Perzijščina
Perzijščina (فارسی, latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov. Najbolj je razširjena v Iranu, Afganistanu, Tadžikistanu, Uzbekistanu ter v manjši meri v Armeniji, Iraku, Bahrajnu in Omanu. Je drugi najbolj množični jezik v blogosferi[4].
| Perzijščina | |
|---|---|
| Farsi | |
| فارسی | |
 Beseda فارسی v perzijski pisavi (Nasta'liq slog). | |
| Materni jezik | Iran[1] Afganistan[1](kot dari) |
Št. maternih govorcev | 60 milijonov (2009)[3] (110 milijonov govorcev)[3] |
indoevropski
| |
Zgodnejše oblike | stara perzijščina
|
| Narečja | zahodna perzijščina
dari(vzhodna perzijščina)
tadžiščina(srednjeazijska perzijščina)
bukhori
pahlavani
hazaragi
aimaq
judovska perzijščina
dehwari
juhuri[3]
kavkaški tat[3]
Armeno-T[3]
|
| Pisava | arabska pisa]] (perzijska abeceda) cirilica (tadžiška abeceda) hebrejska pisava perzijska Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Iran Afganistan Tadžikistan |
| Regulator | Akadenija za perzijski jezik in literaturo (Iran) Znanstvena akademija Afghanistan[navedi vir] |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | fa |
| ISO 639-2 | per (B) fas (T) |
| ISO 639-3 | fas – vključene oznakePosamezne oznake: pes – zahodna perzijščina prs – Dari(vzhodna perzijščina) tgk – tadžiščina aiq – aimaq bhh – bukhorih haz – hazaragi jpr – judovska perzijščina phv – pahlavani deh – dehwari jdt – juhuri ttt – kavkaški tat |
| Glottolog | fars1254 |
| Linguasphere | 58-AAC (širša perzijščina) > 58-AAC-c (srednja perzijščina) |
 Približno območje razširjenosti perzijščine. Zemljevid vključuje vsa tri narečja perzijščine. | |
Perzijščina je naslednica srednje perzijščine, uradnega in liturgičnega jezika sasanidske Perzije, ki se je razvila iz stare perzijščine, jezika Perzijskega imperija iz časa Ahemenidov. Značilnost perzijščine je, da ima več standardnih različic. Njena slovnica je podobna mnogim sodobnim evropskim jezikom[5]. Velja za umetniški in znanstveni jezik vzhodne polovice muslimanskega sveta.
Perzijščina je pomembno vplivala na jezike v svoji zemljepisni soseščini, še posebej na turške jezike v Srednji Aziji, Kavkazu in Anatoliji, na sosednje iranske jezike, kot tudi na armenščino in arabščino. Vplivala je tudi na indoarijske jezike, še posebej urdu, hindi, pandžabščino, sindščino in bengalščino.[6][7]
Novi perzijski jezik datira od trenutka uvedbe arabske abecede okoli leta 650, ko je, v času začetkov islamskega vpliva, privzel veliko število arabskih besed in prerasel v izjemno bogat jezik. Perzijski jezik je v zadnjem tisočletju doživel tako malo sprememb, da izobraženi Iranec lahko bere več stoletij stare rokopise brez posebnih težav.
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Samadi, Habibeh; Nick, Perkins (2012). Ball, Martin; Crystal, David; Fletcher, Paul (ur.). Assessing Grammar: The Languages of Lars. Multilingual Matters. str. 169. ISBN 978-1-84769-637-3.
- ↑ »SociolinguistEssex XII - 2007« (PDF). Essex University. 2007. str. 5. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. oktobra 2013. Pridobljeno 1. decembra 2013.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Windfuhr, Gernot. The Iranian Languages. Routledge. 2009. p. 418.
- ↑ »Toronto-based blogger faces execution in Iran«. The Star. 22. september 2010. Pridobljeno 23. septembra 2010.
- ↑ Richard Davis, “Persian” in Josef W. Meri, Jere L. Bacharach, “Medieval Islamic Civilization”, Taylor & Francis, 2006. str 602-603.
- ↑ Lazard, Gilbert, "Pahlavi, Pârsi, dari: Les langues d'Iran d'apès Ibn al-Muqaffa" in R.N. Frye, "Iran and Islam. In Memory of the late Vladimir Minorsky", Edinburgh University Press, 1971.
- ↑ Nushin Namazi (24. november 2008). »Persian Loan Words in Arabic«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2011. Pridobljeno 1. junija 2009.