Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Letalnica bratov Gorišek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Letalnica bratov Gorišek
Odprta6. marec 1969 (preizkus)
21. marec 1969 (uradno)
Velikost
K–točka200 metrov
Rekord252 metrov
Japonska Rjoju Kobajaši
(24. marec 2019)
Vrhunski dogodki
Svetovna prvenstva1972, 1979, 1985, 1994,
2004, 2010, 2020
Svetovni pokal1987, 1994, 1997, 1999,
2000, 2001, 2002, 2003,
2005, 2006, 2007, 2008,
2009, 2011, 2012, 2013,
2015, 2016, 2017, 2018,
2019, 2021, 2022

Letalnica bratov Gorišek (tudi: Letalnica, Velikanka, Velikanka bratov Gorišek) je letalnica in največja izmed osmih naprav v Nordijskem centru Planica, zgrajena je bila leta 1969. Skonstruirana je bila po načrtih bratov Vlada in Janeza Goriška in po njima poimenovana. Na tej letalnici je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov, kar je največ v zgodovini in še 14 neveljavnih rekordnih dolžin s padcem ali dotikom.

6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec Miro Oman imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta 1972 je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini. Ko je Matti Nykänen na SP v poletih 1985 poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini smučarskih skokov poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo Andreas Goldbergerju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred SP v poletih, ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala.

Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.[1] Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali.

Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80.000 gledalcev, kot po skupnem številu, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150.000 obiskovalcev.[2]

Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši zip-line na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]
Vlado Gorišek in Miro Oman
(prvi in tretji z leve)
17. mar 1994 je Goldi pri 202 m z rokami podrsal in postal prvi človek, ki je preletel mejo 200 m
Jani Golob, slovenski skladatelj, je na željo režiserja napisal kratek instrumental, ki se predvaja ob počasnih posnetkih od leta 1997. Predvideno je bilo tudi snemanje z orkestrom, za katerega je napisal orkestracijo, a nikoli realizirano.[3]
Doskočišče (2015)
nov nalet (2015)
Pogled na skakalni center s Ciprnika (julij 2016)

Velikanka bratov Gorišek, kot se je izvirno imenovala, je bila načrtovana kot naslednica Bloudkove velikanke, skonstruirala pa sta jo brata Vlado in Janez Gorišek. Kot naslednik Stanka Bloudka je takrat Stano Pelan, vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran.

Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v Libiji in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik Vlado Gorišek je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča čez 42 stopinj, dolžina naleta 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.[4] Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov.

6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. To čast je imel Miro Oman, ki je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri.[5] Velikanko bratov Gorišek so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. Mednarodni teden smuških poletov. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je Jiří Raška. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.[6] Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, Manfred Wolf je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.[7][8][9][10]

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972, ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. Walter Steiner je postal prvi svetovni prvak. Kalkulacijska točka je bila takrat pri 165 metrih.[11][12][13]

1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP mednarodni teden poletov, ponovno pa je slavil Walter Steiner, skupaj pa se je zbralo 115.000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169 m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz Vzhodne Nemčije, doseženega v Oberstdorfu leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177 m.[14][15]

Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je Bogdan Norčič v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec Reinhold Bachler pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.[16]

Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115.000 gledalci. Uporabili so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli dva najboljša od štirih poletov in povprečje vse štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je Klaus Ostwald izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. Armin Kogler pa je postal svetovni prvak.[17][18][19][20]

1985: Rekorden obisk Planice s skupno 150.000 gledalci

[uredi | uredi kodo]

Leta 1984, ob proslavljanju 50. obletnice Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo letalnice. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84 z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 kubičnih metrov material, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.[21]

Leta 1985, je Planica gostilo 8. svetovno prvenstvo v poletih, z rekordnim skupnim in dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj 150.000 ljudi, v soboto pa rekorden dnevni obisk 80.000 ljudi.[22] Že na petkovem uradnem treningu smo videli tri svetovne rekord; Mike Holland (186 metrov) in Matti Nykänen (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je s svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil preplah pri vodilnih možeh FIS in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal Torbjørn Yggeseth, ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.[23][24]

Dolgoletni planiški režiser Stane Škodlar, je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral skladbo "Andromeda", instrumentalno mojstrovino Mihe Kralja. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994.

1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki

[uredi | uredi kodo]

Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100.000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10.000 gledalci, je Andreas Felder podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov[25][26] Naslednji dan pa je poljak Piotr Fijas v tretji seriji, pred 40.000 gledalci, postavil sploh zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje.[27][28] Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo.[29] Zadnji dan pred 50.000 gledalci je Vegard Opaas poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je Ole Gunnar Fidjestøl z poletom 190 metrov.[30]

1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikom

[uredi | uredi kodo]

23. marca 1991, je nemec André Kiesewetter v drugi seriji poletel 196 metrov v paralelnim tehniki, kar je najdaljši polet v paralelni tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko.[31][32] V tretji seriji sta Stephan Zünd in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je prav tako nemec Ralph Gebstedt, v zadnji seriji pristal pri 190 metrih in edinkrat zmagal v svetovnem pokalu.[33][34][35]

1994: Prvič čez 200 m, Goldi podrsal, Nieminen obstal

[uredi | uredi kodo]

Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati štelo za točke svetovnega pokala. Tekmovanje je zaznamovalo toplo, vreme in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali s helikopterji. Tik pred zdajci so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren dvigniti z balami iz sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je Martin Höllwarth po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo Nieminenu, ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje.[36] Naslednji dan, na uradnem treningu je Christof Duffner najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je Espen Bredesen pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta.[37] Prvi dan tekmovanja v soboto, zaradi močnega vetra niso izvedli niti enega skoka.

Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, zmagal je Sakala. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je Cecon uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.[29]

1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130.000 ljudi

[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je po zaslugi Primoža Peterke, ki se je s Thomo boril za sploh prvi veliki globus v zgodovini Slovenije, na Slovenskem zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in izjemnim obiskom samih tekem.[38] Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za glavnega tekmeca Dieter Thomo. Skupaj se je zbralo kar 130.000 gledalcev, drugi največji obisk v zgodovini Planice. Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70.000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila Espen Bredesen in Lasse Ottesen. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus.[39][40][41][42]

Na pobudo Staneta Škodlarja, dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.

1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekord

[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80.000 ljudi.[43][44] Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je Martin Schmitt padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom pri 214,5 metrih, Tommy Ingebrigtsen pa ga je izboljšal na 219,5 metra.[45][46]

16. marca 2000, med uradnim treningom je avstrijski skakalec Thomas Hörl, postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic.[47] Ko je Andreas Goldberger izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.[48][49]

Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120.000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. Adam Małysz je izenačil rekord na 225 metrov, Matti Hautamäki pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov.[50]

2005: Super nedelja z štirimi svetovnimi rekordi

[uredi | uredi kodo]

20. marca 2005, na super nedeljo smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: Tommy Ingebrigtsen je najprej izenačil na 231 metrov, Matti Hautamäki na 235.5 metrov, Bjørn Einar Romøren pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. Janne Ahonen je čisto na koncu padel pri 240 metrih.[39][51]

Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil FIS standardom. Planica je Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010 gostila že šestič. Švicarski skakalec Simon Ammann je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali Avstrijci. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev.

2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globus

[uredi | uredi kodo]

Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov.[52] Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra Jelka Grosa, za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin Sebastjan. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje.[53] Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila v ponedeljek, 16. marca 2015.[54][55]

Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji Petra Prevca in Jurija Tepeša, in so dobili tako ekipno tekmo kot tudi obe posamični z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini svetovnega pokala, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami.[56][57][58] Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.

2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcev

[uredi | uredi kodo]

Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko se je skupaj zbralo kar 111.000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag.[59] Na začetku med preizkusom letalnice, pa je Tilen Bartol padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.[60]

22. marca 2018 je Gregor Schlierenzauer z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.[61]

24. marca 2019 je Rjoju Kobajaši postavil rekord skakalnice pri 252 metrih, kar je drugi najdaljši veljavni polet vseh časov in osvojil prvi veliki globus za Japonsko.[62]

Leta 2020, je bilo 26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga zaradi pandemije COVID-19 prestavili na december.[63]

Tekmovanja

[uredi | uredi kodo]

Skoraj 2,5 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. (vir: Delo, RTV, Gorenjski glas)

