Petr Fiala

Fiala se je rodil v Brnu in bil vzgojen v konservativni katoliški družini.^[5] Njegov oče, ki je bil iz judovske družine, je preživel holokavst.^[5][6] Med letoma 1983 in 1988 je študiral zgodovino in češki jezik na Fakulteti za književnost Univerze Masaryk, po diplomi pa je delal kot zgodovinar v muzeju v Kroměřížu.^[7]

Leta 1996 je postal docent na Karlovi univerzi v Pragi, leta 2002 pa je bil imenovan za prvega profesorja politologije na Češkem.^[8] Leta 2004 je postal dekan na Fakulteti za družbene vede in bil istega leta izvoljen za rektorja Masarykove univerze, v tretjem krogu je premagal Jana Weschlerja.^[9] Fiala je bil ponovno izvoljen leta 2008 in je na položaju ostal do leta 2011.^[8] Medt njegovim rektorskim mandatom je univerza povečala število študentov na okoli 45.000 in postala najbolj priljubljena češka univerza glede prijav ter ustvarila nacionalni sistem za odkrivanje akademskega plagiatorstva.^[10] V tem obdobju je Univerza Masaryk zgradila nov kampus za biomedicino v vrednosti 220 milijonov evrov, odprla raziskovalno postajo na Antarktiki in koordinirala projekt Srednjeevropskega inštituta za tehnologijo (CEITEC) z uporabo 5,3 milijarde CZK iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki je bil lansiran leta 2011.^[11]

Septembra 2011 je bil Fiala glavni pomočnik predsednika vlade Petra Nečasa za znanost, 2. maja 2012 pa je bil imenovan za ministra za izobraževanje, mladino in šport v Nečasovi vladi.

Na parlamentarnih volitvah oktobra 2013 je bil Fiala kot neodvisni kandidat izvoljen v poslansko zbornico. Državljanska demokratska stranka (ODS) je bila na volitvah poražena in Fiala se je stranki pridružil novembra istega leta.^[12] Leta 2014 je Fiala napovedal kandidaturo za vodstvo ODS in bil 18. januarja 2014 izvoljen za četrtega vodjo stranke. Ponovno je bil izvoljen leta 2016.

Fiala je vodil ODS na volitvah leta 2017, z 11 % glasov je stranka zasedla drugo mesto. Fiala je zavrnil koalicijska pogajanja s stranko ANO 2011 o naslednji vladi, ODS pa je ostala v opoziciji.^[13] Fiala je bil leta 2018 ponovno izvoljen za vodjo ODS, 28. novembra 2017 pa za podpredsednika Poslanske zbornice.^[14]

S Fialo kot vodjo je ODS dosegel uspeh na občinskih volitvah 2018 in zmagal na volitvah v senat istega leta.^[15][16] Tudi leta 2020 je bil izvoljen za vodjo stranke.

ODS je pridobil tudi na regionalnih volitvah 2020.^[17] Fiala se je nato začel pogajati s KDU-ČSL in TOP 09 o oblikovanju volilnega zavezništva za parlamentarne volitve leta 2021.^[18] ODS, KDU-ČSL in TOP 09 so dosegle dogovor o ustanovitvi zavezništva, imenovanega SPOLU ("Skupaj").^[19] Fiala je postal njihov kandidat za mesto predsednika vlade.^[20]

Javnomnenjske raziskave so pred volitvami kazale, da bo zmagal ANO 2011, vendar je v volilnem preobratu največ glasov dobil Spolu, opozicijske stranke pa so dobile večino sedežev v poslanski zbornici.^[21] Opozicijske stranke so podpisale memorandum, s katerim se strinjajo, da Fialo predlagajo za predsednika vlade.^[22] 8. novembra je pet čeških strank, od liberalno-konservativnih državljanskih demokratov do levosredinske liberalne Piratske stranke, podpisalo pakt o oblikovanju nove desnosredinske koalicijske vlade in se zavezalo, da bodo zmanjšale proračunski primanjkljaj.^[23] Predsednik Miloš Zeman je 9. novembra Fiali podelil mandat za sestavo nove vlade.^[24] 17. novembra 2021 je Fiala predstavil predlog liste ministrov, kar je Zeman 26. novembra 2021 potrdil.^[25][26]

Predsednik Zeman je 28. novembra 2021 Fialo imenoval za predsednika vlade Češke republike.^[27] Po imenovanju je Fiala dejal, da verjame, da bo njegova vlada prinesla spremembe in izboljšala življenja ljudi na Češkem, a da bo naslednje leto težko za številne državljane in Češko samo.^[28] Mandat je nastopil ob prisegi, 17. decembra 2021.

