Zatrep

Oblika zatrepa je odvisna od oblike strehe in konstrukcije. Splošna oblika nagnjene strehe ustvarja klasični trikotnik v obliki zatrepa. V antiki so uporabljali nizki trikotni zatrep ali timpanon in segmentni zatrep, ki so ga posnemali v renesansi, baroku in klasicizmu in postal, kot že v antiki, prekinjen ali prevojni. Pogosto je bil uporabljen nad portali in okni kot okrasni zatrep. Romanski trikotni zatrep je skoraj pravokoten, skromno okrašen. V gotskih cerkvah je ozek in pogosto okrašen z rozeto ali slepim krogovičjem, fialami, brstiči ali križno rožo.

V severni Evropi je znan stopničast zatrep, ki izvira iz opčne gotike. Stopnice so bile v renesansi lahko tudi oblikovane bodisi z volutami in piramidami (obeliski), v baroku pa so prednjačili lomljeni zatrepi in repasto zavite oblike.

 

 

Če se oblika zatrepa ne nanaša na obliko ali naklon strehe, se imenuje slepi zatrep. V večini preprostih strešnih konstrukcij se zatrepna stena pokriva s strešno površino.

Te oblike in vzorci v obliki zatrepa so se v 19. stoletju ponovno pojavili v arhitekturi historicizma.

Včasih so jih uporabljali ne le v arhitekturi, ampak tudi pri oblikovanju pohištva n in drugih izdelkov.

 

V starodavni arhitekturi, še posebej v templju, je bil timpanon trikotno območje, ki je bilo poudarjeno s svojo velikostjo in čelnostjo ter je bilo okrašeno s figurativnim ali ornamentalnim okrasjem. Zatrepno polje na splošno označuje tudi trikotni pediment, še posebej, če je obrezan z vogali in okrašen s kiparskim okrasom.^[1]

Zatrepni vogal spremlja poševno podnožje zatrepa. V okviru antične arhitekture se uporablja izraz sima.

Posebno poudarjen in zasnovan je bil vrh, kot najvišja točka zatrepa. Tu je bil v srednjem veku in v času renesanse pogosto šiljast okrasek izdelan iz železa ali žgane gline.

Zatrepni cvet je poimenovanje za stilizirano rožo, ki je pogosto povezana s figurami, znaki in simboli, zlasti v gotskem okronanem zatrepu in slemenu, na primer v obliki križne rože.

Strešni jezdec je je kot majhen stolp, ki sedi na slemenu ali zatrepu. Velja za značilnost mestnih posvetnih zgradb, zato ga lahko najdemo na primer v zgodovinskih mestnih hišah.^[2]

V Švici na vrh zatrepa postavijo leseno konico. V Vestfaliji, še posebej v Ravensberger Land, prav tako postavijo različno oblikovano leseno konico.^[3]

Zatrepna cina lahko pomeni akroterij, starodavni arhitekturni element za kronanje zatrepov ali njegovo repliko v poznejši dobi.

Zatrepni lok je izraz za koničasti lok z ravnimi premci, pojavlja se v romanskem in anglosaškem ornamentu.

 

Čelni zatrep se nanaša na orientacijo stavbe glede na razvijajočo se ulico ali kraj. Pri dvokapni konstrukciji je dvokapna stran stavbe vzporedna z ulico, strešno sleme pa prečno. Tako poravnana stavba se imenuje tudi hiša z zatrepom. Dvokapna streha je v tem kontekstu nagibna streha, katere trikotniki so del sprednje strani stavbe. Taka gradnja velja za tipično za nemško ulično umetnost gotike in renesanse. Nasprotje temu v arhitekturi in urbanizmu je stavba s kapjo vzporedna ulici.

 

Zatrepni stolp je stolp z nagnjeno streho, v kolikor ima dva zatrepa, dvokapni stolp pa štiri. Dvokapni stolp je pokrit s prečno streho. Drugi uporabljajo izraz tudi za stolp, ki sedi na strešnem jezdecu, ki je primerljiv z velikim jahačem in ne glede na obliko strehe stolpa.

Zvonik z zatrepom ali zvonik na preslico je konstrukcija z eno ali več odprtinami, v katerih visijo zvonovi. Zvonik je pogosto zaključen celo s trikotnim zatrepom. Najdemo ga v majhnih cerkvah ali kapelah, zlasti v Sredozemlju.^[4] Posebne oblike so tridelni stolpi imenovani Clocher trinitaires pri cerkvah v Baskiji Pays de Soule in skoraj vretenast pravokotni zatrep z zvonovi (francosko clochers mur), kot na stolnici v Toulousu.

Že v srednjem veku so številne romanske cerkvene stavbe v južni in jugozahodni Franciji (zlasti v Charente) dobile - pogosto neokrašen - zatrep, ki je nakazoval resnično ali simbolično pripravljenost cerkve in prebivalcev dotične vasi pred stostoletno vojno.

•  
  Stari stolp v Dudweilerju je enostaven stolpni zatrep.
•  
  Protestantska cerkev (Obersülzen). Stolpni zatrep z zaščito
•  
  Stolp z dvojnim zatrepom (križni zatrep), Liebfrauenkirche v Ravensburgu
•  
  Stolp z zatrepom Feldsteinkirche v Gömnigku
•  
  Zatrep z zvonovi cerkve San Salvador v San Salvador de Cantamuda, provinca Palencia, Španija
•  
  Clocher trinitaire na cerkvi v Agnosu, Baskija
•  
  Zatrep z zvonovu, Villefranche-de-Lauragais, Haute-Garonne
•  
  Wehrkirche von Rudelle brez zatrepa, departma Lot
•  
  Zatrep s cinami na Église Saint-Pierre-de-Rhèdes v Lamalou-les-Bains, departma Hérault
•  
  Pravokoten zatrep na cerkvi v Nersacu, departma Charente

 

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Giebel.

• Enciklopedija Britanica
• Lexicon of architecture