti, ne v celoti. Zatilnica, temenici in deli senčnic so razlomljeni, kosti niso ohranjene v celoti. Od senčnic sta ohranjeni obe skalnici. Zgornji čeljustnici sta razlomljeni, nista ohranjeni v celoti, manjka, več ohranjenih odlomkov z alveolami je od desne zgornje čeljustnice. Spodnja čeljustnica je ohranjena skoraj v celoti, vendar je razlomljena, manjkata caput manidbulae. Večina zob je prisotnih. Od spodnje čeljustnice so prisotni vsi zobje, od tega sekalci (prvi in drugi) in levi tretji kočnik niso v alveolah. Od zgornje čeljustnice je prisotnih 13 zob: vsi desni zobje (drugi ličnik in tretji kočnik sta v alveolah), od levih manjkajo prvi sekalec, drugi ličnik in drugi kočnik, noben zob ni v alveolah. Vsi zobje so stalni, levi spodnji drugi kočnik še ni popolnoma izrastel oz. je zrastel precej nižje. Ramenski obroč: Ohranjen je del leve lopatice na področju processus coracoideus. Rebra: Ohranjenih je več razlomljenih, nedoločljivih delcev reber, ki so tafonomsko razžrti do te mere, da jih je nemogoče ločiti od zemlje (vtis v zemlji). Ohranjena so tudi tri nedoločljiva telesa reber, ki so se lahko ločila od zemlje. Hrbtenica: Ohranjen je del okretača. Tafonomsko je razžrtih več vretenc, ki so ohranjena kot vtis v zemlji. Zaradi tega so nedoločljiva. Zgornje okončine: Ohranjene so vse dolge kosti obeh rok, vendar so vse precej razlomljene, manjkajo jim epifize. Prisotna je le distalna epifiza leve koželjnice. Poleg dolgih kosti, sta pri desni roki ohranjeni še dve proksimalni prstnici. 392 Medenica: Prisotni so ostanki leve kolčnice in sicer razlomljen del črevnice z ušesno školjko, del sklepne jamice s prisotno glavo leve stegnenice, del leve sednice. Del sramničnega dela sklepne jamice. Spodnje okončine: Dolge kosti leve noge so precej razlomljene, kosti se ne da popolnoma združiti. Od stegnenice sta prisotni obe epifizi, a sta oba kraja precej tafonomsko načeta, proksimalna epifiza (caput femoris) je ostal v kolčnem sklepu leve kolčnice. Golenici manjka distalna epifiza, proksimalna je tudi precej uničena. Mečnica je popolnoma razlomljena, prepoznavna je proksimalna epifiza. Ohranjeni sta tudi petnica in skočnica, ter tretja in peta stopalnica, ena stopalnica je nedoločljiva. Prisoten je tudi del pogačice. Dolge kosti desne noge so razlomljene, od stegnenice je ohranjeno deblo brez distalne epifize. Proksimalna epifiza je sicer uničena, vendar je glava (caput femoris) tudi prisotna in je evidentno, da glava še ni bila zraščena z vratom. Od golenice je ohranjen proksimalni del debla s precej tafonomsko načeto proksimalno epifizo (sklepne površine niso vidne). Manjka ji distalna epifiza in večina debla. Od mečnice so se ohranili odlomki debla. PATOLOGIJE: karies, blaga zarasla cribra orbitalia, zobni kamen, HZS SPOL: Spolno določljivi deli kosti nakazujejo, da gre za mlajšega moškega. S popolno gotovostjo ne morem trditi, saj so kosti precej tafonomsko uničene, zato ocenjujem, da gre verjetno za moškega. GROBNI PRIDATKI: 123 - PN 1173 Nesklenjen manjši bronast obroček ali prstan ovalne oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 23 mm x 25 mm. En zaključek je ravno zaključen, drugi pa zaobljeno; sučnost zaradi poškodbe locna ni ohranjena. Najden je bil ob desni dlani. 