Med rusko invazijo na Ukrajino, 15. marca 2022, se je s slovenskim premierjem Janšo in poljskim premierjem Morawieckim z vlakom odpravil v Kijev na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.^[29][29]

 

Petr Fiala je poročen z biologinjo Jano Fialovo, ki jo je spoznal kot študent med žametno revolucijo. Poročila sta se dve leti pozneje in imata tri otroke.^[30] Fiala je kristjan, krščen leta 1986. Do štiridesetega leta je igral nogomet, uživa pa tudi v tenisu, streljanju, smučanju, plavanju, jazz glasbi in filmih o Jamesu Bondu.^[31]

• Fiala, P.: Katolicismus a politika. Brno 1995. ISBN 80-85959-01-1.
• Fiala, P.: Německá politologie. Brno 1995. ISBN 80-85959-06-2
• Fiala, P. (ed.): Politický extremismus a radikalismus v České republice. Brno 1998. ISBN 80-210-1798-8
• Fiala, P. – Strmiska, M.: Teorie politických stran. Brno 1998. ISBN 80-85947-31-5
• Fiala, P. – Hanuš, J.: Skrytá církev. Brno 1999. ISBN 80-85959-39-9
• Fiala, P. – Hanuš, J. (eds.): Koncil a česká společnost. Brno 2000. ISBN 80-85959-75-5
• Fiala, P. – Mikš, F. (eds.): Česká konzervativní a liberální politika. Brno 2000. ISBN 80-85959-73-9
• Fiala, P. – Schubert, K.: Moderní analýza politiky. Brno 2000. ISBN 80-85947-50-1
• Fiala, P. – Pitrová, M. (eds.): Rozšiřování ES/EU. Brno 2001. ISBN 80-210-2645-6
• Fiala, P. – Hanuš, J. (eds.): Katolická církev a totalitarismus v českých zemích. Brno 2001. ISBN 80-85959-98-4
• Fiala, P. – Holzer, J. – Strmiska, M. (eds.): Politické strany ve střední a východní Evropě. Brno 2002. ISBN 80-210-3036-4
• Fiala, P. – Herbut, R. (eds.): Středoevropské systémy politických stran. Brno 2003. ISBN 80-210-3091-7
• Fiala, P. – Pitrová, M.: Evropská unie. Brno 2003. ISBN 80-7325-015-2; 2. dopl. a aktual. vyd. 2009. ISBN 978-80-7325-180-2
• Antoszewski, A. – Fiala, P. – Herbut, R. – Sroka, J. (eds.): Partie i systemy partyjne Europy Środkowej. Wroclaw 2003. ISBN 83-229-2425-9
• Fiala, P. – Hanuš, J.: Die Verborgene Kirche. Paderborn 2004. ISBN 3-506-72447-9
• Fiala, P. – Hanuš, J. – Vybíral, J. (eds.): Katolická sociální nauka a současná věda. Brno, Praha 2004. ISBN 80-7325-024-1
• Dančák, B. – Fiala, P. – Hloušek, V. (eds.): Evropeizace. Brno 2005. ISBN 80-210-3865-9
• Dočkal, V. – Fiala, P. – Pitrová, M. – Kaniok, P. (eds.): Česká politika v Evropské unii. Brno 2006. ISBN 80-210-4076-9
• Fiala, P. – Mareš, M. – Sokol, P.: Eurostrany. Brno 2007. ISBN 80-87029-05-4
• Fiala, P.: Laboratoř sekularizace. Brno 2007. ISBN 978-80-7325-141-3
• Fiala, P.: Evropský mezičas. Brno 2007. ISBN 80-87029-04-6; 2. aktualizované a rozšířené vydání 2010. ISBN 978-80-87029-99-2
• Fiala, P. – Foral, J. – Konečný, K. – Marek, P. – Pehr, M. – Trapl, M. (eds.): Český politický katolicismus 1848–2005. Brno 2008. ISBN 978-80-7325-155-0
• Fiala, P. a kol. (ed.): Evropeizace zájmů. Brno 2009. ISBN 978-80-210-4920-8
• Balík, S. – Císař, O. – Fiala, P. (eds.): Veřejné politiky v České republice v letech 1989–2009. Brno 2010.
• Fiala, P.: Politika, jaká nemá být. Brno 2010. ISBN 978-80-7325-216-8
• Fiala, P.: Na konci bezstarostnosti. Brno 2015. ISBN 978-80-7485-038-7
• Fiala, P.: Občané, demokraté a straníci. Brno 2015. ISBN 978-80-7325-320-2
• Balaštík M., Fiala P.: Profesor na frontové linii: Rozhovor Miroslava Balaštíka. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-124-7.
• Fiala, P.: Rozum a odvaha. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-131-5
• Balík, S. – Fiala, P. – Hanuš, J. – Mikš, F.: Manifest čtyř: Program pro přátele svobody. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-135-3.
• Fiala, P. – Hanuš, J.: Vraťme politice smysl! Rozhovory s Jiřím Hanušem. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-136-0.
• Fiala, P.: Jak uvařit demokracii: Od vládní agonie k polokomunistické vládě. Brno 2017. ISBN 978-80-7485-168-1.
• Fiala, P. – Mikš, F.: Konzervatismus dnes: Politika, společnost a zdravý rozum v době nerozumu. Brno 2019. ISBN 978-80-7485-186-5.
• Fiala, P. – Mikš, F. (eds.): Listopad 1989 včera a dnes: Mánesovská setkávání. Brno 2019.
• Fiala P.: [M]UNIVERZITA: Poslání, výzvy a proměny ve 21. století. Brno 2019. ISBN 978-80-7485-184-1.
• Fiala, P. – Dvořák, P. – Krutílek, O.: Politika v čase koronaviru: Předběžná analýza. Brno 2020. ISBN 978-80-7485-209-1.

• Uradna spletna stran
• Profil državnega spletnega mesta