Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Enšakušana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Enšakušana
𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾
Fragmenti napisa "Kralj Enšakušana"
(𒈗 (...) 𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾).
Vladanjeokoli 2350 pr. n. št.[1][2]
PredhodnikLugal-kisal-si
NaslednikLugalzagezi
Rojstvocca. 24. stoletje pr. n. št.
Smrt24. stoletje pr. n. št.
Vladarska rodbinaDruga uruška dinastija
Lega Uruka na zemljevidu Iraka

Enšakušana (sumersko 𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾, en-sha3-kush2-an-na)[3] ali Enšagsagana,[4] En-šag-kuš-ana, Enukduana in En-Šakanša-Ana je bil kralj Uruka, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št. Seznam sumerskih kraljev omenja, da je vladal 60 let. Osvojil je Hamazi, Akad, Kiš in Nipur iz zavladal celi Sumeriji.

Vladarski naslovi

[uredi | uredi kodo]

Enšakušana je privzel sumerski vladarski naslov en ki-en-gi lugal kalam (𒂗 𒆠𒂗𒄀 𒈗 𒌦),[5][6][7] ki bi se lahko prevedel kot "vladar Sumerije in kralj vseh dežel". "en" se je morda nanašal na Uruk, "lugal" pa na Ur,[8] kar bi lahko ustrezalo kasnejšemu naslovu lugal ki-en-gi ki-uri - "kralj Sumerije in Akada". Naslov je nazadnje pomenil kraljevanje nad celo Mezopotamijo.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Za Enšakušanovo vladanje so značilni predvsem njegovi vojni pohodi, med kateimi je bil najvidnejši pohod proti Kišu in Akšaku. Napad na obe mesti je dokazan v napisu na kamniti posodi iz Nipurja, ki se bere:

Za Enlila, kralja vseh dežel,
(je) Enšekušana, vladar Sumerije in kralj naroda,
ko so mu bogovi ukazali,
izropal Kiš
(in) ujel Enbi-Ištarja, kralja Kiša.
Vladar Kiša in vladar Akšaka, (ko sta bili) obe mesti uničeni…

(praznina)

(?) [..] jim je vrnil,
njihove kipe, drage kovine in lapis lazuli, njihov les in zaklad pa je posvetil bogu Enlilu v Nipurju.[9]

Številni znanstveniki so Enšakušani pripisali plast uničenja ED IIIb v palači A in plano-konveksni stavbi v Kišu.[10] Federico Zaina ugotavlja, da arheološki dokazi v Kišu potrjujejo "vsesplošno nasilno uničenje mesta Kiš ob koncu obdobja ED IIIb".[10] Razen omenjenih mest na severu je Enšekušana napadel tudi Akad.[11]

Napisi

[uredi | uredi kodo]

Znanih je več Enšakušanovih napisov.[12] Posvetilna tablica, napisana v njegovem imenu, je zdaj v Državnem muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu, Ruska federacija:[12]

Posvetilna tablica kralja Enšakušane, Državni muzej Ermitaž, Sankt Petersburg, Erm 14375 (rekonstrukcija).[13]


𒀭𒇽𒆪𒊏 / 𒂗𒊮𒊨𒀭𒈾 /𒂗 𒆠𒂗𒄀 / 𒈗 𒌦𒈣 / 𒌉𒂍𒇷𒇷𒈾 / 𒂍𒉌𒈬𒈾𒆕
DLU2-KU-ra / en-sha3-kush2-an-na / en ki-en-gi / lugal kalam-ma / dumu e2-li-li-na#? / e2-ni mu-na-du3

"Za ... (neznanega boga): (je) Enšakušana, vladar Sumerije in kralj vseh dežel, sin Elilina, zgradil (ta) tempelj"

— Posvetilna tablica Erm 14375.[13][14]

V napisu je podatek, da je bil njegov oče Elilina, verjetno kralj Elulu Urski.[15]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Frayne, Douglas (2008). Pre-Sargonic Period: Early Periods, Volume 1 (2700-2350 BC). University of Toronto Press. str. 429-432.
  2. ↑ Tohru, Maeda (1981). »"KING OF KISH" IN PRE-SAROGONIC SUMER«. Orient. 17: 5.
  3. ↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  4. ↑ Clay, Albert Tobias; Hilprecht, H.V. (Hermann Vollrat) (1892). The Babylonian Expedition of the University of Pennsylvania. Series A: Cuneiform texts. Philadelphia: Dept. of Archaeology, University of Pennsylvania. str. 50.
  5. ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  6. ↑ "The Emar Lexical Texts : Part 2 - Composite edition" (PDF). Openaccess.leideuniv.nl. Pridobljeno 15. avgusta 2015.
  7. ↑ "Archived copy". Arhivirano iz izvirnika 17. junija 2011. Pridobljeno 13. avgusta 2011-06-17.
  8. ↑ Glassner, Jean-Jacques (2000). Les petits etats Mésopotamiens à la fin du 4e et au cours du 3e millénaire. V: Hansen, Mogens Herman (ur.). A Comparative Study of Thirty City-State Cultures. The Royal Danish Academy of Sciences and Letters, Copenhagen. str. 48.
  9. ↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu. Pridobljeno 27. januarja 2021.
  10. ↑ 10,0 10,1 Zaina, Federico (2020). THE URBAN ARCHAEOLOGY OF EARLY KISH: 3RD MILLENNIUM BCE LEVELS AT TELL INGHARRA (PDF). Ante Quem S.r.l. str. 147.>
  11. ↑ Kesecker, Nshan. "Lugalzagesi: The First Emperor of Mesopotamia?". ARAMAZD Armenian Journal of Near Eastern Studies.
  12. ↑ 12,0 12,1 "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  13. ↑ 13,0 13,1 »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
  14. ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
  15. ↑ Gadd, C.J.; Edwards, I.E.S.; Hammond, N.G.L. (1970). The Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. str. 223, 237. ISBN 978-0-521-07051-5.
Enšakušana
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Lugal-kisal-si 		Lugal Uruka
okoli 2350 pr. n. št. 		Naslednik: 
Lugalzagezi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Enšakušana&oldid=6278916«