Leto Datum Dogodek Velikost Zmagovalec Drugi Tretji Obisk
1969 21.–23. marec   KOP K153 Češkoslovaška Jiří Raška Norveška Bjørn Wirkola Vzhodna Nemčija Manfred Wolf 95.000  
1972 25. marec   SPRV K165 Švica Walter Steiner Vzhodna Nemčija Heinz Wosipiwo Češkoslovaška Jiří Raška 110.000  
1974 15.–17. marec   KOP K165 Švica Walter Steiner Finska Esko Rautionaho Norveška Dag Fossum 115.000  
1977 18.–20. marec   KOP K165 Avstrija Reinhold Bachler Vzhodna Nemčija Thomas Meisinger Češkoslovaška Ladislav Jirásko 50.000  
1979 17.–18. marec   SPRV K165 Avstrija Armin Kogler Vzhodna Nemčija Axel Zitzmann Poljska Piotr Fijas 115.000  
1985 16.–17. marec   SFWC K185 Finska Matti Nykänen Vzhodna Nemčija Jens Weißflog Češkoslovaška Pavel Ploc 150.000  
1987 14. marec   SP K185 Avstrija Andreas Felder Norveška Ole Gunnar Fidjestøl Zahodna Nemčija Thomas Klauser 100.000  
15. marec   SP K185 Norveška Ole Gunnar Fidjestøl Socialistična federativna republika Jugoslavija Matjaž Zupan Poljska Piotr Fijas
1991 23. marec   SP K185 Švedska Staffan Tällberg Švica Stephan Zünd Nemčija André Kiesewetter 80.000  
24. marec   WC K185 Nemčija Ralph Gebstedt Avstrija Stefan Horngacher Nemčija Dieter Thoma
1994 19. marec   SPRV(1); SP K185 močan veter; prvi dan svet. prvenstva in hkrati tekma za svetovni pokal 90.000  
20. marec   SPRV(2); SP K185 Češka Jaroslav Sakala Norveška Espen Bredesen Italija Roberto Cecon
Rezultat svet prvenstva (20. marec)
1997 22. marec   SP K185 Japonska Takanobu Okabe Japonska Kazuyoshi Funaki Finska Jani Soininen 130.000  
23. marec   SP K185 Japonska Akira Higashi Slovenija Primož Peterka Norveška Lasse Ottesen
1999 19. marec   SP K185 Nemčija Martin Schmitt Japonska Kazuyoshi Funaki Nemčija Christof Duffner 100.000  
20. marec   SP K185 Japonska Hideharu Miyahira Nemčija Martin Schmitt Japonska Noriaki Kasai
21. marec   SP K185 Japonska Noriaki Kasai Japonska Hideharu Miyahira Nemčija Martin Schmitt
2000 18. marec   SP
ekipna tekma		 K185  Nemčija  Finska  Japonska N/A  
19. marec   SP K185 Nemčija Sven Hannawald Finska Janne Ahonen Avstrija Andreas Goldberger
2001 17. marec   SP
ekipna tekma		 K185  Finska  Avstrija  Japonska 60.000  
18. marec   SP K185 Nemčija Martin Schmitt Finska Risto Jussilainen Norveška Tommy Ingebrigtsen
2002 23. marec   SP
ekipna tekma		 K185  Finska  Nemčija  Avstrija 90.000  
24. marec   SP K185 močan veter; posamično tekmovanje
2003 21. marec   SP
ekipna tekma		 K185  Finska Zastava Norveške Norveška  Avstrija 120.000  
22. marec   SP K185 Finska Matti Hautamäki Poljska Adam Małysz Avstrija Martin Höllwarth
23. marec   SP K185 Finska Matti Hautamäki Nemčija Sven Hannawald Japonska Hideharu Miyahira
2004 20.–21. februar   SPRV K185 Norveška Roar Ljøkelsøy Finska Janne Ahonen Finska Tami Kiuru 65.000  
22. februar   SPRV
ekipna tekma		 K185 Norveška Norveška Finska Finska Avstrija Avstrija
2005 19. marec   SP HS215 Finska Matti Hautamäki Avstrija Andreas Widhölzl Norveška Bjørn Einar Romøren 70.000  
20. marec   SP HS215 Norveška Bjørn Einar Romøren Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Andreas Widhölzl
2006 18. marec   SP HS215 Norveška Bjørn Einar Romøren Norveška Roar Ljøkelsøy Avstrija Martin Koch 56.000  
19. marec   SP HS215 Finska Janne Happonen Avstrija Martin Koch Slovenija Robert Kranjec
2007 23. marec   SP HS215 Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann Slovenija Jernej Damjan 50.000  
24. marec   SP HS215 Poljska Adam Małysz Norveška Anders Jacobsen Avstrija Martin Koch
25. marec   SP HS215 Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch
2008 14. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Finska Janne Ahonen Norveška Bjørn Einar Romøren 57.000  
15. marec   SP
ekipna tekma		 HS215 Zastava Norveške Norveška  Finska  Avstrija
16. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Avstrija Martin Koch Finska Janne Happonen
2009 20. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Poljska Adam Małysz Rusija Dimitrij Vasiljev 65.000  
21. marec   SP
ekipna tekma		 HS215 Zastava Norveške Norveška  Poljska  Rusija
22. marec   SP HS215 Finska Harri Olli Poljska Adam Małysz Švica Simon Ammann
Slovenija Robert Kranjec
2010 19.–20. marec   SPRV HS215 Švica Simon Ammann Avstrija Gregor Schlierenzauer Norveška Anders Jacobsen 82.000  
21. marec   SPRV
ekipne tekma		 HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Finska
2011 18. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Avstrija Thomas Morgenstern Avstrija Martin Koch 43,500  
19. marec   SP
ekipna tekma		 HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška Zastava Slovenije Slovenija
20. marec   SP HS215 Poljska Kamil Stoch Slovenija Robert Kranjec Poljska Adam Małysz
2012 16. marec   SP HS215 Slovenija Robert Kranjec Švica Simon Ammann Avstrija Martin Koch 60.000  
17. marec   SP
ekipna tekma		 HS215  Avstrija Zastava Norveške Norveška  Nemčija
18. marec   SP HS215 Avstrija Martin Koch Švica Simon Ammann Slovenija Robert Kranjec
2013 22. marec   SP HS215 Avstrija Gregor Schlierenzauer Slovenija Peter Prevc Poljska Piotr Żyła 55.000  
23. marec   SP
ekipna tekma		 HS215 Zastava Slovenije Slovenija Zastava Norveške Norveška  Avstrija
24. marec   SP HS215 Slovenija Jurij Tepeš Norveška Rune Velta Slovenija Peter Prevc
2015 20. marec   SP HS225 Slovenija Peter Prevc Slovenija Jurij Tepeš Avstrija Stefan Kraft 67.000  
21. marec   SP
ekipna tekma		 HS225 Zastava Slovenije Slovenija  Avstrija Zastava Norveške Norveška
22. marec   SP HS225 Slovenija Jurij Tepeš Slovenija Peter Prevc Norveška Rune Velta
2016 17. marec 2016   SP HS225 Slovenija Peter Prevc Norveška Johann André Forfang Slovenija Robert Kranjec 111.000  
18. marec 2016   SP HS225 Slovenija Robert Kranjec Slovenija Peter Prevc Norveška Johann André Forfang
19. marec 2016   SP
ekipna tekma		 HS225 Zastava Norveške Norveška Zastava Slovenije Slovenija  Avstrija
20. marec 2016   SP HS225 Slovenija Peter Prevc Slovenija Robert Kranjec Norveška Johann André Forfang
2017 24. marec   SP HS225 Avstrija Stefan Kraft Nemčija Andreas Wellinger Nemčija Markus Eisenbichler 75.000  
25. marec   SP
ekipna tekma		 HS225 Zastava Norveške Norveška  Nemčija  Poljska
26. marec   SP HS225 Avstrija Stefan Kraft Nemčija Andreas Wellinger Japonska Noriaki Kasai
2018 23. marec   SP HS240 Poljska Kamil Stoch Norveška Johann André Forfang Avstrija Stefan Kraft 58,400  
24. marec   SP
ekipna tekma		 HS240 Zastava Norveške Norveška  Nemčija Zastava Slovenije Slovenija
25. marec   SP HS240 Poljska Kamil Stoch Avstrija Stefan Kraft Norveška Daniel-André Tande
2019 22. marec   SP HS240 Nemčija Markus Eisenbichler Japonska Rjoju Kobajaši Poljska Piotr Żyła 63,400  
23. marec   SP
ekipna tekma		 HS240  Poljska  Nemčija Zastava Slovenije Slovenija
24. marec   SP HS240 Japonska Rjoju Kobajaši Slovenija Domen Prevc Nemčija Markus Eisenbichler
2020 20.–21. marec   SPRV HS240 pandemija COVID; prestavljeno na 11.–13. december odpadlo
22. marec   SPRV
ekipna tekma		 HS240
11.–12. december   SPRV HS240 Nemčija Karl Geiger Norveška Halvor Egner Granerud Nemčija Markus Eisenbichler ni bilo
gledalcev
13. december   SPRV
ekipna tekma		 HS240 Zastava Norveške Norveška  Nemčija  Poljska
2021 25. marec   SP HS240 Japonska Rjoju Kobajaši Nemčija Markus Eisenbichler Nemčija Karl Geiger ni bilo
gledalcev
26. marec   SP HS240 Nemčija Karl Geiger Japonska Rjoju Kobajaši Slovenija Bor Pavlovčič
27. marec   SP
ekipna tekma		 HS240 močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena bo 28. marca
28. marec   SP
ekipna tekma		 HS240  Nemčija  Japonska  Avstrija
28. marec   SP HS240 Nemčija Karl Geiger Japonska Rjoju Kobajaši Nemčija Markus Eisenbichler
2022 25. marec   SP HS240 Slovenija Žiga Jelar Slovenija Peter Prevc Slovenija Anže Lanišek 60,000  
26. marec   SP
ekipna tekma		 HS240 Zastava Slovenije Slovenija Zastava Norveške Norveška  Avstrija
27. marec   SP HS240 Norveška Marius Lindvik Japonska Jukija Sato Slovenija Peter Prevc
2023 31. marec   SP HS240 zaradi vetra posamična tekma prestavljena na naslednji dan 56,000  
1. april   SP HS240 Avstrija Stefan Kraft Slovenija Anže Lanišek Poljska Piotr Żyła
1. april   SP
ekipna tekma		 HS240  Avstrija Zastava Slovenije Slovenija Zastava Norveške Norveška
2. april   SP HS240 Slovenija Timi Zajc Slovenija Anže Lanišek Avstrija Stefan Kraft
2024 22. marec   SP HS240 Slovenija Peter Prevc Avstrija Daniel Huber Norveška Johann André Forfang 69,986  
23. marec   SP
ekipna tekma		 HS240  Avstrija Zastava Slovenije Slovenija Zastava Norveške Norveška
24. marec   SP HS240 Avstrija Daniel Huber Slovenija Domen Prevc Poljska Aleksander Zniszczoł

