Aleksander Lajovic
Aleksander Lajovic, slovenski skladatelj in pedagog, * 26. maj 1920, Tábor (Češka), † 12. september, 2011, Maribor / Ptuj, Slovenija).
| Aleksander Lajovic | |
|---|---|
| Rojstvo | 26. maj 1920[1] |
| Smrt | 12. september 2011[1] (91 let) |
| Državljanstvo |  Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | skladatelj, glasbeni pedagog, univerzitetni učitelj |
Življenjepis
urediNa Akademiji za glasbo v Ljubljani je končal študij kompozicije (v razredu Lucijana Marije Škerjanca, 1950) in dirigiranja (v razredu Danila Švare, 1951). Živel in deloval je v Mariboru; med letoma 1952 in 1980 je deloval kot profesor teoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, v letih 1984-1989 pa na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Njegov skladateljski slog se giblje v okviru proste tonalnosti, večina njegovih del je instrumentalnih, predvsem komornih skladb.
Družina
urediAleksander je nečak slovenskega skladatelja Antona Lajovica.
Opus
uredi- Orkester:
- Suita iz baleta Nevsakdanji dan (1967)
- Ludi contrapunctici: passacaglia et fuga pro orchestra transmutata (1980)
- Komorna glasba:
- Nesodobne miniature, za klavir (1948)
- Sonatina I-II, ta klavir (1954; 1973)
- Dialog, za trobento in trombon (1973)
- Dialog, za 2 klarineta (1973)
- Sonata, za violino in klavir (1977-81)
- Sonata breve, za violončelo in klavir (1968)
- Vokalna glasba:
- Misel na ljubico, za sopran in klavir (1954)
- Preproste popevke, za sopran in klavir (1957-1969)
- Štirje samospevi, za sopran in klavir (1959)
- Prihaja zima, za mešani zbor (1975)
- Vokalno-instrumentalna glasba:
- Pet pesmi iz kitajske lirike, za tenor in komorni orkester (1948)
- Pisma, z amezzosopran in orkester (1953-1956)
- Nespečnost, kantata (1961)
Glej tudi
urediTa članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |