Thor Heyerdahl: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Ekspedicija Ra: tn |
m izogib preusmeritvi predloge |
||
| (77 vmesnih redakcij 36 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
{{Infobox scientist
|name = Thor Heyerdahl
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|residence =
|citizenship
|nationality = {{NOR}}
|ethnicity =
|field = [[Etnografija]] <br/> [[Pustolovstvo]]
|work_institutions =
|alma_mater = [[Univerza v Oslu]]
|doctoral_advisor = [[Kristine Bonnevie]] <br/> Hjalmar Broch
|doctoral_students =
|known_for =
|author_abbrev_bot =
|author_abbrev_zoo =
|influences =
|influenced =
|prizes =
|religion =
|footnotes =
|signature =
}}
'''Thor Heyerdahl''', [[Norvežani|norveški]] [[raziskovalec]] in [[pustolovec]], * [[6. oktober]] [[1914]], [[Larvik]], [[Norveška]], † [[18. april]] [[2002]], [[Colla Micheri]], [[Italija]].
== Mladost ==
Thor je že v zgodnji mladosti pokazal zanimanje za [[zoologija|zoologijo]] in [[geografija|geografijo]]. Zato se je po opravljeni [[srednja šola|srednji šoli]] vpisal na [[univerza|Univerzo]] v [[Oslo|Oslu]]<ref>Thor Heyerdahl, In the Footsteps of Adam: A Memoir, London: Abacus Books, 2001, p. 78.</ref>, kjer je študiral ta dva predmeta. Hkrati je razvil veliko zanimanje za [[antropologija|antropologijo]] [[Polinezija|polinezijskih]] [[ljudstvo|ljudstev]]. Pri raziskavah na tem področju se je povezal z znanim vinskim [[trgovec|trgovcem]] iz Osla, [[Bjarne Kroepelin|Bjarneja Kroepelina]], ki je imel v tistem času največjo zasebno [[zbirka|zbirko]] knjig in zapisov o [[Polinezija|Polineziji]].
Kasneje je s pomočjo svojih [[profesor]]jev [[Kristine Bonnevie]] in [[Hjalmar Brochna|Hjalmarja Brochna]] uspel organizirati prvo odpravo na izolirano otoško skupino [[Otoki Marquesas|Marquesas]] v Polineziji, kjer naj bi proučeval tamkajšnje [[živalstvo]] in odkril od kod izvira.
== Fatu Hiva ==
Tako se je Heyerdahl s svojo prvo ženo, ki jo je spoznal med študijem in s katero se je poročil tik pred odhodom na skupno pot v Polinezijo odpravil na Otoke Marquesas v letu 1936. Med enoletnim bivanjem na otokih je odprava raziskovala otočje in preučevala živalske vrste na otokih. Večino časa so preživeli na glavnem otoku skupine, otoku [[Fatu Hiva]]. O potovanju je Heyerdahl že leta 1938 napisal knjigo ''Paa Jakt efter Paradiset'', ki pa zaradi izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ni bila nikoli prevedena v druge jezike in je utonila v pozabo. Prav zato se je Heyerdahl odločil za drugo knjigo o svoji prvi raziskovalni odpravi. Knjigo je izdal leta 1974 pod naslovom ''[[Fatu Hiva (Heyerdahl)|Fatu Hiva]]''.
== Kon Tiki ==
[[Slika:KonTikiInMuseum.jpg|thumb|right|200px|Splav Kon Tiki v muzeju v Oslu]]
Naslednje raziskovalno potovanje je Thor Heyerdahl izvedel z namenom dokazati domnevo, da so [[južnoameriški staroselci]] predniki polinezijskih ljudstev. Idejo o tem je črpal iz starih zapisov in risb [[konkvistador|konkvistadorjev]], ki so opisovale nekakšne [[splav]]e iz [[balsa|balse]] in drugih naravnih materialov, s katerimi naj bi [[Inki]] prepluli [[Tihi ocean]] in poselili na polinezijsko otočje. Njegovo teorijo so podpirala tudi [[arheologija|arheološka]] izkopavanja v Polineziji. Na celotnem polinezijskem [[arhipelag]]u so arheologi namreč izkopali veliko artefaktov, ki so dokazovali izjemno podobnost z arheološkimi ostanki inkovske civilizacije.