Rekord

[uredi | uredi kodo]

Celoten seznam

[uredi | uredi kodo]
Datum Dolžina
6. marec 1969   Socialistična federativna republika Jugoslavija Miro Oman (premiera) (test) 135,0 m  
21. marec 1969   Vzhodna Nemčija Jürgen Dommerich 137,0 m  
21. marec 1969   Norveška Lars Grini 146,0 m  
21. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška 148,0 m  
21. marec 1969   Vzhodna Nemčija Horst Queck 149,0 m  
21. marec 1969   Češkoslovaška Josef Matouš 151,0 m  
21. marec 1969   Norveška Bjørn Wirkola Svetovni rekord 156,0 m  
22. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška Svetovni rekord 156,0 m  
22. marec 1969   Norveška Bjørn Wirkola Svetovni rekord 160,0 m  
22. marec 1969   Češkoslovaška Jiří Raška Svetovni rekord 164,0 m  
23. marec 1969   Vzhodna Nemčija Manfred Wolf Svetovni rekord 165,0 m  
15. marec 1974   Švica Walter Steiner Svetovni rekord 169,0 m  
15. marec 1974   Švica Walter Steiner 177,0 m  
18. marec 1977   Avstrija Reinhold Bachler 169,0 m  
19. marec 1977   Avstrija Reinhold Bachler 172,0 m  
20. marec 1977   Socialistična federativna republika Jugoslavija Bogdan Norčič 181,0 m  
17. marec 1979   Vzhodna Nemčija Axel Zitzmann 179,0 m  
18. marec 1979   Vzhodna Nemčija Klaus Ostwald 175,0 m  
18. marec 1979   Vzhodna Nemčija Klaus Ostwald Svetovni rekord 176,0 m  
15. marec 1985   Združene države Amerike Mike Holland Svetovni rekord 186,0 m  
15. marec 1985   Finska Matti Nykänen Svetovni rekord 187,0 m  
15. marec 1985   Finska Matti Nykänen Svetovni rekord 191,0 m  
13. marec 1987   Avstrija Andreas Felder 192,0 m  
14. marec 1987   Poljska Piotr Fijas Svetovni rekord 194,0 m  
23. marec 1991   Nemčija André Kiesewetter 196,0 m  
17. marec 1994   Avstrija Martin Höllwarth Svetovni rekord 196,0 m  
17. marec 1994   Avstrija Andreas Goldberger 202,0 m  
17. marec 1994   Finska Toni Nieminen Svetovni rekord 203,0 m  
18. marec 1994   Nemčija Christof Duffner 207,0 m  
Datum Dolžina
18. marec 1994   Norveška Espen Bredesen Svetovni rekord 209,0 m  
22. marec 1997   Norveška Espen Bredesen Svetovni rekord 210,0 m  
22. marec 1997   Norveška Lasse Ottesen Svetovni rekord 212,0 m  
22. marec 1997   Nemčija Dieter Thoma 213,0 m  
19. marec 1999   Nemčija Martin Schmitt 219,0 m  
19. marec 1999   Nemčija Martin Schmitt Svetovni rekord 214,5 m  
20. marec 1999   Norveška Tommy Ingebrigtsen Svetovni rekord 219,5 m  
16. marec 2000   Avstrija Thomas Hörl Svetovni rekord 224,5 m  
18. marec 2000   Avstrija Andreas Goldberger Svetovni rekord 225,0 m  
20. marec 2003   Poljska Adam Małysz Svetovni rekord 225,0 m  
20. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 227,5 m  
21. marec 2003   Finska Veli-Matti Lindström 232,5 m  
22. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 228,5 m  
23. marec 2003   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 231,0 m  
17. marec 2005   Avstrija Andreas Widhölzl 234,5 m  
20. marec 2005   Norveška Tommy Ingebrigtsen Svetovni rekord 231,0 m  
20. marec 2005   Norveška Bjørn Einar Romøren Svetovni rekord 234,5 m  
20. marec 2005   Finska Matti Hautamäki Svetovni rekord 235,5 m  
20. marec 2005   Norveška Bjørn Einar Romøren Svetovni rekord 239,0 m  
20. marec 2005   Finska Janne Ahonen 240,0 m  
20. marec 2015   Avstrija Michael Hayböck 241,5 m  
20. marec 2015   Avstrija Michael Hayböck 242,0 m  
20. marec 2015   Slovenija Peter Prevc 248,5 m  
16. marec 2016   Slovenija Tilen Bartol 252,0 m  
25. marec 2017   Norveška Robert Johansson 250,0 m  
25. marec 2017   Avstrija Stefan Kraft 251,0 m  
25. marec 2017   Poljska Kamil Stoch 251,5 m  
22. marec 2018   Avstrija Gregor Schlierenzauer 253,5 m  
24. marec 2019   Japonska Rjoju Kobajaši 252,0 m  
  Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.
  Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.

Največji obisk

[uredi | uredi kodo]

Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.

Leto Datum Skupaj Četrtek Petek Sobota Nedelja
1985 15.-17. marec   150.000 N/A 20.000 80.000 50.000
1997 21.-23. marec   130.000 N/A 20.000 70.000 40.000
2003 20.-23. marec   120.000 N/A N/A 60.000 N/A
1979 15.-18. marec   115.000 10.000 15.000 40.000 50.000
1974 15.-17. marec   115.000 N/A 20.000 40.000 55.000
2016 16.-20. marec   111.000 20,500 22,500 32,500 33.000
1972 24.-26. marec   110.000 N/A 20.000 40.000 50.000
1987 13.-15. marec   100.000 N/A 10.000 40.000 50.000
1999 18.-21. marec   100.000 N/A 10.000 N/A N/A
1969 21.-23. marec   95.000 — 15.000 35.000 45.000
1994 18.-20. marec   90.000 N/A 20.000 40.000 30.000
2002 21.-24. marec   90.000 N/A N/A N/A N/A
2010 17.-21. marec   82.000 13.000 17,500 35.000 16.000
1991 21.-24. marec   80.000 N/A 15.000 40.000 25.000
2017 23.-26. marec   75.000 15.000 16,500 27.000 16,500

     Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.[nb 1]

Ostali rekordi

[uredi | uredi kodo]
  • 17. marca 1994 je Andreas Goldberger podrsal pri 202 metrih in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, zaradi podrsa je bil skok seveda neveljaven.
  • 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80.000 gledalcev, kar je rekordna množica v Planici, prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150.000 ljudi.
  • 22. marca 1997 se je na tekmi pod Letalnico zbralo 70.000 tisoč gledalcev kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala.
  • 17. marca 1994 je Toni Nieminen pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah.
  • Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem.
  • V soboto se je na SP v poletih 1985 zbralo med 80-100 tisoč gledalci, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih.
  • Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v zgodovini.
  • 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih.
  • 14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs).
  • 41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih.
  • 7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih.
  • 28 veljavnih svetovnih rekordov.

