Thor Heyerdahl: Razlika med redakcijama

Naslednje raziskovalno potovanje je Thor Heyerdahl izvedel z namenom dokazati domnevo, da so [[južnoameriški staroselci]] predniki polinezijskih ljudstev. Idejo o tem je črpal iz starih zapisov in risb [[konkvistadorjikonkvistador|konkvistadorjev]], ki so opisovale nekakšne [[splav]]e iz [[balsa|balse]] in drugih naravnih materialov, s katerimi naj bi [[Inki]] prepluli [[Tihi ocean]] in poselili na polinezijsko otočje. Njegovo teorijo so podpirala tudi [[arheologija|arheološka]] izkopavanja v Polineziji. Na celotnem polinezijskem [[arhipelag]]u so arheologi namreč izkopali veliko artefaktov, ki so dokazovali izjemno podobnost z arheološkimi ostanki inkovske civilizacije.

Heyerdahl se je tako s štirimi znanstveniki leta 1946 podal v [[Peru]], kjer je ekipa s pomočjo potomcev staroselcev izdelala tradicionalni splav iz balse, s katerim se je nameravala podati proti Polineziji. Splav je bil končan leta 1947, poimenovali pa so ga [[''Kon-Tiki]]''. Ekipa se je z njim podala na pot in po 101 dnevu<ref>"[http://azer.com/aiweb/categories/magazine/ai144_folder/144_articles/144_index.html Quick Facts: Comparing the Two Rafts: Kon-Tiki and Tangaroa,"] in Azerbaijan International, Vol. 14:4 (Winter 2006), p. 35.</ref> pristala na 7000 kilometrov oddaljenem otoku [[Raroia]] v otoški verigi [[Tuamotu]].