Publij Septimij Geta
| Geta Caesar Publius Septimius Geta Augustus | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 23. cesar Rimskega cesarstva | |||||
  | |||||
| Vladanje | • 209 – 4. februar 211 (s Septimijem Severjem in Karakalo) • februar – december 211 (s Karakalo) | ||||
| Predhodnik | Septimij Sever | ||||
| Naslednik | Karakala | ||||
| Rojstvo | 7. marec 189[1] Rim[2], Milano[2] | ||||
| Smrt | 26. december 211 (22 let) Rim | ||||
| |||||
| Vladarska rodbina | Severska dinastija | ||||
| Oče | Septimij Sever | ||||
| Mati | Julija Domna | ||||
Geta (latinsko Publius Septimius Geta Augustus), 23. cesar Rimskega cesarstva kot sovladar s svojim očetom Septimijem Severjem (198-211) in svojim starejšim bratom Karakalo (209-211), dokler ni bil na njegov ukaz ubit, * 7. marec 189, † 19. december 211.
Mladost
[uredi | uredi kodo]Geta je bil mlajši sin Septimija Severja in njegove druge žene Julije Domne. Rojen je bil v Rimu v času, ko je bil njegov oče samo guverner province v službi cesarja Komoda. V otroštvu je bil stalno v bližini svojega starejšega brata Lucija, kasnejšega cesarja Karakala. Odnosi med bratoma so bili morda ravno zaradi tega že od otroštva težavni. Prepiri med njima so bili stalni in so pogosto zahtevali posredovanje njune matere. Septimij Sever je želel pomiriti svojega mlajšega sina, zato mu je leta 209 podelil naziv Avgusta.
Med vojnim pohodom proti Britom na začetku 3. stoletja je cesarska propaganda ustvarila podobo srečne Severjeve družine, ki si deli odgovornost pri vladanju cesarstvu: žena Julija Domna je bila njegova svetovalka, starejši sin Karakala njegov vojaški namestnik, mlajši sin Geta pa je bil zadolžen za državno upravo. Resnično stanje je bilo povsem drugačno, saj sta bila med bratoma stalno prisotna rivalstvo in mržnja.
Socesar
[uredi | uredi kodo]Ko je Septimij Sever v Eboraku (York, Rimska Britanija) na začetku leta 211 umrl, sta bila Karakala in Geta razglašena za socesarja in sta se vrnila v Rim. Delitev prestola se je izkazala kot neuspešna, saj sta se brata za vsako pravno ali politično odločitev prepirala. Kasnejši viri so špekulirali, da sta celo hrepenela po delitvi cesarstva. Proti koncu leta 211 je stanje postalo neznosno. V času Saturnalij je Karakala prvič poskusil ubiti svojega brata, vendar mu to ni uspelo. Decembra istega leta je v materinem stanovanju organiziral spravno srečanje z bratom, na katerem so centuriji Geta umorili.
Po umoru je Karakala prepovedal omenjati svojega brata in ukazal, da se njegovo ime zbriše z vseh napisov (damnatio memoriae). Kot edini vladar je izkoristil priložnost, da je vse svoje politične nasprotnike obtožil zarote in jih odstranil. Kasij Dion omenja, da je bilo v tistem času ubitih ali pregnanih okoli 20.000 oseb obeh spolov.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Smith W. Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology — 1849. — 1219 p.
- ↑ 2,0 2,1 Historia Augusta
- ↑ Kasij Dion, Rimska zgodovina.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Glava mladega Geta, Gliptoteka, München
-
Getov denarij
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Publij Septimij Geta Rojen: 7. marec 189 Umrl: 26. december 211
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Septimij Sever |
Cesar Rimskega cesarstva 209–211 Z: Septimijem Severjem in Karakalo |
Naslednik: Karakala |
| Nezasedeno Medvladje Zadnji nosilec naziva Lucij Britanski
|
Legendarni britanski kralji | Naslednik: Karakala (kot Lucij Septimij Basijan) |
| Politične funkcije | ||
| Predhodnik: Lucij Fabij Cilo, Mark Anij Flavij Libo |
Konzul Rimskega cesarstva 205 z Karakalo |
Naslednik: Mark Numij Umbrij Senecij Albin, Lucij Fulvij Gavij Numisij Petronij Emilijan |
| Predhodnik: Lucij Anij Maksim, Gaj Septimij Sever Aper |
Konzul Rimskega cesarstva 208 z Karakalo |
Naslednik: Lucij Avrelij Komod Pompejan, Kvint Hedij Lolijan Plavcij Avit |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