Glasbena spremljava

[uredi | uredi kodo]
  • "Planiške fanfare" (1954) – prve fanfare je posebej za Planico '54 napisal slovenski skladatelj Bojan Adamič.[64] Drugo posodobljeno verzijo fanfar je tri leta kasneje napisal Uroš Krek, prav tako zelo priznani slovenski skladatelj.[65][66]
  • "Planica, Planica" (1979) – je skladba skupine Ansambel bratov Avsenik, ki je bila prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal Slavko Avsenik, nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal Ferry Souvan.[67][68][69]
  • "Andromeda" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal Miha Kralj, pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.[70][71]
  • "Slow Motion Instrumental" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice Staneta Škodlarja, je priznani slovenski skladatelj Jani Golob, napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.[3]

Slavni

[uredi | uredi kodo]

David Bowie je bil velik oboževalec skokov, poletov in še Planice, saj je menda redno spremljal prenose po televiziji. Planico je tudi obiskal, bil pa je tudi močno zainteresiran za izvedbo koncerta pod Poncami.[navedi vir]

Tekma leta 2019

Red Bull 400

[uredi | uredi kodo]

Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja Red Bull. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°. Prva izvedba je bila leta 2012 in postaja tradicionalna. Leta 2014 prireditve zaradi obnove ni bilo, a se je spet vrnila leta 2015.[72]

Moški

[uredi | uredi kodo]
Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012   Turčija Arslan Ahmet 5min 02s
2 12. maj 2013   Slovenija Simon Alič 5min 11s
3 19. september 2015   Turčija Arslan Ahmet 5min 08s
4 17. september 2016   Turčija Arslan Ahmet 5min 09s
5 16. september 2017   Slovenija Luka Kovačič 5min 05s
6 15. september 2018   Slovenija Luka Kovačič 4min 59s
7 14. september 2019   Slovenija Luka Kovačič 4min 55s
8 11. september 2021   Slovenija Luka Kovačič 4min 53s

Ženske

[uredi | uredi kodo]
Izvedba Datum Čas
1 22. september 2012   Avstrija Teresa Stadlobler 6min 46s
2 12. maj 2013   Avstrija Teresa Stadlobler 6min 37s
3 19. september 2015   Italija Confortolla Antonela 6min 25s
4 17. september 2016   Italija Valentina Belloti 6min 19s
5 16. september 2017   Poljska Dominika Wiśniewska-Ulfik 6min 41s
6 15. september 2018   Slovenija Barbara Trunkelj 6min 20s
7 14. september 2019   Slovenija Barbara Trunkelj 6min 24s
8 11. september 2021   Slovenija Barbara Trunkelj 6min 11s

Svetovni dan snega

[uredi | uredi kodo]

Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden.

Izvedba Datum Države Dogodki Udeleženci
1 22. januar 2012   39 225 200.000+
2 20. januar 2013   39 435 430.000+
3 19. januar 2014   35 610 549.000+
4 25. januar 2015   45 645 591,200+
5 17. januar 2016   42 625 300.000+
6 15. januar 2017   46 478 190.000+
7 20.-21. januar 2018   46 516 104.000+
8 20. januar 2019   45 464 315.000+
9 18.-19. januar 2020   45 359 105.000+
10 16.-17. januar 2021   33 110 63.000

Žična drča

[uredi | uredi kodo]

To je najstrmejši zip-line na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje Elan. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti Jure Košir. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€.

Karakteristike

[uredi | uredi kodo]
  • cilj - 949 m
  • čas - 40 sekund
  • dolžina - 566 m
  • start - 1151,6 m
  • viš. razlika - 202 m
  • min nad tlemi - 3 m
  • max nad tlemi - 53 m
  • min teža uporabnika - 40 kg
  • max teža uporabnika - 120 kg
  • min višina uporabnika - 140 cm
  • max višina uporabnika - 200 cm
  • temperatura - obratuje med -10 °C do +40 °C
  • kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h)
  • hitrost - 40 km/h do 90 km/h (odvisno od teže, vetra...)
  • povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu)
  • maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu)

Napredek v gradnji

[uredi | uredi kodo]

K-točka

[uredi | uredi kodo]
Leto K-točka
1969 K153
1972 K165
1985 K185
2015 K200

Velikost

[uredi | uredi kodo]
Leto HS
2005 HS215
2015 HS225
2018 HS240

Tehnični podatki

[uredi | uredi kodo]

Specifikacije:[73][74]

  • zaletišče – 133.8 m
  • naklon zaletišča – 35.1°
  • kalkulacijska točka 200 m
  • naklon doskočišča – 30-35°
  • velikost skakalnice – 225 m
  • Višina odskočne mize – 2,93 m
  • višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m

