Nothing Special   »   [go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Cerkev svete Trojice, Ljubljana

Cerkev sv. Trojice
Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani
Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani
Cerkev sv. Trojice se nahaja v Ljubljana-center
Cerkev sv. Trojice
Cerkev sv. Trojice
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
46°3′0″N 14°30′7″E / 46.05000°N 14.50194°E / 46.05000; 14.50194
KrajSlovenska cesta 21, Ljubljana
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveta trojica
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
ArhitektJože Plečnik (1928, 1930, 1954), Anton Bitenc (1976-1977), Carlo Martinuzzi (1718-1726)
Uprava
ŽupnijaLjubljana - Sv. Trojica
DekanijaLjubljana - Center
NadškofijaLjubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Trojice
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.1980 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP13. september 2008

Uršulinska cerkev svete Trojice, uradno Župnijska cerkev svete Trojice, tudi Nunska cerkev, je župnijska cerkev v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.

Cerkev je bila zgrajena po naročilu Jakoba pl. Schellenburga v letih 1718-1726, delo kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija v padovanskem baročnem slogu. Vzhodna stran cerkve, ki gleda na Kongresni trg, je eno najizvirnejših ljubljanskih pročelij in je izjemno plastično oblikovana. Je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni različno poglobljena. Zaključuje jo čelo po vzoru rimskega arhitekta Borrominija. Čelo sestavlja trikotnik in dveh ločnih segmentov, s tremi »gotskimi« šilastoločnimi nišami, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice. Nahaja se na Slovenski cesti.

Dvorana v notranjosti je banjasto obokana, med kolosalnimi pilastri in polstebri so kapele in kvadratni prezbiterij s kupolo. Notranjost je neposlikana, vendar bogato arhitekturno členjena. Glavni, marmornati oltar svete Trojice je leta 1744 izdelal Francesco Robba. Oltar je okrašen s simbolnimi figurami vere, upanja in ljubezni.

Cerkev je del uršulinskega samostana, ki je do izgradnje trgovske hiše Maksimarket in Trga republike obsegal tudi velike vrtove z nasadi dreves.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1980«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]