Pont-Saint-Esprit
Pont-Saint-Esprit | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 44°15′23″N 4°38′54″E / 44.25639°N 4.64833°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Oksitanija |
| Departma | Gard |
| Okrožje | Nîmes |
| Kanton | Pont-Saint-Esprit |
| Interkomunaliteta | Skupnost občin Rhône Cèze Languedoc |
| Upravljanje | |
| • Župan (2011-2014) | Roger Castillon |
| Površina 1 | 1.849 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 10.600 |
| • Gostota | 5,7 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 30202 /30130 |
| Nadmorska višina | 36–187 m (povp. 59 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Pont-Saint-Esprit (okcitansko Lo Pònt Sant Esperit) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon. Naselje je leta 2008 imelo 10.046 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Languedoc ob reki Roni in njenem desnem pritoku Ardèche, 60 km severovzhodno od Nîmesa.
Uprava
[uredi | uredi kodo]
Pont-Saint-Esprit je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aiguèze, Carsan, Cornillon, Le Garn, Goudargues, Issirac, Laval-Saint-Roman, Montclus, Saint-Alexandre, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-de-Carnols, Saint-Paulet-de-Caisson in Salazac z 18.468 prebivalci.
Kanton Pont-Saint-Esprit je sestavni del okrožja Nîmes.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Svetovno znan je postal zaradi nenavadne in še vedno nepojasnjene bolezni, ki je leta 1951 prizadela tamkajšnje prebivalce, in različnih ugibanj, povezanih z dogodkom. 15. avgusta 1951 so v Pont-Saint-Espritu zabeležili izbruh zastrupitev, ki so jih spremljale blodnjave motnje in različni fizični simptomi, med drugim slabost, prebavne motnje, zmanjšanje srčnega utripa, tresavica in bolečine v udih.
Okoliščine in posledice
[uredi | uredi kodo]Primer je zanimiv predvsem zaradi velikega števila simultanih obolenj in nenavadnih halucinacij.[2][3]
Prizadetih je bilo več kot 250 ljudi, od tega je bilo 50 ljudi sprejetih v psihiatrično bolnišnico in tam zadržanih tudi po več tednov in celo mesecev, vsaj 5 pa umrlo (od tega vsaj trije samomori).[4] Bolezen, ki se je prenašala s hrano, so povezali s »prekletim kruhom« (pain maudit) iz lokalne pekarne, vzroka za zastrupitev kruha pa do danes še niso dokočno potrdili.
Hipoteze
[uredi | uredi kodo]Razlogi za zastrupitev so še vedno zaviti v skrivnost, vendar obstaja več možnih razlag. Najzgodnejša hipoteza predpostavlja, da je šlo za izbruh ergotizma (zastrupitve z ergotinom, halucinogeno plesnijo, sicer znane tudi kot ogenj sv. Antonija).[4][5] Kasnejše raziskave so se osredotočile na možnost zastrupitve z živim srebrom zaradi uporabe panogena ali drugih fungicidov, ki se uporabljajo na žitih in semenih. Leta 1982 je francoski raziskovalec kot možnega povzročitelja izpostavil mikotoksin glive Aspergillus fumigatus, ki nastaja v silosih z žitom.
Leta 2008 je zgodovinar Steven Kaplan izdal knjigo Le pain maudit, v kateri trdi, da bi zastrupitev lahko povzročil dušikov triklorid, ki se uporablja za umetno (in protizakonito) beljenje moke.[3] Novinar Hank P. Albarelli ml. pa v svoji knjigi A Terrible Mistake iz leta 2009 trdi, da je CIA v okviru svojega programa o bioloških orožjih MKULTRA na prebivalstvu Pont-Saint-Esprita preizkušala uporabo LSD-ja kot orožja.[6] Alberellijeva teza pravi, da naj bi bil dogodek v Pont-Saint-Espritu zasnovan kot predhodnik podobnega poskusa, ki naj bi bil načrtovan v newyorškem podzemnem sistemu. Steven Kaplan je Albarellijeve trditve zavrnil kot teorijo zarote.[7]
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]
- Pont-Saint-Esprit, srednjeveški most s 25 loki dolžine 919 metrov na reki Roni, zgrajen v letih 1265-1309,
- priorstvo s cerkvijo sv. Petra iz 12. stoletja,
- gotska cerkev sv. Saturnina iz 15- stoletja.
- stavba maison des Chevaliers iz 12. stoletja, danes se v njej nahaja muzej posvetne umetnosti Garda,
- občinski muzej Paul-Raymond.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »French bread spiked with LSD in CIA experiment«. The Telegraph. Pridobljeno 13. novembra 2010.
- ↑ 3,0 3,1 Watson Claflin, Kyri. »H France Review« (PDF). Pridobljeno 13. novembra 2010.
- ↑ 4,0 4,1 Gabbai; Lisbonne; Pourquier (15. september 1951). »Ergot Poisoning at Pont St. Esprit«. BMJ. BMJ. 2 (4732): 650–651. doi:10.1136/bmj.2.4732.650. ISSN 0959-8138.
- ↑ »The Strange Case of the Cursed Bread«. The Fortean Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. decembra 2010. Pridobljeno 13. novembra 2010.
- ↑ Ruddy, Melissa. »A Terrible Mistake: H.P. Albarelli's Investigation into CIA Scientist's Murder, at the Crossroads of Mind Control and Assassination«. Pridobljeno 13. novembra 2010.
- ↑ Steven, David. »The Telegraph on acid – France, the CIA, and a touch of plagiary«. Pridobljeno 13. novembra 2010.
Povezave
[uredi | uredi kodo]- John G. Fuller, The Day Of St. Anthony's Fire (New York: The MacMillan Company, 1968).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Uradna stran Arhivirano 2010-10-02 na Wayback Machine. (francosko)
- Turistični urad
- Document Program radia BBC 4 o "prekletem kruhu"
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