Heyerdahl se je tako s štirimi znanstveniki leta 1946 podal v [[Peru]], kjer je ekipa s pomočjo potomcev staroselcev izdelala tradicionalni splav iz balse, s katerim se je nameravala podati proti Polineziji. Splav je bil končan leta 1947, poimenovali pa so ga ''Kon-Tiki''. Ekipa se je z njim podala na pot in po 101 dnevu<ref>"[http://azer.com/aiweb/categories/magazine/ai144_folder/144_articles/144_index.html Quick Facts: Comparing the Two Rafts: Kon-Tiki and Tangaroa,"] in Azerbaijan International, Vol. 14:4 (Winter 2006), p. 35.</ref> pristala na 7000 kilometrov oddaljenem otoku [[Raroia]] v otoški verigi [[Tuamotu]].
O odpravi je Heyerdahl napisal potopisno knjigo z naslovom ''[[Kon-Tiki (Heyerdahl)|Kon-Tiki]]'', ki je kmalu postala uspešnica in je do danes prevedena v več kot 50 svetovnih jezikov. Kasneje so o odpravi posneli tudi [[dokumentarni film]] z [[Kon-Tiki (film)|enakim]] naslovom, ki je leta 1951 prejel [[Oskar (nagrada)|Oskarja]].
== Odprava na Galapaške otoke ==
Heyerdahl je po uspehu prejšnje odprave že leta 1952 organiziral novo odpravo. Tokrat je zbral skupino norveških arheologov, s katero se je odpravil na [[Galapaški otoki|Galapaške otoke]]. Skupina je na otokih raziskovala prostore staroselskih predkolumbovskih naselbin. Med izkopavanji so našli inkovsko [[piščal]] in več kosov [[keramika|keramike]], ki izvirajo iz časov pred inkovsko civilizacijo. Z odpravo je Heyerdahl nadalje dokazoval možnost, da so južnoameriški staroselci imeli vse možnosti za prečkanje širših morskih prostranstev in, da je možno, da je kolonizacija potekala tudi v smeri vzhod-zahod in ne le obratno kot je veljalo do tedaj.
== Odprava na Velikonočni otok ==
V letih 1955-1956 je Heyerdahl organiziral novo odpravo v iskanju korenin polinezijskih ljudstev. Odprava, ki je štela 23 ljudi<ref>Heyerdahl, Thor, ''Aku-Aku, Skrivnost Velikonočnega otoka'', 1959, str. 19</ref>, v njej pa so bili Heyerdahlova druga žena Yvone, njegov sin Thor, skupina arheologov in antropologov ter pomožno osebje in mornarji, je na pot odrinila septembra 1955. Ekipa je na otokih preživela več mesecev ter pri tem izvajala izkopavanja. Poleg tega so kot prvi tujci razrešili nekatere skrivnosti, ki so begale znanost. Tako so dokazali, da so prebivalci otoka sposobni s primitivnim [[orodje]]m postavljati in klesati velikanske [[kip]]e, ki so za otok značilni. Preko arheoloških najdb, med katerimi izstopajo kipi božanstev so posredno dokazali povezavo med južnoameriškimi staroselci in prvotnimi prebivalci otoka. Uspeli so tudi dokazati, da so prebivalci otoka sposobni izdelati čolne in ladje iz enakega sladkovodnega ločja, kot južnoameriški staroselci in potegniti še mnogo drugih paralel.
Na Orongu and Poiku so naleteli na zanimiva arheološka najdišča, vse svoje izsledke pa so objavili v dveh obsežnih knjigah [[poročilo|poročil]]. Sam Heyerdahl je kasneje napisal še eno knjigo poročil o [[umetnost]]i otoškega prebivalstva, napisal pa je tudi novo potopisno knjigo. Knjiga z naslovom ''Aku-Aku, skrivnost Velikonočnega otoka'' je postala svetovna uspešnica<ref>[http://www.kon-tiki.no/ Kon-Tiki Museets internettsider med biografi og andre opplysningar]</ref> in je bila leta 1959 prevedena tudi v slovenščino.
