Antisten: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| (21 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Antisten''', [[Antični Grki|starogrški]] [[filozof]], ({{jezik-grc|Ἀντισθένης}}), * ok. [[445 pr. n. št.]] [[Pirej]], † ok. [[365 pr. n. št.]], [[Atene]], je bil začetnik [[kiniki|kinične]] šole [[Filozofija|filozofije]].
== Življenje==
Antisten je bil [[Grški filozofi|grški filozof]], sin Antistena in [[Tračani|Tračanke]]. Rodil se je v Pireju v bogato družino kot nezakonski sin, zato ni veljal za [[Atene|atenskega]] državljanstva. Točen datum njegovega rojstva ni znan, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da se je rodil med letoma 445 in 446 pr. n. št.. Sprva je bil učenec sofista [[Gorgija (Platon)|Gorgija]], ki ga je naučil govorništva, kasneje pa ga je poučeval [[Sokrat]]. Prevzel in izpopolnil je [[Etika|etiko]] [[Sokrat|Sokratovega poučevanja i]]<nowiki/>n zagovarjanje življenja v skladu z [[Vrlina|vrlino]]. Velja za ustanovitelja [[Kinizem|kinizma]]. Kasneje je učil na gimnaziji, kjer so se šolali Atenci, katerih matere so bile tuje narodnosti. Umrl je v [[Atene|Atenah]] leta 365 pr. n. št., star okoli 80 let.
== Kinična filozofija ==
Njegov najljubši stil so bili [[Dialog|dialogi]], ki so bili ognjeviti napadi na njegove sodobnike - Gorgijo in [[Platon|Platona]]. Njegov stil je bil jasen in eleganten ter poln sarkazma. Postavil je tudi načela [[Kinizem|kinizma,]] ki predstavljajo osrednje stališče njegovega razmišljanja. Filozofske ideje, ki jih je razvil, so imele svoje korenine v nasprotjih in krivicah zakoreninjenih v družbi. Želel je zasnovatii nove ideje, ki bi služile kot vodilno načelo proti srečnejšemu in bolj premišljenemu načinu življenja. Antisten je verjel, da je sreča odvisna od moralne čistosti in, da se da te vrline privzgojiti skozi učenje.
=== Antistenovo poučevanje ===
Pri poučevanju ljudi o tem, kako postati vrl, je Antisten ločil dve kategoriji predmetov:
# <u>zunanje dobrine</u> (sprejemanje elementov kot zasebno lastnino, čutni užitki, in druga razkošja);
# <u>notranje dobrine</u> (vključno z resnico in znanjem duše).
Zagovarjal je samoobvladovanje v uživanju zunanjih dobrin, kot je na primer denar. Spodbujal je svoje učence, da sprejmejo breme fizične in psihične bolečine, ki spremlja dušino iskanje notranjega bogastva. Da bi dramatiziral svojo metodo učenja, je Antisten po zgledu mita o [[Herkul]]u, zagovarjal svoje ideje in prepričanja ter kritiziral neumnosti in krivice družbe.
=== Osnovna Antistenova načela ===
* Vrline se je možno naučiti.
* Samo vrli ljudje so veličastni.
* Vrlina so dejanja in delovanja, ki ne zahtevajo ogromno besednega zaklada.
* Pameten človek je samozadosten.
* Imeti slab ugled je nekaj dobrega in je podobno telesni stiski.
* Zakoni o vrlini so tisti, ki odločajo kdo je pameten in ne zakoni, ki so postavljeni s strani polisa.
* Pameten človek se bo poročil z namenom, da bi imel otroke z najboljšo žensko.
* Pameten človek ve, kdo je vreden ljubezni, zato mu jo izražati ni pod častjo.
=== Ideje, misli ===
* Kraljevsko je delati dobro, ko o sebi slišiš slabo.
* Raje bi izgubil pamet kot izkusil užitek.
* Modrost je najbolj trdna vrlina, ki ni nikoli prevarana ali krhka.
* Bolje se je bojevati z dobro manjšino proti vsem zlobnim, kot z vsemi zlobnimi proti dobri manjšini.
Vrstica 97 ⟶ 57:
* Ko je bil vprašan učenje česa je najpomembnejše, je odgovoril: » Kako se znebiti tega, da moraš nekaj pozabiti.«
* Bodi pozoren na
* Bogastvo in revščina se ne nahajata v osebni lastnini, ampak v duši.
Vrstica 103 ⟶ 63:
* Prijatelji z ugledom, pripravljen sem vam razstaviti svojo bogastvo: naj pride en, naj pridete vsi; in kdorkoli bi rad imel delež, je dobrodošel, da pride po bogastvo, ki leži v moji duši.
=== Kinizem ===
Antisten je bil eden izmed [[Sokrat|Sokratovih]] učencev in privržencev. Skupaj s še nekaterimi drugimi [[Antični Grki|filozofi]] je [[Sokrat|Sokratov]] temeljni nauk razvil korak dalje, s tem ko je govoril, da je vrlina edino dobro. Po njihovem mišljenju je prizadevanje za užitki oblika zla. Kiniki so postali skrajno antisocialni in do soljudi izražali veliko zaničevanje. Njihovo ime verjetno izvira iz grške besede (kynikós), ki je opisovala njihovo čemerno in ošabno vedenje in pomeni »pasji«. Antistena so tako [[Atene|atenski]] prebivalci poimenovali »preprosti pes« ali »naravni pes« ali preprosto »pes«. Kinična šola je poudarjala disciplino odrekanja, ki je vključevala zavračanje razkošja, socialnega statusa, pridobitve bogastva in nepomembnih materialnih dobrin. Antisten je bil tudi verjetni učitelj najbolj znanega kinika [[Diogen iz Sinope|Diogena]] (404 pr. n. št. –323 pr. n. št.).
Kinizem se je v prvi polovici 3. stoletja pr. n. št. iztekel v [[stoicizem]].
==
Napisal je 10 glavnih del oziroma zgodb. Nekatere so danes le fragmenti. Znana dela:
1.
2. ''CYRIS'' - O ciprski starešini kot dober primer vladarja
3. ''ALCIBIADES'' - Obtoževanje egocentrične strasti
4. ''ARCHELAUS'' - Obtoževanje tiranije
5. ''POLLITICUS'' - Kako bi morala demokracija podeliti enake pravice/dovoljenja
== Viri==
Antisthenes
Antisthenes
Antisten grški filozof
Antisten grški filozof
Antisthenes works
Antisthenes works
Antisthenes works
Cinična filozofija antisten
Laertius D. 2015. ''Življenja in misli znamenitih filozofov''. Ljubljana: Beletrina
Vorlander, 1, s.80
[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Sokratovi učenci]]
[[Kategorija:Kiniki]]
[[Kategorija:Grki v 4. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Grki v 5. stoletju pr. n. št.]]
{{normativna kontrola}}
| |||