Ščegetavček

Ščegetavček
Notranja anatomija človeške vulve s ščegetavčkovo kožico in malimi sramnimi ustnami, ki so prikazane kot črte. Ščegetavček sega tudi v notranjost telesa pod sramno kost.
Podrobnosti
Prekurzor	Sramna grčica
Arterija	Dorzalna ščegetavčkova arterija
Živec	Dorzalni ščegetavčkov živec
Identifikatorji
MeSH	D002987
TA	A09.2.02.001
FMA	9909
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Ščegetávček ali klítoris je nabrekljiv organ zunanjih ženskih spolovil in je najpomembnejša erogena cona pri ženski.

Sestavlja ga notranji del - telo ščegetavčka in glavica, ki jo prekriva ščegetavčkova kožica.

Klitoris se nahaja približno 2 centimetra nad nožnično odprtino, približno tam, kjer se začnejo oziroma stikajo notranje (male) sramne ustnice. Ščegetavček ima enak embrionalni izvor kot moški spolni ud.

Klitorisi so različnih oblik in velikosti; nekatere ščegetavčkove glavice so komaj večje od bucikine glavice, druge pa lahko dosežejo tudi do dva centimetra.

Ščegetavček je zgrajen iz dveh krakov brecilnega tkiva (crus clitoridis), ki izvirata iz sramnice ter se nadaljujeta v kavernozni telesi klitorisa. Ščegetavček se konča v želodu podobno obliko - glansu klitorisa. V ščegetavčku se nahaja okoli 8000 živcev. Občutljiv ščegetavček ščiti ščegetavčkova kožica, ki iz malih sramnih usten prehaja na glans klitorisa in ga prekriva.

V ščegetavčku so prisotni številni živčni končiči, zato je zelo občutljiv na dotik. Pri večini žensk vodi stimulacija ščegetavčka do orgazma. Funkcija ščegetavčka je občutenje spolnega užitka.

Predstavnosti o temi Ščegetavček v Wikimedijini zbirki

Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u