==
[[Slika:RaII.InMuseum.jpg|thumb|right|200px|Ra II v muzeju Kon-Tiki v Oslu]]
Odprava Ra je bil naziv dveh odprav, s katerima je Heyerdal poskušal dokazati, da so bila že [[antika|predantična]] ljudstva sposobna izdelati dovolj velika in trpežna [[plovilo|plovila]], da bi jih ob ugodnih vremenskih razmerah lahko ponesla iz [[Afrika|Afrike]] v [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] ali vsaj [[Karibi|Karibov]]. Pred odpravo tudi sam Heyerdahl ni povsem verjel v njen uspeh, vendar je vseeno poizkusil. Po slikah iz egipčanskih grobnic je začel raziskavo gradnje velikih ladij iz [[papirus]]a in ločja. Prišel je do spoznanj, da so egipčanske slike ladij na moč podobne ladjam, ki jih še danes izdelujejo v [[Čad]]u, in s katerimi plujejo po [[Čadsko jezero|Čadskem jezeru]]. Tako je leta 1969 pri ladjedelcih iz Čada naročil izdelavo velike ladje iz trstičja pridobljenega z jezera [[Tana]] v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je poimenoval ''Ra''. Odpravo je sestavljalo več znanstvenikov in preprostih ljudi različnih kultur, ki so poskušali dokazati, da je sloga med rasami možna in so s tem odpravi dali tudi politični pečat.
Ta ladja, s katero so leta 1969 odpluli z obale [[Maroko|Maroka]], je po nekaj tednih plovbe začela razpadati, zaradi česar je bil Heyerdahl prisiljen odpravo prekiniti.
Že naslednje leto se je lotil nove gradnje. Tokrat je za gradnjo ladje angažiral graditelje ladij iz Južne Amerike. Ra II so gradili ladjedelci z obal jezera [[Titicaca]] v [[Bolivija|Boliviji]], ki še danes izdelujejo ladje iz ločja, ki so na las podobne tistim s slik iz časa [[faraon]]ov. Leta 1970 je z novo zgrajeno ladjo ekipa spet odrinila z obale Maroka. Tokrat je odprava uspela, Heyerdahl in prijatelji pa so varno pristali na drugi strani [[Atlantik]]a, s čimer so dokazali, da obstaja možnost, da so starodavna ljudstva lahko dosega Ameriko s pomočjo [[Kanarski tok|Kanarskega toka]]<ref>Ryne, Linn. [http://www.norway.org/history/expolorers/heyerdahl/heyerdahl.htm »Voyages into History].« Norway - the official site in the United States. Dostopano 13. januarja 2008</ref>. Med odpravo so izvajali tudi preiskave vzorcev [[voda|vode]] in sestavili poročilo o onesnaževanju svetovnih morij, ki so ga kasneje predstavili [[Združeni Narodi|Združenim Narodom]].
O odpravi je Heyerdahl napisal potopisno knjigo ''[[Ekspedicija Ra]]'', ki je, kot skoraj vse njegove knjige, postala velika svetovna uspešnica.
== Odprava Tigris ==
Leta 1977 se je Heyerdahl z desetčlansko mednarodno ekipo podal na novo odpravo. Tokrat so na ladji iz ločja štiri mesece potovali po reki [[Tigris]] od njenega zgornjega toka v [[Irak]]u do njenega izliva v [[Perzijski zaliv]] ter nato po zalivu čez [[Arabsko morje]] do [[Pakistan]]a in naprej preko [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] do [[Afriški rog|Afriškega roga]] na vhodu v [[Rdeče morje]]. Skupaj so prepluli okoli 6800 kilometrov, na koncu poti pa so 3. aprila 1978, v znak protesta proti [[vojna|vojni]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Afrika|Afriki]], zažgali ladjo, na kateri so odpravo opravili<ref>Heyerdahl, Betty Blair, Bjornar Storfjell, [http://azer.com/aiweb/categories/magazine/ai111_folder/111_articles/111_heyerdahl_tigris.html "25 Years Ago, Heyerdahl Burns Tigris Reed Ship to Protest War,"] in Azerbaijan International, Vol. 11:1 (Spring 2003), pp. 20-21.</ref>. Tudi o tej odpravi je Heyerdahl napisal uspešnico z naslovom ''[[Ekspedicija Tigris]]''.