Režija

[uredi | uredi kodo]
  • Beno Hvala - 1969, 1972, 1974, 1979
  • Stane Škodlar - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999–2003, 2006
  • Dejan Čretnik - 2007–2013, 2015–2021
  • Jaka Krivec - 2022, 2023, 2024

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]

Leta 1974 se Letalnica bratov Gorišek pojavi v nemškem filmu režiserja Werner Herzoga Velika ekstaza rezbarja Steinerja z Walterjem Steinerjem kot drvarjem v glavni vlogi.[75]

Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal Vinko Bogataj pojavi v ameriški oddaje športni oddaji Wide World of Sports televizijske postaje ABC z voditeljem Brentom Musburgerjem. Prikazuje Bogatajev intervju o Agony of defeat.[76]

Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje The Queen Latifah Show, ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka Queen Latifah. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".[77]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani kot sobotna Planica 1985:

    250.000 do 400.000 ljudi — Okroglice na Vipavskem leta 1953, proslava ob 10. obletnici osvoboditve Primorske
    200.000 ljudi — Janez Pavel II leta '99 na Betnavi, Slomškova beatifikacija
    120.000 ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom
    105.000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Hipodromu Stožice
    100.000 ljudi — Janez Pavel II leta '96 na Letališču MB

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda«. delo. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  2. ↑ »Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti (stran 9)«. Delo. 18. marec 1985.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Ustrašil bi se, če bi bil vsem všeč«. Večer. 24. januar 2016.
  4. ↑ »Planica 1969 (video)«. RTV Slovenija. 21. marec 1969. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2021. Pridobljeno 26. novembra 2020.
  5. ↑ »Planica je nared (stran 17)«. Delo. 7. marec 1969.
  6. ↑ »Planica – je nared (stran 8)«. Delo. 21. marec 1969.
  7. ↑ »Planica spet pred vsemi (stran 5)«. Delo. 22. marec 1969.
  8. ↑ »Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)«. Delo. 23. marec 1969.
  9. ↑ »Dan brez primere v Planici (stran 8)«. Delo. 23. marec 1969.
  10. ↑ »Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)«. Delo. 24. marec 1969.
  11. ↑ »v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)«. Delo. 25. marec 1972.
  12. ↑ »Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)«. Delo. 26. marec 1972.
  13. ↑ »Konec — v vetru (stran 1 & 3)«. Delo. 27. marec 1972.
  14. ↑ »Še nikoli tako daleč (stran 13)«. Delo. 16. marec 1974.
  15. ↑ »In zopet Steiner! (stran 11)«. Delo. 18. marec 1974.
  16. ↑ »"Norko" z dotikom 181 m. Zmagovalec je R. Bachler (stran 9«. Delo. 21. marec 1977.
  17. ↑ »Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m (stran 10)«. Delo. 19. marec 1979.
  18. ↑ »Svetovno prvenstvo v poletih 1979«. RTV 4D. 22. januar 2020. Dogodek se je zgodil ob 01:25.
  19. ↑ »Koglerju naslov, Ostwaldu rekord (stran 9«. Delo. 19. marec 1979.
  20. ↑ »Svetovno prvenstvo v poletih 1979«. International Ski Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2012. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  21. ↑ »TV Dnevnik 13/10/1984«. euscreen.eu. RTV Slovenija. 13. oktober 1984. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2020. Pridobljeno 28. novembra 2020.
  22. ↑ »Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti«. Delo. 18. marec 1985. str. 9.
  23. ↑ »V manj kot dveh urah trije svetovni in vrsta državnih rekordov«. Delo. 16. marec 1985. str. 5.
  24. ↑ Okorn, Jože (18. marec 2015). »Planica, zibelka smučarskih poletov: Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prvi človek preletel magično mejo 100 metrov«. Dnevnik.
  25. ↑ »Felder z znamenjem, ki ne velja«. Delo. 14. marec 1987. str. 1.
  26. ↑ »Andreas Felder na treningu pod Poncami poletel 192 m«. Delo. 14. marec 1987. str. 5.
  27. ↑ »Felderju sobotna tekma, Fijasu pa svetovni rekord«. Delo. 16. marec 1987. str. 11.
  28. ↑ »Planica 1987: Foto galerija«. Delo. 16. marec 1987. str. 16.
  29. ↑ 29,0 29,1 »Decembra 94 bo Slovenija smučarsko središče sveta«. Delo. 13. junij 1994. str. 11.
  30. ↑ »Planiška nedelja Fidjestoelu, drugi Zupan...«. Delo. 16. marec 1987. str. 9.
  31. ↑ »Tudi Kiessewetter je bil ob sapo, zato je nekoliko segel v sneg«. Delo. 25. marec 1991. str. 9.
  32. ↑ »Andre Kiesseweter - 196 metrov - s padcem«. YouTube. 23. marec 1991.
  33. ↑ »Rezultati iz Planice: LETALNICA - DRUGI DAN«. Delo. 25. marec 1991.