124 - PN 1174 Več odlomkov (5) železa. Presek je večinoma okrogel, kovina je precej zarjavela. Verjetno gre za odlomke naglavnega obročka. Najdeni so bili desno ob lobanji. Teža = 2 g. 125 - PN 1175 Železen žebljiček, ki je bil najden v SV vogalu grobne jame. Opomba: Žebljiček ni narisan in ni del najdb PN. FOTO: zobje (1), caput femoris (2), cribra orbitalia (3) 393 1 2 3 394 GROB 1092 Spol S Letnik/koda: Grob: SE: 2016/04-0424 1092 1312 Starost 7,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: > 75 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 7,5 +/- 1 7,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Skoraj v celoti ohranjena a nekoliko razlomljena lobanja. V čeljustnicah so ohranjeni mlečni in stalni zoblje. Zobje zgornji: vsi štirje stalni sekalci s ¾ razvito korenino, desni mlečni podočnik, oba stalna podočnika z ¼ korenine v zobnici, levi in desni mlečni prvi in drugi kočnik, povsem razvita levi in desni prvi kočnik ter v zobnici prisotna druga kočnika z ravno končano krono. Zobje spodnji: levi in desni stalni sekalec, levi in desni mlečni sekalec, levi stalni sekalec s ¾ korenine in v zobnici, levi in desni mlečni podočnik, levi in desni mlečni prvi in drugi kočnik, levi in desni stalni prvi in drugi kočnik, slednja še v zobnici in z ravno končano krono. Hrbtenica: Prisotna je sicer večina hrbtenice, a so vretenca večinoma močno razpadla in ujeta v zemljino. Ramenski obroč: Ohranjeni sta obe lopatici, a le sklepna jamica s kolčico ter del desne ključnice. Prsni koš: Rebra so relativno dobro ohranjena, a razlomljena in zlepljena z zemljino. Zgornje okončine: Na levi strani so prisotne vse tri dolge kosti, okrajkov ni in niso bili zraščeni z deblom. Na desni strani so prisotne vse tri dolge kosti, pri nadlahtnici je ohranjen tudi distalni okrajek, ki je močno poškodovan. Prisotna je tudi ena izmed prstnic, brez baze in glave, ki niso bile zraščene z deblom. Medenica: Ohranjene so leva in desna črevnica in sednica, leva stran bolje, sramnic ni. Črevnica in sednica nista zraščeni. Spodnje okončine: Na levi in desni strani so prisotne vse tri dolge kosti, ki so močno poškodovane. Pri stegnenici in golenici so deloma ohranjeni tudi okrajki, še nezaraščeni z deblom. PATOLOGIJE: cribra orbitalia (blaga, aktivna) GROBNI PRIDATKI: 126 - PN 1176 Več (5) odlomkov bronastega ali železnega obročka. Odlomki so precej zarjaveli. Najdeni so bili levo ob lobanji. 395 FOTO: zobje (1,2,3), cribra orbitalia (4) 1 2 3 4 396 GROB 1093 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1093 1393 Spol Starost PM 23-30 MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 3 Vzorec Ocena spola Bradavičar MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 4* STAROST (leta, m – mesec) Popolnoma izrastel spodnji modrostni zob > 23 20-30 17-25 20-30 (17-30) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prepoznavni sta razlomljena zatilnica, desna senčnica, leva skalnica, odlomki temenic ter manjši odlomek ličnice. Poleg tega je ohranjen desni del spodnje čeljustnice z obema ličnikoma in vsemi tremi kočniki. Prsni koš: Rebra in prsnica so močno razdrobljeni. Ramenski obroč: Prisotna sta dva odlomka desne ključnice ter odlomki lopatice, pri kateri je jasno prepoznavna sklepna jamica. Zgornje okončine: Ohranjena je le desna roka. Prisotni so odlomki močno poškodovanih dolgih kosti. Sklepni okrajki niso ohranjeni. Spodnje okončine: Leva in desna noga sta ohranjeni, a zgolj preko močno razlomljenih dolgih kosti. Sklepni okrajki niso ohranjeni. PATOLOGIJE: karies, resorpcija SPOL: Ocena spola je veliko manj gotova, saj je edini ohranjeni pokazatelj bradavičar. Le-ta je sicer nekoliko poškodovan, a izrazit, kar kaže na moškega. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1), bradavičar (2) 397 1 2 398 GROB 1095 Spol S Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1095 1598 MORFOLOŠKA OBLIKA Starost 5,5 +/- 1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 5,5 +/- 1 5,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je razlomljena, prisotne so predvsem ploščate kosti, jasno prepoznavni sta senčnici. Poleg tega so ohranjeni mlečni in stalni zobje. Zobje zgornji: mlečni prvi desni sekalec, desni podočnik in vsi štirje kočniki; med stalnimi zobmi so prepoznavni desni prvi sekalec, desni podočnik in desni prvi ličnik z ravno končano krono ter oba prva kočnika z ¼ razvito korenino Zobje spodnji: mlečni levi prvi in drugi sekalec, oba podočnika in vsi štirje kočniki; v zobnicah so prisotni vsi stalni sekalci, oba stalna podočnika in levi in desni prvi kočnik, vsi z ¼ razvite korenine Prsni koš: Prisotnih je zgolj nekaj močno poškodovanih reber. Ramenski obroč: Prepoznaven je medialni del ključnice. Spodnje okončine: Ohranjenih je nekaj odlomkov debel dolgih kosti nog, ki niso natančneje določljive. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 399 GROB 1096 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1096 1232 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 7,5 +/- 1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 7,5-8,5 +/- 1 7-8 +/-2 7,5 +/-1 (7-8,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotni so večinoma odtisi lobanjskih kosti v zemlji z nekaj nedoločljivimi odlomki. Zobje zgornji: levi drugi mlečni kočnik oba prva stalna kočnika (izrastla), krone levega podočnika, drugega levega ličnika in obeh drugih kočnikov (neizrastla) Zobje spodnji: stalni desni drugi sekalec in prvi kočnik (izrastla), krone obeh podočnikov, vseh štirih ličnikov in desnega drugega kočnika (neizrastli) + dve nedoločljivi in uničeni kroni Zgornje okončine: Ohranjen je odlomek enega debla ene od dolgih kosti roke, stran in kost sta nedoločljiva (glede na debelino gre verjetno za podlahtnico ali koželjnico). Trup: Prisoten je odlomek rebra. Spodnje okončine: Nekaj nedoločljivih odlomkov debel dolgih kosti verjetno leve noge (glede na fotoskico FS 1096T). PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 127 - PN 1179 Nesklenjen verjetno železen naglavni obroček, lečastega preseka debeline 2,5 mm. Je precej poškodovan in zarjavel, zato je nemogoče z gotovostjo opisati zaključkov Sučnost zaradi slabe ohranjenosti locna ni ohranjena. Najden je bil levo od lobanje. Teža = 3 g. 128 - PN 1180 Nesklenjen manjši in tanjši bronast naglavni obroček ovalne oblike, lečastega preseka debeline 2 mm in premera 24 x 28 mm. En zaključek ima enojno odebelitev, drugi se ravno zaključi. Najden je bil južno od lobanje. Skupaj z obročkom sta še odlomek rebra in proksimalna prstnica. Teža = 1 g. FOTO: zobje (1) 400 1 401 GROB 1097 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1097 1601 Spol Starost MORFOLOŠKA OBLIKA S 2,5 +/-1 Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 2,5 +/-1 2-3 +/-1 2,5 +/- 1 (2-3) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjenih je več odlomkov ploščatih lobanjskih kosti, nekaj je tudi odtisov le-teh v zemlji. Prepoznaven je odlomek desne skalnice. Zobje zgornji: desni podočnik (mlečni) Zobje spodnji: oba kočnika na desni, podočnik in drugi kočnik na levi (mlečni); krona prvega stalnega desnega sekalca in kroni obeh prvih stalnih kočnikov PATOLOGIJE: / OPOMBE: Pri podrobnejšem čiščenju za slikanje se je zaradi krhkosti zdrobilo več zob, na sliki so tisti, ki so ohranjeni. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 402 GROB 1098 Spol S Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1998 1604 Starost 6,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 6,5 +/- 1 6,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotna je sicer celotna lobanja, vključno z nekaterimi zobmi, a so kosti močno poškodovane. Zaradi močne poškodovanosti korenin in sklenine vseh zob ni moč dobro očistiti in prepoznati. Zagotovo so prisotni mlečni drugi levi zgornji sekalec, mlečni drugi desni podočnik ter spodnji levi in zgornji desni prvi in drugi kočnik. Med stalnimi zobmi je prepoznati vse sekalce in podočnike, zgornja desna ličnika ter prve kočnike z izjemo zgornjega levega. PATOLOGIJE: / STAROST: Ocena starosti temelji na razvitosti zob. Najbolje ohranjena spodnji stalni podočnik z ¼ korenine ter zgornji stalni kočnik z ½ korenine govorita o starosti 6,5 let +/- 1 leto. Omeniti velja, da je bilo kosti in zobe nemogoče dobro očistiti, saj je vsak poskus povzročil dodatne poškodbe. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: kosi lobanje z zobmi (1,2) 1 2 403 GROB 1099 Spol S Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1099 1607 Starost 12,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 12,5 +/- 1 12,5 +/- 1 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je sicer razlomljena, a skoraj v celoti ohranjena, tudi levo in desno nakovalce. Pristni so vsi zobje, drugi kočniki s ¾ končane korenine ter tretji z ravno končano krono. Hrbtenica: Prisotna sta poškodovana nosač in okretač ter tretje in četrto vratno vretence. Prsni koš: Ohranjenih je nekaj manjših odlomkov reber. Spodnje okončine: Odlomki dolgih kosti leve in desne noge, ki niso natančno določljivi, a verjetno gre za golenico. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: pridana dva koščka keramike ob levi spodnji okončini (nista posebno dokumentirana ali prisotna med najdbami). FOTO: zobje (1) 1 404 GROB 1100 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1100 1365 Spol Starost F 25-35 Vzorec Ocena spola Zatilnična izboklina MNI: 1 Celovitost: 25 – 50 Ohranjenost: 3 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M 3 Bradavičar 2 Vrh brade 2 Kolčni vozel 1 MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 24-35 25-35 25-35 (24-35) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Skoraj v celoti ohranjena lobanja, s sicer poškodovanimi elementi. Pristni so tudi zobje, spodaj vsi kočniki in ličniki, zgoraj le desni trije kočniki in drugi desni sekalec. Hrbtenica: Močno poškodovana nosač in okretač. Zgornje okončine: Na levi strani so prisotni le odlomki distalnega dela podlahtnice in koželjnice, na desni odlomki močno poškodovanih debel vseh treh dolgih kosti, deblo nedoločljive dlančnice ter dve proksimalni prstnici. Medenica: Razlomljena medenica s prepoznavnimi odlomki leve črevnice. Spodnje okončine: Na levi strani je ohranjeno deblo stegnenice brez distalnega dela ter proksimalni del debla golenice. Na desni strani so ohranjeni zgolj odlomki dolgih kosti. PATOLOGIJE: karies POSEBNOSTI: Na do korenine uničenem drugem desnem zgornjem kočniku je opaziti tudi močnejšo obrabljenost desnih v primerjavi z levimi kočniki. GROBNI PRIDATKI: 129 - PN 1177 Več (4) odlomkov bronastega naglavnega obročka ovalnega preseka debeline 2 mm. En zaključek ima enojno odebelitev, drugi pa se zaobljeno zaključi. Zaradi poškodbe locna sučnost ni ohranjena. Najden je bil nad spodnjo čeljustnico. Teža = 1 g. 130 - PN 1178 Nesklenjen tanjši levosučen bronast naglavni obroček ovalne oblike, ovalnega preseka debeline 2 mm 405 in premera 38 x 41 mm. Oba zaključka izgledata, kot da imata enojno odebelitev, vendar je zaradi slabe ohranjenosti locna težko zagotovo trditi. Obroček je precej poškodovan tudi po površini in zarjavel. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 1 g. FOTO: zobje (1), kolčni vozel (2), bradavičar (3) 1 3 2 406 GROB 1101 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1101 1610 Spol Starost S < 17 MORFOLOŠKA OBLIKA Zraščanje epifiz (Schaefer 2008) (Schaefer, Black, Scheuer 2009) MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) Acetabulum < 17 let Distalna epifiza podlahtnice < 20 let < 17 ANTROPOLOŠKI OPIS15: Lobanja: Prisotnih je več odlomkov ploščatih lobanjskih kosti (temenic, zatilnice in čelnice). Medenica: Ohranjen je del desne črevnice s kolčnim vozlom (ni dovolj ohranjen za določitev spola). Sklepna jamica je poškodovana, vendar je vidno, da še ni zaraščen. Zgornje okončine: Del distalne epifize podlahtnice je prisoten, epifiza je sicer tafonomsko poškodovana, vendar je razvidno, da še ni zaraščena. PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena na vsaj najstnika ali manj. Ohranjene sklepne površine niso dovolj dobro ohranjene za natančnejše analize. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: del sklepne jamice – kolčnica (1) 1 15 Vizualizacije skeleta za G 1101 ni. 407 GROB 1102 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1102 1612 Spol Starost S otrok MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Ostalo: Nedoločljivi odlomki in odtisi kosti v zemlji. Prepoznaven del leve skalnice, ki je zelo poškodovana. PATOLOGIJE: / STAROST: Sodeč po debelini skalnice in velikosti groba sklepam, da gre za otroški grob, samo starost je nemogoče oceniti zaradi pomanjkanja podatkov. GROBNI PRIDATKI: / 408 Vzorec GROB 1103 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1103 1614 Spol Starost S 6 +/-1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 5,5-6,5 +/-1 6 +/-2 6 +/-1 (5,5-6,5) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotnih je več odlomkov ploščatih kosti (večja sta dela temenice in čelnice). Zobje zgornji: oba desna in prvi levi stalni sekalec, oba stalna podočnika in levi mlečni podočnik, krona prvega levega ličnika (vse so le krone, korenine so tafonomsko popolnoma razžrte) Zobje spodnji: oba druga mlečna kočnika, oba prva stalna kočnika, drugi levi ličnik (korenin ni, ker so tafonomsko razžrte) PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 131 - PN 1181 Nesklenjen bronast naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 28 x 30 mm. Oba zaključka imata raven konec, 5 mm od enega je na locnu še del bronaste žice, ki se ovija okoli locna. Najden je bil levo ob lobanji. FOTO: zobje (1) 1 409 GROB 1104 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016 14-0424 1104 1315 1562 (kosti) Spol Starost S 1,5 - 2 MNI: 1 Celovitost: 50 – 75 Ohranjenost: 2 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Pars basilaris (Scheuer in Black 1994) Zraščanje epifiz (Maresh 1970, Cunningham et al. 2016) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 1,5 +/-1 1,5 okoli 2 1,5-2 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Lobanja je v odlomkih prisotna skoraj v celoti. Čelnica je razlomljena, vendar sta prisotni obe orbiti (sicer zlomljeni in le nakazani pri nosnicah). Prisotni sta obe krili zagozdnice (manjše in večje krilo). Prisotna je tudi zatilnica v odlomkih, razlomljena s še ne zraščenim pars basilaris. Od senčnice sta prepoznavna obe skalnici. Temenici sta razlomljeni, vendar skoraj celotni. Prisotna je tudi skoraj cela desna ličnica. Spodnja čeljustnica je skoraj cela, manjka le levi ramus, v njej so tudi vsi mlečni zobje, razen prvega levega sekalca. Od zgornje čeljustnice je ohranjen del desne zgornje čeljustnice z delom nebnice, v njej sta oba mlečna kočnika (drugi mlečni še ni izraščen do konca), od leve zgornje čeljustnice pa je ohranjen le del pri drugem mlečnem kočniku (ni izraščen do konca), ohranjen je tudi del nebnice na tem odlomku. Poleg omenjenih zob so od zgornjih mlečnih prisotni in ne v kosti še oba prva sekalca, desni podočnik ter levi prvi kočnik. Vidne so tudi neizrasle krone stalnih zob: prvi levi sekalec, prvi stalni desni kočnik. Hrbtenica: Prisotna so telesa dveh vratnih vretenc, dveh prsnih vretenc (eno se je držalo loka preden se je zlomilo ob rokovanju), ter dveh ledvenih. Ohranjeni so tudi odlomki lokov vratnih, prsnih in ledvenih vretenc. Rebra: Z glavo je ohranjeno le drugo levo rebro, prepoznavno je tudi prvo desno rebro. Ostalo so odlomki večine reber brez glav, dva odlomka predstavljata okrajka. Zgornje okončine in ramenski obroč: Od leve roke sta prisotni koželjnica (cela, brez zraslih epifiz) in podlahtnica brez distalnega dela. Od desne roke je prisoten proksimalni del, ter ena od proksimalnih falang. Desna lopatica je odlomljena, prisoten je le del pri cavitas glenoidalis in z odlomljenim korakoidnim odrastkom. Medenica: Od kolčnice je prisotna cela (razlomljena, a cela) črevnica, od desne črevnice pa je prisoten le del od sklepne jamice. Spodnje okončine: Kosti leve spodnje okončine so v veliki meri prisotne v celoti. Stegnenica je prisotna v celoti, prav tako golenica, le da je razlomljena. Mečnici manjkajo okrajki, prisotno je le deblo. Od desne noge je prisotna razlomljena stegnenica. Desna golenica je razlomljena, ohranjeno je deblo v odlomkih ter del distalnega okrajka. 410 PATOLOGIJE: / STAROST: Starost tega otroka ocenjujem na 1,5 – 2 leti na podlagi več faktorjev. Po merah pars basilaris je otrokova starost ocenjena na 1,5-2,5 let - po Scheuer in Black (1994). Koželjnica leve roke glede na svojo dolžino in razvitost epifizinih površin pripada dvoletnemu otroku - po Maresh (1970). Okoli dveh let se zraste posterior synchondrosis, kar je vidno pri enem prsnem vretencu, ki se je zlomilo ob rokovanju - po Cunningham et al. (2016). Najbolj zanesljivi so zobje in potrjujejo ostale meritve. Izrastlost zob najbolj ustreza stopnji okoli 1,5 let starosti, morda že malce naprednejše, a za 2 leti so zobje premalo izrasli in korenine niso še zaključene - po AlQahtani et al.(2010). SD je sicer 1 leto, vendar glede na vse izmere ocenjujem, da je bil ta otrok ob smrti star nekaj manj kot dve leti. MERITVE: - koželjnica: 94 mm - pars basilaris največja dolžina = 25 mm največja širina = 25 mm vmesna dolžina = 19 mm GROBNI PRIDATKI: / FOTO: pars basilaris (1), čelnica in ličnica (2), zobje (3), leva koželjnica (4) 2 1 4 3 411 GROB 1106 Letnik/koda: Grob: SE: Vzorec 2016/14-0424 1106 1321 1572 (lobanja) Spol Starost S 6,5 +/- 1 MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA STAROST (leta, m – mesec) 6,5 +/-1 6-7 +/-2 6,5 +/-1 (6-7) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Prisotna je večina neurocraniuma – čelnica brez nadočesnih obokov in glabelle, obe temenici, razlomljena je večina zatilnice. Od senčnic sta prisotna desni in levi pars petrosa (desni bolj ohranjen), ohranjen je tudi del pars tympani, vendar je ujet v zemljo in ga je nemogoče dobiti ven ter določiti stran. Spodnja čeljustnica je razlomljena, vendar večinoma ohranjena, v njej so tudi zobje. Zobje zgornji: na desni strani so oba sekalca, podočnik, na levi strani so drugi sekalec, podočnik in drugi kočnik; od stalnih zob so prisotne krone desnega podočnika in prvega ličnika, na levi pa krona prvega sekalca, podočnika ter prvih dveh kočnikov Zobje spodnji: na desni strani drugi sekalec ter vsi štirje kočniki (vsi mlečni); od stalnih so prisotne