=== Člani odprave Tigris ===
* Thor Heyerdahl (Norveška)
* [[Norman Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), [[navigator]]
* [[Rashad Nazi Salim]] ([[Irak]]), [[prevajalec]]
* [[Toru Suzuki]] ([[Japonska]]), podvodni snemalec
* [[Norris Brock]] (ZDA), profesionalni [[fotograf]]
* [[Detlef Zoltzek]] ([[Nemčija]]), [[kapitan]]
* [[Jurij Senkevič]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]]), [[zdravnik]]
* [[Carlo Mauri]] ([[Italija]]), [[alpinist]] in strokovnjak za [[vrv]]i
* [[Ghermán Carrasco]] ([[Mehika]]), ljubiteljski [[arheolog]]
* [[Hans Petter Bohn]] (Norveška), [[študent]]
* [[Asbjørn Damhus]] ([[Danska]]), študent
== Ostalo delo in zapuščina ==
[[Slika:KonTiki Museum.jpg|thumb|right|200px|Muzej Kon Tiki v Oslu]]
Heyerdahl se je tudi kasneje veliko ukvarjal z iskanjem povezav med različnimi ljudstvi in zgodovinskimi migracijami človeka. Tako je novembra leta 1994 obiskal [[Azerbajdžan]], kjer je predstavil hipotezo, da je ta dežela izvorna dežela ljudstev [[Skandinavija|Skandinavije]], ki naj bi se tja naselila pred približno 4000 leti. Svojo hipotezo je zagovarjal na podlagi starih [[petroglif]]ov. Reliefne upodobitve ladij naj bi bile namreč enake v Skandinaviji in v Azerbajdžanu, tiste iz Azerbajdžana pa naj bi bile starejše. Tako je Heyerdahl osrednje izvorno območje kavkaške [[rasa|rase]] postavil na ozemlje te današnje države, od tam pa naj bi se razširila po vsej [[Evropa|Evropi]] in Bližnjem vzhodu.
Proti koncu svojega življenja se je Heyerdahl ukvarjal z arheološkimi izkopavanji stopničastih [[piramida|piramid]] na [[Tenerife|Tenerifih]], nato pa je resno zbolel in kasneje umrl za malignim možganskim [[tumor]]jem.<ref>{{navedi novice| publisher= The Guardian| url = http://www.guardian.co.uk/travel/2002/apr/19/travelnews.internationaleducationnews.highereducation1| accessdate =6. julij 2009| title = Thor Heyerdahl dies at 87| location=London| first=Tim| last=Radford| date=19. april 2002}}</ref>
Heyerdahl je za svoje delo prejel 11 častnih [[doktorat]]ov univerz v ZDA in Evropi. Po njem se danes imenuje srednja šola v Oslu, ladja norveške vojne mornarice, [[trajekt]] in več drugih ladij ter [[asteroid]].
Za časa življenja je prejel tudi veliko [[odlikovanje|odlikovanj]] različnih držav in je predaval po celem svetu.
== Priznanja ==
; Poimenovanja
Po njem so imenovali [[asteroid]] [[2473 Heyerdahl]], trajekt MS Thor Heyerdahl (sedaj [[MS Vana Tallinn]]) in fregata HNoMS Thor Heyerdahl norveške mornarice [[fregate razreda Fridtjof Nansen|razreda Fridtjof Nansen]].
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Viri ==
* Heyerdahl, Thor. ''Kon-Tiki'', 1950 Rand McNally & Company.
* Heyerdahl, Thor. ''[[Fatu Hiva, Heyerdahl|Fatu Hiva]]''. Penguin. 1976.
* Heyerdahl, Thor, ''Aku-Aku, Skrivnost Velikonočnega otoka'', Globus, 1959
* Heyerdahl, Thor. ''Early Man and the Ocean: A Search for the Beginnings of Navigation and Seaborne Civilizations'', February 1979.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.kon-tiki.no/ Muzej Kon-Tiki]
* [http://www.plu.edu/~ryandp/thor.html Thor Heyerdahl (biografija in bibliografija)]
* [http://www.greatdreams.com/thor.htm
* [http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/ai111_folder/111_articles/111_heyerdahl_tigris.html
* [http://news.nationalgeographic.com/news/2002/04/0419_020419_wirethor.html biografija iz National Geographica]
* [http://www.forskning.no/temaer/thor_heyerdahl Forskning.no] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061002210937/http://www.forskning.no/temaer/thor_heyerdahl |date=2006-10-02 }} Biografija z uradnega Norveškega znanstvenega portala
* [http://www.blueworldexplorer.co.uk/explorers/heyerdahl.htm Biograija o Thoru Heyerdahlu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070211045916/http://www.blueworldexplorer.co.uk/explorers/heyerdahl.htm |date=2007-02-11 }}
* [http://www.bradshawfoundation.com/thor Sea Routes to Polynesia] Izvlečki iz predavanj Thora Heyerdahla
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:Umrli za možganskim rakom]]
[[Kategorija:Norveški arheologi]]
| |||