Plenitev Rima
Mesto Rim je bilo v zgodovini večkrat napadeno. Štirikrat so bile posledice izredno hude.
Metropolitanski muzej New York
Prva plenitev Rima: leta 390 pr. n. št. so vdrli v mesto Kelti pod poveljstvom Brena. Znamenit je Brenov odgovor na pritožbe Rimljanov zaradi nepravilnega tehtanja zlata, s katerim so se morali odkupiti. Namesto, da bi krivico popravil, je Bren dodal svoj težki meč na uteži in izjavil: »Gorje premaganim!« (Vae victis!)
Druga plenitev Rima: leta 410 so mesto zasedli Vizigoti pod poveljstvom Alarika. Po petmesečnem obleganju so nekateri sestradani meščani skrivaj odprli mestna vrata. Alarik je svojim ukazal, naj ne plenijo cerkva in naj zapustijo mesto po treh dneh. Prav zaradi tega je bila plenitev še bolj okrutna in popolna. Niso se je udeležili samo gotski vojščaki, ampak tudi veliko bivših sužnjev, ki so se hoteli maščevati nad prejšnjimi gospodarji.
Tretja plenitev Rima: leta 455 so opustošili Rim Vandali. Rimljani so še dobro pomnili obleganje iz leta 410, zato so se predali že po treh dneh. Papež Leon I. je od Genserika dosegel le toliko, da njegovi vojščaki niso z ognjem in mečem pokončali ljudstva in imetja. Plenitev se je vršila »na miren način« in je trajala štirinajst dni.
Četrta plenitev Rima: leta 1527 se je polastil Rima Karel V. Habsburški. Dolgoletno politično spletkarjenje papeža Klemena VII. je končno privedlo do tega, da je Karel V. poslal nad Rim svoje landsknehte. Papež si je rešil življenje samo z žrtvovanjem večine svoje švicarske garde. Landsknehti so bili najemniki. Ko je njihov poveljnik padel v bitki, ni bilo več nikogar, ki bi jim jamčil plačo, zato so se smatrali upravičene, da premagano mesto oplenijo. Plenitev je trajala skoraj celo leto, dokler ni papež pristal na kronanje Karla V. za cesarja.
Če vas je sem pripeljala notranja povezava, jo lahko popravite tako, da bo usmerjena neposredno na pomensko ustrezni članek.