krone desnega podočnika (je v kosti, neizraščen), levega drugega sekalca in prvega kočnika Zgornje okončine: Ohranjena je skoraj cela desna nadlahtnica, manjka ji distalna epifiza in je prelomljena na koncu žleba. Trup: Prisotnih je nekaj nedoločljivih odlomkov reber (5). PATOLOGIJE: / STAROST: Starost je ocenjena glede na izrastlost zob po AlQahtani et al. (2010) in Ubelaker (1989). Skalnica je preveč uničena, da bi lahko nudila ustrezne meritve. GROBNI PRIDATKI: / FOTO: zobje (1) 1 412 GROB 1107 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1107 1617 Spol Starost M 20-25 Vzorec 1 F 2 PF 3N 4PM 5 M Ocena spola MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Zatilnična izboklina 3 Bradavičar 4 Nadočesni obok 4 Glabela 4 Robustni/gracilni skelet MORFOLOŠKA OBLIKA Obraba zob (Lovejoy 1985) Obraba kočnikov (Brothwell 1981) (Calce 2012) OCENA robusten STAROST (leta, m – mesec) 16-24 17-25 17-39 20-25 ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Ohranjena je le deloma, prepoznavni sta čeljustnici, zatilnica, temenici in deli senčnic. Ohranjenih je tudi nekaj zob, zgoraj vsi kočniki, spodaj drugi levi sekalec in krona prvega desnega sekalca, oba podočnika desni prvi in drugi ličnik, vsi trije desni kočniki, leva ličnika in vsi trije levi kočniki. Zobje so le malo obrabljeni, tretji kočniki so povsem razviti. Vretenca: Del nosača in okretača. Ramenski obroČ: Odlomki desne lopatice. Spodnje okončine: Odlomki dolgih kosti rok, a prepoznavni samo deli nadlahtnice. Medenica: Razlomljena desna kolčnica. Zgornje okončine: Odlomki dolgih kosti nog, prepoznavni predvsem stegnenica in golenica. PATOLOGIJE: / MERITVE: - D stegnenica AP = 23 mm, ML = 28 mm, caput femoris = 48 mm. GROBNI PRIDATKI: / 413 FOTO: spolni znaki (1 – glabela, 2 – bradavičar, 3 – zatilnična izboklina), zobje (4 – zgornji, 5 – spodnji) 1 2 3 4 5 414 GROB 1108 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1108 1616 Spol Starost X odrasel Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS: Zgornje okončine: Od desne roke sta se ohranila odlomka diafize koželjnice in podlahtnice. Od leve roke je ohranjen nedoločljiv fragment dolge kosti. Trup: Ohranjenih je nekaj nedoločljivih fragmentov in odtisov kosti v zemlji. Prepoznaven je lok vretenca (nedoločljiv) in del leve črevnice s kolčnim vozlom (tafonomsko zelo poškodovan). Spodnje okončine: Leva stegnenica je močno razlomljena, distalne epifize ni, proksimalna pa je prepoznavna (manjka večina glave in vratu). Leva golenica in mečnica sta prisotni v večjih odlomkih debel, diafiz ni. Tudi dolge kosti desne noge so močno razlomljene, najbolj je prepoznavna stegnenica (prepoznavna sta tafonomsko precej uničena vrat in glava proksimalne epifize). Ostalih epifiz ni. PATOLOGIJE: / STAROST in SPOL: Skelet ni dovolj dobro ohranjen za natančnejšo analizo spola in starosti. Glede na debelino kosti sklepam, da gre za odraslo osebo, zagotovo ne gre za otroški skelet. Kolčni vozel je sicer lepo ohranjen, a je na delu, ki je ključen za analizo spola, tafonomsko preveč uničen in načet. GROBNI PRIDATKI: / 415 GROB 1109 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1109 1619 Spol Starost X ND Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS16: Ostalo: Nekaj nedoločljivih odlomkov debel dolgih kosti, ki so tafonomsko povsem načeti in v zelo slabem stanju. PATOLOGIJE: / OPOMBE: Na pridanem listu piše, da gre za ostanke kosti nog. Glede na gradivo je nemogoče povsem trditi ali gre za dolge kosti spodnjih ali zgornjih okončin. GROBNI PRIDATKI: / 16 Vizualizacije skeleta za G 1109 ni. 416 GROB 1113 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0402 1113 1630 Spol Starost X ND Vzorec MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 ANTROPOLOŠKI OPIS17: Ostalo: Prisotnih je nekaj nedoločljivih odlomkov kosti. Eden od odlomkov pripada ploščati kosti in eden deblu dolge kosti – oba sta za podrobnosti nedoločljiva. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: / 17 Vizualizacije skeleta za G 1113 ni. 417 GROB 1114 Letnik/koda: Grob: SE: 2016/14-0424 1114 1633 Spol Starost S 8,5 +/-1 MORFOLOŠKA OBLIKA Izraščanje zob (AlQahtani, Hector, Liversidge 2010) Izraščanje zob (Ubelaker 1989) OCENA MNI: 1 Celovitost: < 25 Ohranjenost: 3 Vzorec STAROST (leta, m – mesec) 8,5 +/-1 8 +/-2 8,5 +/-1 (8-8,5 +/-2) ANTROPOLOŠKI OPIS: Lobanja: Nedoločljivi odlomki lobanjskih kosti. Zobje spodnji: mlečni levi drugi kočnik, krona levega drugega stalnega kočnika, krone desnega stalnega podočnika in obeh desnih ličnikov (vsi bili v zobnicah, ki so ob temeljitejšem čiščenju razpadle) Ostalo: Nedoločljivi odlomki in odtisi kosti v zemlji. PATOLOGIJE: / GROBNI PRIDATKI: 132 - PN 1182 Nesklenjen tanjši srebrn naglavni obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 2 mm in premera 34 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, ki se zaključi v konico z rahlo zaobljenim koncem. Najden je bil levo ob lobanji. Teža = 2 g. 133 - PN 1183 Nesklenjen srebrn naglavni obroček ovalne oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 39 x 37 mm. Oba zaključka imata enojno odebelitev, ki se zaključi v konico z zaobljenim koncem. Najden je bil desno ob lobanji. Teža = 3 g. FOTO: zobje (1) 1 418 Najdbe brez konteksta Iz leta 2012 PN 3, SE 053 – ni del groba? Nesklenjen preprost bronast obroček ali zapestnica okroglega preseka debeline 2,5 mm, premer (počez) meri 44 mm. Zaključka sta odprta, oba imata raven konec (deloma poškodovan), je nesučen. Ni vektoriziran. Teža = 4 g. PN 10, SE 171 (najden ob čiščenju) Tanjši bronast obroček ovalnega preseka debeline 1 mm. Obroček je prelomljen in nima zaključkov, žica je precej uničena. Najden je bil ob lobanji. Ni narisan ali vektoriziran. Iz leta 2016 134 - PN 1056 (Grob 1105 – ni skeleta in z njim pripadajočega antropološkega opisa) Nesklenjen preprost manjši in tanjši bronast obroček ovalne oblike, ovalnega preseka debeline 1 mm in premera 17 x 20 mm. Oba zaključka se ravno zaključita, eden ima za odtenek tanjši konec. Teža < 1 g. 135 - PN 1023 – brez groba?, SE 1036 Nesklenjen manjši preprost bronast obroček nepravilne oblike, okroglega preseka debeline 2 mm in premera 18 x 19 mm. Oba zaključka se vsestransko ožita v konico, ena od konic je debelejša. Teža = 1 g. 136 - PN 1032 – brez groba? SE 1044=1075 Nesklenjen bronast tanjši obroček okrogle oblike, ovalnega preseka debeline 1,5 mm in premera 37,5 mm. Oba zaključka se vsestransko ožita v konico. Teža = 2 g. 137 - PN 1050 – brez groba? SE 1293? Nesklenjen manjši masivnejši bronast prstan okrogle oblike, okroglega preseka debeline 3 mm in premera 24 mm. Oba zaključka imata ravne konce; obroček je nesučen (oba zaključka v isti ravnini). Teža = 3 g. 138 - PN 1070 – brez groba? SE 1433 Železen žebelj brez konteksta? Njegove mere so dolžina = 28 mm, največja širina = 17 mm in širina spodnjega dela 6 mm, debelina 7 mm. 419 KATALOG S TABLAMI 420 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 431 432 433 434 435 436 437 438 439 440 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 471 472 473 474 475 476 477 478 479 Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je magistrska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo. Podpis avtorice: 480