Nevada
Nevada (angleška izgovorjava: /nɪˈvædə/, španska izgovarjava: [neˈβaða]) je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike. Na severozahodu meji na Oregon, na severovzhodu na Idaho, Kalifornijo na zahodu, Arizono na jugovzhodu in Utah na vzhodu. Nevada je sedma največja po površini, dvaintrideseta najbolj naseljena in deveta najredkeje naseljena zvezna država v ZDA. Skoraj tri četrtine prebivalcev Nevade živi v okrožju Clark, ki vsebuje metropolitansko območje Las Vegas-Paradise,[1] vključno s tremi od štirih največjih vključenih mest v državi.[2] Glavno mesto Nevade je Carson City. Največje mesto v državi je Las Vegas.
Nevada | |||
---|---|---|---|
State of Nevada | |||
| |||
Vzdevek: Silver State, Sagebrush State, Battle Born State (uradno) | |||
Zemljevid Združenih držav z označeno državo Nevada | |||
39°N 117°W / 39°N 117°W | |||
Država | Združene države Amerike | ||
Sprejem v Zvezo | 31. oktober 1864 (36.) | ||
Glavno mesto | Carson City | ||
Največje mesto | Las Vegas | ||
Upravljanje | |||
• Guverner | Joe Lombardo (od 2 januar 2023) | ||
Senatorji | Dean Heller (R) Catherine Maesto (D) | ||
Predstavniški dom | seznam | ||
Površina | |||
• Skupno | 286.367 km2 | ||
• Voda | 0,7 km2 | ||
Rang | 7. v ZDA | ||
Dimenzije | |||
• Dolžina | 788 km | ||
• Širina | 519 km | ||
Nadm. višina | 1.676 m | ||
Najvišja | 4.005 m | ||
Najnižja | 146 m | ||
Prebivalstvo | |||
• Skupno | 1.998.257 | ||
• Rang | 35. | ||
• Gostota | 7,03 preb./km2 | ||
• Rang gostote | 43. | ||
Demonim | Nevádec, Nevádka, Nevádci, Nevádke | ||
Jezik | |||
• Uradni jeziki | angleščina (de facto) | ||
• Govorjeni jeziki | angleščina (76,9 %), španščina (16,2 %), tagalog (1,6 %), kitajščina (0,6 %), nemščina (0,6 %), francoščina (vključno patois, cajun) (0,4 %), korejščina (0,4 %), italijanščina (0,3 %), japonščina (0,3 %), drugi tihooceanski otoški jeziki (0,2 %), vietnamščina (0,2 %), tajščina (0,2 %) | ||
Časovni pas | Pacifik: UTC-8/-7 Gorski: UTC-7/-6 Vse razen West Wendoverja je v Pacifiku | ||
Poštna kratica | NV | ||
Koda ISO 3166 | US-NV | ||
Zemljepisna širina | 35°N do 42°N | ||
Zemljepisna dolžina | 114°W do 120°W | ||
Spletna stran | www |
Nevada je uradno znana kot »Srebrna država« zaradi pomembne vloge srebra v njeni zgodovini in gospodarstvu. Prav tako je znana kot »Država, rojena v bitki« (geslo se pojavlja tudi na njeni zastavi), saj je status zvezne države dosegla med ameriško državljansko vojno; 400 milijonov dolarjev iz trgovine s srebrom je močno koristilo Uniji in predsedovanju predsednika Abrahama Lincolna.
Poimenovanje države izvira iz španske besede za 'zasneženo' in se nanaša na majhen del zahodne Nevade, znan kot Sierra Nevada; vendar pa je večji del Nevade večinoma pol- do puščavnat, spada pa v Veliko kotlino. Območja južno od Velike kotline so del puščave Mojave, na zahodnem robu pa se poleg Sierre Nevade nahaja tudi jezero Tahoe. Približno 86% površine države upravljajo različne jurisdikcije zvezne vlade ZDA, tako civilne kot vojaške.[3]
Današnje ozemlje Nevade so sprva poseljevala indijanska plemena Paiute, Shoshone in Washoe. Prvi evropejski raziskovalci tega območja so bili Španci. Zaradi zasneženih gora so ga poimenovali Nevada, podobno kot Sierra Nevada v Španiji. Območje je bilo kasneje del Visoke Kalifornije v okviru podkraljestva Nove Španije, ki je, tako kot Mehika, pridobila neodvisnost leta 1821. Združene države so območje priključile leta 1848 po zmagi v mehiško-ameriški vojni in ga leta 1850 priključile Utahu. Odkritje srebra v Comstock Lode leta 1859 je pripeljalo do naglega naraščanja prebivalstva, kar je leta 1861 spodbudilo ustanovitev Nevade iz zahodnega dela Utaha. Nevada je 31. oktobra 1864 postala 36. zvezna država, kot druga izmed dveh držav, dodanih zvezni uniji med ameriško državljansko vojno (prva je bila Zahodna Virginija).[4]
Nevada je znana po svojih liberalnih zakonih. Leta 1940 je bila s populacijo 110.000 ljudi najmanj poseljena zvezna država, za polovico manj kot Wyoming, tedaj druga najmanj naseljena zvezna država.[5] Nevada je v 20. stoletju z ohlapno zakonodajo o porokah in ločitvah ter zakonitih igrah na srečo postala pomembna turistična destinacija.[6][7] Nevada je edina zvezna država, kjer je prostitucija legalna, a je prepovedana v najbolj naseljenih okrožjih ter naselju Carson City. Največji zaposlitveni sektor je turizem,[8] a pomembno je tudi rudarstvo: Nevada je četrti največji proizvajalec zlata na svetu.[9] Nevada je najbolj sušna ameriška zvezna država, suše pa se s podnebnimi spremembami pogosteje pojavljajo.[10]
Sklici
uredi- ↑ »Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas Population Totals: 2010-2017«. 2017 Population Estimates. United States Census Bureau, Population Division. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 2. marca 2019.
- ↑ »City and Town Population Totals: 2010-2017«. United States Census Bureau. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2019. Pridobljeno 2. marca 2019.
- ↑ »Federal Land Acres in Nevada« (PDF). U.S. Dept. of the Interior, Bureau of Land Management. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. septembra 2006. Pridobljeno 7. maja 2009.
- ↑ Rocha, Guy "Myth No. 12 – Why Did Nevada Become a State?" Arhivirano October 24, 2013, na Wayback Machine., Nevada State Library and Archives, accessed January 9, 2011
- ↑ »Race and Hispanic Origin: 1790 to 1990 by State« (PDF). US Census. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. novembra 2014. Pridobljeno 16. julija 2014.
- ↑ Bill Bible (11. avgust 2000). »Protect gaming's legacy«. Las Vegas Sun. Where I Stand (opinion). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2017. Pridobljeno 17. marca 2023.
- ↑ Jain, Priya (21. julij 2010). »Betty Goes Reno«. Slate (v ameriški angleščini). ISSN 1091-2339. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2017. Pridobljeno 17. marca 2023.
- ↑ "Nevada Employment & Unemployment Estimates for November 2010" Arhivirano May 25, 2017, na Wayback Machine., Nevada Department of Employment, Training, and Rehabilitation.
- ↑ »Mining FAQs« (v ameriški angleščini). Nevada Mining Association. 23. februar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2018. Pridobljeno 17. marca 2023.
- ↑ Bornstein, Seth (15. februar 2022). »West megadrought worsens to driest in at least 1,200 years«. Las Vegas Sun. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.