  34. ↑ »»Planica, Planica…«, 1991«. National Museum of Contemporary History. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  35. ↑ »Ralph Gebstedt osebni rekord: 190 metrov - Planica 1997 - sobotna tekma (glej na 10:46)«. YouTube. 22. marec 1997.
  36. ↑ »V Planici tudi preko magičnih 200 metrov«. Delo. 18. marec 1994. str. 8.
  37. ↑ »Planica ne pozna nobenih meja; Espen Bredesen poletel 209 metrov«. Delo. 19. marec 1994. str. 8.
  38. ↑ »Za najboljših šest letalcev 50.000 evrov«. Dnevnik. 20. marec 2010.
  39. ↑ 39,0 39,1 »Zgodovina Planice: Od Bradla do Kobajašija«. RTV Slovenija. Pridobljeno 27. novembra 2020.
  40. ↑ »Planica – L. Ottesen 212 m, Peterka skupni zmagovalec«. Delo. 24. marec 1997. str. 11.
  41. ↑ »Japonski zmagi v Planici, P. Peterki tudi piramida«. Delo. 24. marec 1997. str. 1.
  42. ↑ »Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel«. Gorenjski glas. 25. marec 1997. str. 9.
  43. ↑ »Magična privlačnost zibelke«. Delo. 22. marec 1999. str. 1.
  44. ↑ »Zmaga Japoncem in Nemcem, svetovni rekord pa Norvežanu«. Gorenjski glas. 23. marec 1999. str. 1, 21.
  45. ↑ »Schmitt novi rekorder, slovenski delež pičel«. Delo. 20. marec 1999. str. 10.
  46. ↑ »Pomilovalne poglede preskočil za pol metra«. Delo. 22. marec 1999. str. 16.
  47. ↑ »Velikanka čaka na rekorde«. Gorenjski glas. 17. marec 2000. str. 22.
  48. ↑ »Rekordi padali kot zrele hruške«. Gorenjski glas. 21. marec 2000. str. 19.
  49. ↑ »Weltrekord: Österreicher Thomas Hörl flog 224,5 m weit«. mopo.de (v nemščini). 16. marec 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2016. Pridobljeno 4. decembra 2020.
  50. ↑ »Planica rekordna v vseh pogledih (1) / Fincu rekord, Poljaku kristalni globus (10)«. Gorenjski glas. 17. marec 2000. str. 1, 10.
  51. ↑ Okorn, Jože (21. marec 2005). »Izbral miss in podrl rekord«. Dnevnik.
  52. ↑ »Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek«. nc-planica.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  53. ↑ »Prenovljena velikanka: 250 metrov«. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. marca 2014.
  54. ↑ »Otvoritev Letalnice bratov Gorišek«. mizs.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  55. ↑ »Fotogalerija letalnice«. nc-planica.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2015. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  56. ↑ »Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem«. delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 20. marca 2015.
  57. ↑ »Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici«. delo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2016. Pridobljeno 21. marca 2015.
  58. ↑ »Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus«. delo. Pridobljeno 22. marca 2015.
  59. ↑ »Foto: Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev«. RTV Slovenija. 20. marec 2016.
  60. ↑ »Prišlič 246, Bartol 252 with a fall on Wednesday's test of the hill«. planica.si. 16. marec 2016.
  61. ↑ »"Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu«. RTV Slovenija. 22. marec 2018.
  62. ↑ »Planiški rekord za piko na i (skoraj) popolni zimi«. RTV Slovenija. 24. marec 2019l.
  63. ↑ Mavrič, Petra (24. april 2020). »Znan je termin SP v poletih v Planici«. Siol.
  64. ↑ »15 skokov nad 100 metrov: Slovesna otvoritev 120-metrske (stran 6, stolpec 5)«. Slovenski poročevalec. 13. marec 1954.
  65. ↑ »Naše misli so v Planici... (stran 6, podnaslov)«. Slovenski poročevalec. 8. marec 1957.
  66. ↑ »Planiške fanfare (uvodna in odjavna špica)«. YouTube. 10. december 2020.
  67. ↑ »Skrivnostne poti skladbe, ki jo pozna vsak Slovenec«. siol.net. 17. marec 2018.
  68. ↑ »Lepe Ste Ve Karavanke, 1966 (album)«. discgogs.com. 10. december 2020.
  69. ↑ »Smučarska by Ansambel bratov Avsenik (1965)«. YouTube. 10. december 2020.
  70. ↑ »Andromeda: Miha Kralj (1980)«. YouTube. 10. december 2020.
  71. ↑ »Električne sanje: film o Mihu Kralju, ki je dal kultni kozmični zven poletom v Planici«. Radiotelevizija Slovenija. 25. maj 2018.
  72. ↑ »Red bull 400 Planica 2015«. Red Bull. Pridobljeno 8. januarja 2016.
  73. ↑ »Iz 24UR: Velikanka čaka letalce«. POP TV. Pridobljeno 16. marca 2015.
  74. ↑ »Svetovna velikanka čaka le še na skakalce«. RTV Slovenija. Pridobljeno 16. marca 2015.
  75. ↑ »Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog«. Werner Herzog Filmproduktion. Pridobljeno 26. januarja 2012.
  76. ↑ »Intervju z Vinko Bogatajem na ABC«. ABC. Pridobljeno 30. marca 2015.
  77. ↑ »Fotografija letalnice v šovu The Queen Latifah Show«. The Queen Latifah Show. Pridobljeno 2. marca 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Letalnica bratov Gorišek.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Letalnica_bratov_Gorišek&oldid=6330216«