Leymah Gbowee
Leymah Roberta Gbowee, liberijska mirovna aktivistka, * 1. februar 1972, osrednja Liberija.
| Leymah Gbowee | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Leymah Roberta Gbowee 1. februar 1972[1][2][3] (52 let) Monrovija[4][5][…] |
| Narodnost | Liberijka |
| Državljanstvo |  Liberija[7] |
| Izobrazba | socialno skrbstvo , Mother Patern College of Health Sciences, Monrovija, Liberija; diploma iz transformacij konfliktov, Eastern Mennonite University, Harrisonburg, Virginia, ZDA |
| Poklic | političarka, poslovna ženska, ekonomistka, mirovna aktivistka, aktivistka |
| Poznan po | Masovno mirovno gibanje liberijskih žensk (Women of Liberia Mass Action for Peace) in Molitev, da se hudič vrne v pekel (Pray the Devil Back to Hell) |
Verska opredelitev | krščanstvo - luteranstvo |
| Nagrade | 2011 Nobelova nagrada za mir |
Odgovorna je za vodenje ženskega mirovnega gibanja liberijskih žensk, ki je pripomoglo h končanju druge liberijske državljanske vojne leta 2003. Njeni napori za zaključek vojne, s pomočjo sodelavke Ellen Johnson Sirleaf, so pripomogli k prehodu v obdobje miru in omogočili organizacijo svobodnih volitev leta 2005, na katerih je slavila Sirleafova. S tem je Liberija postala prva afriška država z žensko predsednico. [8] Skupaj z Ellen Johnson Sirleaf in Tawakkul Karman je leta 2011 prejela Nobelovo nagrado za mir "za njihovo nenasilno prizadevanje za varnost žensk in za pravico žensk sodelovati pri izgradnji miru."[9][10]
Članek o Gboweejevi v reviji znane ameriške televizijske osebnosti Oprah Winfrey O: The Oprah Magazine je njeno zgodbo postavil v okvir dogajanja z naslednjimi besedami:
"Liberijska državljanska zgodba, ki je le z nekaj manjšimi prekinitvami trajala med letoma 1989 in 2003, je bila rezultat ekonomske neenakosti, boja za nadzor nad naravnimi viri, globoko zakoreninjenih bojev med različnimi narodnostnimi skupinami, med katerimi so bili tudi potomci ameriških sužnjev, ki so leta 1847 ustanovili državo. Vojna je vključevala tudi cinično uporabo otrok - vojakov, oboroženih z lahkimi brzostrelkami kalašnikov, ki so ustrahovali civilno prebivalstvo države. V osrčju vsega tega je bil brezobzirni gospodar vojne Charles Taylor, ki je začel s prvimi konflikti in je nato vladal kot liberijski predsednik, dokler leta 2003 ni bil izgnan iz države."[11]
Sklici in opombe
uredi- ↑ http://www.infoplease.com/biography/var/leymahgbowee.html
- ↑ http://www.nndb.com/lists/499/000063310/
- ↑ http://www.bbc.co.uk/news/world-africa-15215312
- ↑ Record #1017068275 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ http://www.factmonster.com/biography/var/leymahgbowee.html
- ↑ http://www.ucc.org/black-history/test/profiles-iframe.html?page=13
- ↑ http://www.nytimes.com/2011/10/10/world/africa/on-the-campaign-trail-liberias-sirleaf-plays-down-nobel-win.html
- ↑ »African women look within for change«. CNN. 31. oktober 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2020. Pridobljeno 27. novembra 2013.
- ↑ »The Nobel Peace Prize 2011 – Press Release«. Nobelprize.org. 7. oktober 2011. Pridobljeno 7. oktobra 2011.
- ↑ »Nobelova nagrada za mir trem borkam za pravice žensk«. MMC RTV-SLO. 7. oktober 2011. Pridobljeno 7. oktobra 2011.
- ↑ "Kevin Conley, "The Rabble Rousers" in O, the Oprah Magazine, Dec. 2008, posted at www.oprah.com/omagazine/Leymah-Gbowee-and-Abigail-Disney-Shoot-for-Peace-in-Liberia/2#ixzz1bTSs28cd. Pridobljeno dne 21. oktobra 2011.